31994L0020



Official Journal L 195 , 29/07/1994 P. 0001 - 0060
Finnish special edition: Chapter 13 Volume 26 P. 0136
Swedish special edition: Chapter 13 Volume 26 P. 0136


DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 94/20/ES

z dne 30. maja 1994

o mehanskih napravah za spenjanje motornih in priklopnih vozil ter njihovo pritrditev na ta vozila

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3],

ker notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala; ker je zato treba sprejeti potrebne ukrepe;

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna in priklopna vozila na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim nanašajo tudi na mehanske naprave za spenjanje teh vozil;

ker se te zahteve v posameznih državah članicah razlikujejo; ker je zato potrebno, da vse države članice bodisi poleg svojih obstoječih predpisov ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti da bi bilo tako mogoče izvajanje postopka EGS-homologacije na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [4];

ker bo ta direktiva ena izmed posamičnih direktiv za postopek EGS-homologacije, ki je bil uveden z Direktivo 70/156/EGS; ker zato določbe, opredeljene v Direktivi 70/156/EGS o sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil, veljajo za to direktivo;

ker je zaradi izboljšanja varnosti v cestnem prometu in omogočanja medsebojne menjave motornih in priklopnih vozil v mednarodnem prometu pomembno, da morajo biti vse vrste vozil, ki sestavljajo skupino vozil ali zgibno vozilo, opremljene s standardiziranimi in usklajenimi mehanskimi sistemi za spenjanje vozil;

ker je priporočljivo upoštevati tehnične zahteve Pravilnika ECE R 55 (Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo), ki se nanaša na enotne določbe za sestavne dele mehanskih sistemov za spenjanje skupine vozil; ker je Pravilnik ECE R 55 priložen Sporazumu z dne 20. marca 1958 o sprejemu enotnih pogojev za homologacijo in vzajemnem priznavanju homologacije opreme in delov motornih vozil;

ker so bili pri poenotenju mer mehanskih sistemov za spenjanje upoštevani večinoma mednarodni standardi (ISO) zaradi zagotavljanja medsebojne menjave posamičnih vozil v skupinah vozil ali pri zgibnih vozilih ter zagotovitve prostega pretoka blaga med državami članicami,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi:

1) izraz "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo, kot je določeno v členu 2 Direktive 70/156/EGS, namenjeno za uporabo na cesti, bodisi dokončano ali nedodelano, z vsaj štirimi kolesi in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 25 km/h, in priklopna vozila, razen tirnih vozil ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev in vseh mobilnih strojev,

2) izraz "tip mehanske naprave za spenjanje" pomeni mehansko napravo za spenjanje, ki se ji lahko podeli homologacija sestavnega dela v smislu člena 2 Direktive 70/156/EGS.

Člen 2

Države članice ne smejo zavrniti:

1) podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije vozila ali zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila zaradi razlogov, ki se nanašajo na njegovo neobvezno opremljenost z mehanskimi napravami za spenjanje,

2) podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije sestavnega dela za mehansko napravo za spenjanje ali prepovedati prodaje ali uporabe mehanske naprave za spenjanje,

če so izpolnjene zahteve iz prilog.

Člen 3

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v 18 mesecih od datuma njenega sprejetja. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Ti predpisi se začnejo uporabljati 18 mesecev od datuma sprejetja te direktive.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. maja 1994

Za Evropski parlament

Predsednik

E. KLEPSCH

Za Svet

Predsednik

Th. PANGALOS

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I: Področje uporabe, pomen izrazov, vloga in podelitev EGS-homologacije, razširitev homologacije, skladnost proizvodnje

PRILOGA II: Primer oznake EGS-homologacije

PRILOGA III: Opisni list za homologirane mehanske naprave za spenjanje

PRILOGA IV: Certifikat o EGS-homologaciji mehanske naprave za spenjanje

PRILOGA V: Zahteve za mehanske naprave za spenjanje

PRILOGA VI: Preskušanje mehanskih naprav za spenjanje

PRILOGA VII: Zahteve za pritrditev mehanskih naprav za spenjanje na vozila

PRILOGA VIII: Opisni list za homologirana vozila

PRILOGA IX: Certifikat o EGS-homologaciji vozil

PRILOGA I

1. Področje uporabe

1.1 Ta direktiva velja za mehanske naprave za spenjanje za motorna in priklopna vozila ter za pritrditev teh naprav na cestna vozila, kot je opisano v členu 1 te direktive.

1.2 V tej direktivi so predpisane zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mehanske naprave za spenjanje, namenjene za uporabo v skupinah vozil, zaradi:

1) združljivosti pri povezovanju motornih vozil z različnimi tipi priklopnih vozil,

2) varnega spenjanja vozil v vseh okoliščinah uporabe,

3) varnosti postopkov spenjanja in odpenjanja.

1.3 Naprave za spenjanje so razvrščene glede na tip, pri tem razlikujemo med:

1) standardnimi napravami za spenjanje (glej točko 2.1.11),

2) nestandardnimi napravami za spenjanje (glej točko 2.1.12).

Razvrstitev je naslednja:

1.3.1 Razred A: vlečne krogle in njihovi nosilci (glej Del 1 Priloge V)

1.3.1.1 Razred A 50-1 do A 50-3: standardne vlečne krogle 50 s prirobnico

1.3.1.2 Razred A 50-X: nestandardne vlečne krogle 50 in njihovi nosilci

1.3.2 Razred B: vlečne glave (glej točko 2 Priloge V)

1.3.2.1 Razred B 50-X: nestandardne vlečne glave 50

1.3.3 Razred C: samodejne vlečne sklopke s sornikom za ojesa

1.3.3.1 Razred C 50: samodejne vlečne sklopke s sornikom za ojesa 50

Razred C 50-1 do C 50-6: standardne vlečne sklopke s sornikom za ojesa 50 (glej tabeli 3 in 4 v točki 3 Priloge V)

1.3.3.2 Razred C 50-X: nestandardne vlečne sklopke s sornikom za ojesa 50

1.3.4 Razred D: vlečna ušesa

1.3.4.1 Razred D 50: vlečna ušesa 50

Razred D 50-A: standardna vlečna ušesa D 50 za pritrditev z varjenjem (glej tabelo 5 in sliko 9 v Prilogi V)

Razred D 50-B: standardna vlečna ušesa 50 z navojem za pritrditev z matico (glej tabelo 5 in sliko 10 v Prilogi V)

Razred D 50-C: standardna vlečna ušesa D 50-C 1 s prirobnico za pritrditev z vijaki (glej tabelo 5 ter sliki 11 in 12 v Prilogi V)

1.3.4.2 Razred D 50-X: nestandardna vlečna ušesa 50 (glej sliko 9 v Prilogi V)

1.3.5 Razred E: nestandardna ojesa

1.3.6 Razred F: nestandardni vezni nosilci

1.3.7 Razred G: sedla (sedlaste sklopke)

1.3.7.1 Razred G 50: standardna sedla 50 (glej tabelo 7 in sliko 15 v Prilogi V)

1.3.7.2 Razred G 50-X: nestandardna sedla 50

1.3.8 Razred H: kraljevi čepi polpriklopnikov

1.3.8.1 Razred H 50-X: nestandardni kraljevi čepi polpriklopnikov 50

1.3.9 Razred J: nestandardne montažne plošče

1.3.10 Razred S: razne nestandardne naprave za spenjanje

2. POMEN IZRAZOV

2.1 Mehanske naprave za spenjanje med motornimi in priklopnimi vozili so vsi deli in naprave na okvirih, nosilnih delih nadgradnje in šasije vozil, s katerimi so povezana vlečna in vlečena vozila.

Vključujejo tudi fiksne ali odstranljive dele za pritrditev, nastavitev ali upravljanje zgoraj navedenih naprav za spenjanje.

2.1.1 Vlečne krogle in nosilci iz točke 1.3.1 so mehanske naprave za spenjanje na vlečnem vozilu s kroglasto napravo z nosilcem, na katero se z vlečno glavo spne priklopnik.

2.1.2 Vlečne glave iz točke 1.3.2. so mehanske naprave za spenjanje, pritrjene na vlečnih ojesih priklopnikov za spenjanje na vlečno kroglo na vlečnem vozilu.

2.1.3 Vlečne sklopke iz točke 1.3.3 so mehanske naprave za spenjanje z lovilcem in spenjalnim sornikom, ki se samodejno zapre in blokira, vgrajene na vlečnem vozilu, namenjene za spenjanje priklopnika z vlečnim ušesom.

2.1.4 Vlečna ušesa iz točke 1.3.4 so mehanske naprave za spenjanje, pritrjene na ojesu priklopnika, ki imajo valjasto odprtino za spenjanje na samodejno vlečno sklopko.

2.1.5 Ojesa iz točke 1.3.5 so trikotne, ravne ali podobne naprave, ki so vgrajene na prednjem koncu priklopnika ali njegovi šasiji in prirejene za spenjanje na vlečno vozilo z vlečnimi ušesi, naletnimi napravami, vlečnimi glavami in podobnimi napravami za spenjanje.

Ojesa so lahko pritrjena na priklopnik tako, da lahko neovirano nihajo v navpični smeri, torej ne morejo prenašati navpične obremenitve, to so tako imenovana ojesa na tečajih, ali pa tako, da so fiksirana v navpični smeri in lahko prenašajo navpične obremenitve, to so tako imenovana toga ojesa. V navpični smeri fiksirana ojesa so lahko popolnoma toga ali vzmetena.

Ojesa so lahko sestavljena iz več kot enega dela, lahko so nastavljiva ali kolenasta. Ta direktiva se nanaša samo na taka ojesa, ki predstavljajo samostojno enoto, ki ni del šasije vlečenega vozila.

2.1.6 Vezni nosilci iz točke 1.3.6 so vsi deli in naprave, nameščeni med napravami za spenjanje, kot so vlečne krogle in vlečne sklopke, in okvirjem vozila (npr. zadnjim prečnim nosilcem), nosilno nadgradnjo ali šasijo vlečnega vozila.

2.1.7 Sedla iz točke 1.3.7 so ploščate naprave za spenjanje, ki se uporabljajo na sedlastih vlačilcih, ki se pri spetju samodejno zaprejo in blokirajo in se povezujejo s kraljevimi čepi polpriklopnikov iz točke 1.3.8.

2.1.8 Kraljevi čepi polpriklopnikov iz točke 1.3.8 so naprave za spenjanje v obliki čepa, vgrajenega na polpriklopniku, ki preko sedla povezujejo polpriklopnik s sedlastim vlačilcem.

2.1.9 Montažne plošče iz točke 1.3.9 so vsi deli in naprave, ki se uporabljajo za pritrditev sedla na okvir vlečnega vozila. Montažna plošča je lahko prirejena tako, da jo je mogoče vgraditi v različnih legah v vodoravni smeri (tj. premično sedlo).

2.1.10 Krmilni klini so deli, ki so vgrajeni na polpriklopnike in skupaj s sedlom upravljajo krmiljenje priklopnika.

2.1.11 Standardne naprave za spenjanje so klasificirane v točki 1.3 in skladne s standardnimi merami in standardnimi značilnostmi, navedenimi v tej direktivi. So medsebojno izmenljive v okviru svojih razredov, neodvisno od tipa in proizvajalca.

2.1.12 Nestandardne naprave za spenjanje so tiste iz razredov od A do J, ki ne spadajo v razrede standardnih naprav za spenjanje, vendar jih je mogoče povezati s standardnimi napravami za spenjanje ustreznih razredov.

2.1.13 Razne naprave za spenjanje za prehodno ali izjemno uporabo iz točke 1.3.10 so mehanske naprave za spenjanje, ki ne spadajo v nobenega od razredov od A do J (npr. naprave za spenjanje po sedanjih nacionalnih standardih ali za težka transportna vozila).

2.1.14 Naprave za daljinsko upravljanje so naprave, ki pri nedostopnih napravah za spenjanje omogočajo upravljanje naprave za spenjanje z boka vozila ali iz voznikove kabine.

2.1.15 Daljinski kazalniki so prikazovalne naprave, ki kažejo vozniku v kabini, da je spenjanje opravljeno in da so blokirne naprave vprijele.

2.1.16 Tip mehanske naprave za spenjanje pomeni napravo, ki se ne razlikuje po naslednjih bistvenih značilnostih:

2.1.16.1 razred naprave za spenjanje;

2.1.16.2 tovarniška oznaka ali trgovsko ime;

2.1.16.3 zunanja oblika ali glavne mere ali druge bistvene konstrukcijske razlike;

2.1.16.4 značilne vrednosti D, S, V in U.

2.1.17 Postopek spenjanja je samodejen, če za popoln in pravilen vprijem naprave za spenjanje, za samodejno zavarovanje spoja in prikaz pravilnega vprijema blokirnih naprav zadostuje zgolj vzvratni pomik vlečnega vozila k priklopniku brez kakršnihkoli zunanjih posegov. Postopek samodejnega spenjanja je mogoč le ob uporabi samodejnih naprav za spenjanje.

2.1.18 "Vrednost D" je opredeljena kot teoretična referenčna sila za vodoravno silo med vlečnim in priklopnim vozilom.

Vrednost D se jemlje kot podlaga za vodoravne obremenitve pri dinamičnih preskusih.

Pri mehanskih napravah za spenjanje, neprimernih za prenos navpičnih obremenitev, je vrednost:

[pic]

Pri mehanskih napravah za spenjanje, primernih za priklopnike s centralno osjo, je vrednost:

[pic]

Pri sedlih na vlačilcih in vozilih primerljivih tipov je vrednost:

[pic]

kjer je:

T = največja tehnično dovoljena masa vlečnega vozila (tudi vlačilca) v tonah, ki po potrebi vključuje tudi navpično obremenitev priklopnika s centralno osjo,

R = največja tehnično dovoljena masa priklopnika z ojesom, ki se lahko prosto giblje v navpični smeri, ali polpriklopnika,

C = vsota obremenitev na osi pri priklopniku s centralno osjo, natovorjenega do največje dovoljene obremenitve, v tonah (glej točko 2.1.20),

U = navpična obremenitev sedla, v tonah,

S = statična oporna sila S, v kg, je tisti delež mase priklopnika s centralno osjo, ki se kot navpična obremenitev prenaša na točko vlečne sklopke v statičnih pogojih,

g = težnostni pospešek (privzeta vrednost 9,81 m/s2).

2.1.19 "Vrednost V" je opredeljena kot teoretična referenčna sila za amplitudo navpične sile med vlečnim vozilom in priklopniki s centralno osjo, katerih največje mase presegajo 3,5 tone (glej točko 2.1.21). Vrednost V se jemlje kot podlaga navpičnih obremenitev pri dinamičnih preskusih:

[pic]

kjer je:

a ekvivalent navpičnega pospeška na točki spoja, ki je odvisen od vrste vzmetenja zadnje(ih) osi vlečnega vozila in vključuje stalni faktor:

a1 = 1,8 m/s2 pri vozilih s pnevmatskim ali temu enakovrednim vzmetenjem koles (kakor je opredeljeno v Direktivi 85/3/EGS)([5]),

a2 = 2,4 m/s2 pri vozilih z drugačnim vzmetenjem koles,

x je dolžina prostora za tovor na priklopniku, v metrih (glej sliko 1),

l je teoretična dolžina ojesa, t. j. razdalja med središčem ušesa na ojesu in središčem sklopa osi, v metrih (glej sliko 1),

[pic] = ł 1,0 (če je rezultat manjši od 1,0, je treba uporabiti vrednost najmanj 1).

[pic]

Slika 1

Mere priklopnika s centralno osjo

2.1.20 Izraz "priklopnik s centralno osjo" pomeni priklopno vozilo, opremljeno z ojesom, ki se ne more gibati navpično (glede na priklopnik) in pri kateriem je (so) os(i) blizu težišča vozila (kadar je enakomerno obremenjeno), tako da na vlečno vozilo deluje le majhna navpična obremenitev, ki ne presega 10 % največje skupne mase priklopnika ali 1000 kg (kar je manjše).

Največja skupna masa priklopnika s centralno osjo je tista, ki deluje na podlago z osjo(mi) priklopnika, ko je ta pripet na vlečno vozilo in natovorjen do največje obremenitve.

2.1.21 Vozila, ki jih ni mogoče jasno razvrstiti v nobeno od gornjih kategorij, se obravnavajo enako kot tip, ki so mu najbolj podobna.

2.1.22 Izraz "tip vozila" pomeni vozila, ki se glede zahtev iz Priloge VII ne razlikujejo po naslednjih glavnih značilnostih: konstrukciji, merah, obliki in materialu ustreznih delov za pritrditev naprave za spenjanje na vlečno vozilo ali prednjega dela pri priklopnikih.

3. EGS-HOMOLOGACIJA SESTAVNEGA DELA

3.1 Vloga za EGS-homologacijo

3.1.1 Vlogo za EGS-homologacijo za določen tip mehanske naprave za spenjanje na podlagi člena 3 (4) Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec.

3.1.2 Vzorec opisnega lista je podan v Prilogi III.

3.1.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti:

3.1.3.1 mehansko napravo za spenjanje, ki je predstavnik določenega tipa in je praviloma nepobarvana. Tehnična služba ali homologacijski organ lahko zahteva tudi dodatne naprave za spenjanje;

3.1.3.2 tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse, lahko zahteva tudi posebne dele, npr. pritrdilne plošče ali vlečne nosilce, dodatne risbe ali vzorce uporabljenih materialov;

3.1.3.3 pri mehanskih napravah za spenjanje, konstruiranih za poseben tip vozila, mora proizvajalec naprave za spenjanje predložiti tudi podatke o vgradnji, ki jih navaja proizvajalec vozila v skladu z Direktivo 92/21/EGS [6]; tehnična služba lahko zahteva tudi preložitev vozila, ki je predstavnik tega tipa.

3.2 Označevanje preskusnega vzorca

3.2.1 Vsak od preskusnih vzorcev določenega tipa naprave za spenjanje po točki 3.1.1, za katerega je predložena vloga za EGS-homologacijo sestavnega dela, mora imeti:

3.2.2 tovarniško oznako, trgovsko ime ali ime proizvajalca (in blagovno znamko, kadar pride v poštev);

3.2.3 navedbo tipa in po potrebi izvedenke;

3.2.4 dovolj velik prostor za oznako EGS-homologacije in navedene dodatne podatke skladno s točko 3.3.4.

3.3 Podelitev EGS-homologacije

3.3.1 Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se EGS-homologacija podeli na podlagi člena 4(3), in če pride v poštev, na podlagi člena 4 (4) Direktive 70/156/EGS.

3.3.2 Vzorec certifikata o EGS-homologaciji je podan v Prilogi IV.

3.3.3 Vsakemu homologiranemu tipu mehanske naprave za spenjanje se dodeli homologacijska številka skladno s Prilogo VII k Direktivi 70/156/EGS. Ista država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu mehanske naprave za spenjanje.

1) Na vsaki mehanski napravi za spenjanje, ki je skladna s tipom, homologiranim na podlagi te direktive, mora biti na vidnem in lahko dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

1 za Zvezno republiko Nemčijo,

2 za Francijo,

3 za Italijo,

4 za Nizozemsko,

6 za Belgijo,

9 za Španijo,

11 za Združeno kraljestvo,

13 za Luksemburg,

18 za Dansko,

21 za Portugalsko,

IRL za Irsko,

EL za Grčijo.

3.3.4.1 Pravokotnik, ki obdaja črko "e", ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo.

3.3.4.2 Dvomestno število, ki pomeni številko zadnje spremembe direktive (za to direktivo je to število 00), in del 4 homologacijske številke, kot je navedena v certifikatu o EGS- homologaciji (glej Prilogo IV), poleg pravokotnika homologacijske oznake.

3.3.4.3 Naslednje dodatne oznake, ki so kjerkoli v bližini pravokotnika:

1) razred naprave za spenjanje,

2) dovoljene vrednosti D, S, V in U, če pride v poštev.

3.3.5 Homologacijska oznaka mora biti neizbrisna in jasno čitljiva, tudi ko je naprava za spenjanje pritrjena na vozilo.

3.3.6 V Prilogi II k tej direktivi so podani primeri homologacijske oznake.

3.4 Sprememba tipa mehanske naprave za spenjanje in razširitev EGS-homologacije sestavnega dela

3.4.1 Pri spremembah tipa, homologiranega na podlagi te direktive, se uporabljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

4. EGS-HOMOLOGACIJA VOZILA

4.1 Vloga za podelitev EGS-homologacije

4.1.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS za določen tip vozila glede na tip mehanske naprave za spenjanje mora vložiti proizvajalec.

4.1.2 Vzorec opisnega lista je podan v Prilogi VIII.

4.1.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti naslednje:

4.1.3.1 vozilo, ki je predstavnik tega tipa, ki je lahko opremljeno z napravo za spenjanje, ki ji je bila podeljena EGS-homologacija;

4.1.3.2 če je vozilo tovarniško opremljeno z mehansko napravo za spenjanje že pri proizvajalcu, tip(e) mehanske(ih) naprave (naprav) za spenjanje skupaj z morebitno(imi) montažno(imi) ploščo(ami) ali nosilcem (nosilci); poleg tega je treba dati na razpolago EGS-homologacijo za napravo(e) za spenjanje.

4.2 Podelitev EGS-homologacije

4.2.1 Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se podeli EGS-homologacija na podlagi tretjega in četrtega odstavka člena 4(3) in (4) Direktive 70/156/EGS.

4.2.2 Vzorec certifikata o EGS-homologaciji je podan v Prilogi IX.

4.2.3 Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli homologacijska številka skladno s Prilogo VII k Direktivi 70/156/EGS. Ista država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.3 Spremembe tipa vozila in razširitev EGS-homologacije vozila

4.3.1 Pri spremembi tipa, homologiranega po tej direktivi, se uporabljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

4.3.2 Imetnik EGS-homologacije za vozilo lahko vloži vlogo za njeno razširitev na druge tipe ali razrede naprav za spenjanje.

Pristojni organi podelijo takšno razširitev pod naslednjimi pogoji:

4.3.2.1 EGS-homologacija sestavnega dela je bila že podeljena za drug tip naprave za spenjanje;

4.3.2.2 naprava za spenjanje je primerna za tip vozila, za katerega je vložena vloga za razširitev EGS-homologacije vozila;

4.3.2.3 pritrditev naprave za spenjanje na vozilo ustreza pritrditvi, kakršna je bila navedena pri podelitvi EGS-homologacije sestavnega dela za napravo za spenjanje.

4.3.3 Pri standardnih napravah za spenjanje razredov A, C, D in G velja EGS-homologacija vozila tudi za druge naprave za spenjanje istega razreda, ne da bi bilo treba preverjati pritrjevanje ali razširjati EGS-homologacijo vozila.

5. ZAHTEVE

5.1 Mehanske naprave za spenjanje med motornimi vozili in priklopniki morajo biti izdelane in vgrajene v skladu z dobro tehnično prakso ter varne za uporabo.

5.2 Varno spenjanje in odpenjanje vozil mora biti mogoče opraviti eni sami osebi brez uporabe orodja. Za spenjanje priklopnikov, katerih največja skupna masa presega 3,5 tone, se lahko uporabljajo samo samodejne naprave za spenjanje, ki omogočajo samodejni postopek spenjanja.

5.3 Mehanske naprave za spenjanje morajo biti konstruirane in izdelane tako, da pri normalni uporabi, pravilnem vzdrževanju in pravočasni zamenjavi obrabnih delov zagotavljajo trajno zadovoljivo delovanje.

5.4 Vsaki napravi za spenjanje morajo biti priložena navodila za vgradnjo in uporabo z zadostnimi podatki, da jo lahko usposobljena oseba vgradi na vozilo in pravilno upravlja. Navodila morajo biti v jeziku ali jezikih države članice, v kateri se bo naprava za spenjanje prodajala. Pri napravah za spenjanje, namenjenih za tovarniško vgrajevanje pri proizvajalcih vozil ali nadgradenj, navodila za vgradnjo in uporabo niso obvezna. V tem primeru za oskrbo uporabnika vozila s potrebnimi navodili za uporabo priklopne naprave odgovarja proizvajalec vozila ali nadgradnje.

5.5 Lahko se uporabljajo materiali, za katere so značilnosti, pomembne za uporabo, določene s standardom, ali takšni, za katere so značilnosti navedene v dokumentaciji skladno s točko 3.1.2 te priloge.

5.6 Vsi deli mehanske naprave za spenjanje, katerih odpoved bi lahko povzročila ločitev vozil, morajo biti izdelani iz jekla. Lahko se uporabijo tudi drugi materiali, če proizvajalec tehnični službi dokaže njihovo enakovrednost.

5.7 Vsi spojni deli morajo biti konstruirani tako, da delujejo na način mehanskega spoja zaradi svoje oblike, in če v Prilogi V niso določene dodatne zahteve, mora biti zaprti položaj vsaj enkrat zavarovan z mehanskim varovalom, ki tudi deluje na principu svoje oblike.

5.8 Mehanske naprave za spenjanje morajo izpolnjevati zahteve Priloge V.

5.9 Zahteve glede obremenitev

5.9.1 Na mehanskih napravah za spenjanje se opravljajo preskusi, opisani v Prilogi VI.

5.9.2 Ti preskusi ne smejo povzročiti nobenih razpok, zlomov ali drugih vidnih poškodb, pa tudi nobenih pretiranih trajnih sprememb oblike, ki bi škodovale varnosti delovanja naprave.

5.10 Vgradnjo mehanske naprave za spenjanje na vozilo je treba preveriti skladno z zahtevami iz Priloge VII. To velja za EGS-homologacijo vozila, kadar je tip vozila tovarniško opremljen z mehansko napravo za spenjanje že pri proizvajalcu, in za EGS-homologacijo mehanske naprave za spenjanje, projektirane za določen tip vozila.

5.11 Zgoraj navedene zahteve in tiste iz Prilog V, VI in VII veljajo, če pride v poštev, tudi za razne naprave za spenjanje (razred S).

6. SKLADNOST PROIZVODNJE

6.1 Praviloma je za zagotovitev skladnosti proizvodnje treba ukrepati v skladu z določbami, določenimi v členu 10 Direktive 70/156/EGS.

6.2 Normalna pogostost nadzorov, ki jih opravijo pristojni organi, je enkrat na leto.

PRILOGA II

(a) Vzorec oznake EGS-homologacije za napravo za spenjanje z ojesom

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je nestandardna vlečna sklopka razreda C 50-X z največjo dovoljeno vrednostjo D 130 kN, največjo dovoljeno vrednostjo Dc 90 kN, največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 1000 kg in največjo dovoljeno vrednostjo V 35 kN, ki ji je bila podeljena EGS- homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 0207. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

(b) Vzorec oznake EGS-homologacije za vlečno uho

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je nestandardno vlečno uho razreda D 50-X za pritrditev z varjenjem, z vrednostjo D 130 kN, vrednostjo Dc 100 kN, največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 1000 kg in največjo dovoljeno vrednostjo V 50 kN, ki ji je bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 1934. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

(c) Vzorec oznake EGS-homologacije za sedlo

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je nestandardno sedlo razreda G 50-X z največjo dovoljeno vrednostjo D 180 kN in največjo dovoljeno obremenitvijo sedla 26 ton, ki mu je bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 0015. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

(d) Vzorec oznake EGS-homologacijske za kraljevi čep polpriklopnika

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je nestandardni kraljevi čep polpriklopnika razreda H 50-X z vrednostjo D 162 kN, ki mu je bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 1989. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

(e) Vzorec oznake EGS-homologacije za vlečno kroglo z nosilcem

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je nestandardna vlečna krogla z nosilcem razreda A 50-X z največjo dovoljeno vrednostjo D 18 kN in največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 75 kg, ki ji je bila podeljena EGS- homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 0304. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

(f) Vzorec oznake EGS-homologacije za vlečno glavo

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je nestandardna vlečna glava razreda B 50-X z vrednostjo D 18 kN in največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 75 kg, ki ji je bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 1993. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

(g) Vzorec oznake EGS-homologacije za vlečno oje

[pic]

Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije je vlečno oje za priklopnik s centralno osjo razreda E z največjo dovoljeno vrednostjo D 109 kN, največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 1000 kg in največjo dovoljeno vrednostjo V 50 kN, ki ji je bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela v Zvezni republiki Nemčiji (e 1) pod številko 0013. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici te direktive.

PRILOGA III

OPISNI LIST št.

ki se nanaša na EGS-homologacijo mehanskih naprav za spenjanje kot sestavnih delov za motorna in priklopna vozila (94/20/ES)

Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti v trojniku skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Risbe, če so priložene, morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne v formatu A4 ali zložene na ta format. Tudi fotografije, če so priložene, morajo prikazovati zadostne detajle.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote elektronsko upravljani, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka:

0.2 Tip in trgovska oznaka:

0.5 Ime in naslov proizvajalca:

0.7 Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah lega in način pritrditve oznake EGS- homologacije :

0.8 Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

1. POVEZAVE MED VLEČNIMI VOZILI, PRIKLOPNIKI IN POLPRIKLOPNIKI

1.1 Podroben tehnični opis (vključno z risbami in specifikacijami materialov) tipa mehanske naprave za spenjanje:

1.2 Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje:

1.3 Največja vrednost D [7]: kN

1.4 Največja navpična obremenitev S v točki sklopke 1: kg

1.5 Največja obremenitev U na sedlu 1 ton

1.6 Največja vrednost V 1 kN

1.7 Navodila za pritrditev tipa naprave za spenjanje na vozilo ter fotografije ali risbe pritrdilnih mest na vozilu, ki jih navede proizvajalec; dodatni podatki, če je uporaba tipa naprave za spenjanje omejena na posebne tipe vozil:

1.8 Navodila za vgradnjo posebnih vlečnih nosilcev ali montažnih plošč:

Datum, spis

PRILOGA IV

VZOREC (a)

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI EGS

Žig homologacijskega organa

Sporočilo o

1) homologaciji 2,

2) razširitvi homologacije 2,

3) zavrnitvi homologacije 2,

4) preklicu homologacije 2,

tipa sestavnega dela na podlagi Direktive (94/20/ES)

Številka homologacije 1:

Razlog za razširitev:

I. del

0.1 Znamka: ..........................

0.2 Tip in trgovska oznaka:

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu 2

0.3.1 Mesto te oznake:

0.5 Ime in naslov proizvajalca:

0.7 Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah mesto in način namestitve oznake EGS-homologacije :

0.8 Imena in naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

II. del

1. Dodatni podatki (če pridejo v poštev): glej Dodatek 1

2. Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:

3. Datum poročila o preskusu:

4. Številka poročila o preskusu:

5. (Morebitne) opombe: glej Dodatek 1

6. Kraj:

7. Datum:

8. Podpis:

9. Priložen je seznam dokumentov, ki se nahajajo pri tehnični službi, ki je opravila homologacijo, in se na zahtevo lahko dobijo.

Dodatek 1

k certifikatu o EGS-homologaciji št. ...........

ki se nanaša na homologacijo mehanskih naprav za spenjanje kot sestavnih delov na podlagi Direktive 94/20/ES

1. Dodatni podatki

1.1 Razred tipa naprave za spenjanje:

1.2 Kategorije ali tipi vozil, za katera je naprava konstruirana ali na katera je omejena:

1.3 Največja vrednost D [8]: kN

1.4 Največja navpična obremenitev S na točki spojke 1: kg

1.5 Največja obremenitev U na sedlu 1: ton

1.6 Največja vrednost V 1: kN

1.7 Navodila za pritrditev tipa naprave za spenjanje na vozilo in fotografije ali risbe pritrdilnih točk na vozilu, ki jih navede proizvajalec; dodatni podatki, če je uporaba tipa naprave za spenjanje omejena na posebne tipe vozil:

1.8 Navodila za vgradnjo posebnih vlečnih nosilcev ali montažnih plošč1:

5. Pripombe[9]:

PRILOGA V

Zahteve za mehanske naprave za spenjanje

1. VLEČNE KROGLE Z NOSILCI

Zahteve, navedene v točkah 1.1 do 1.4, se uporabljajo za vse vlečne krogle z nosilci razreda A. V točki 1.5 so naštete dodatne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri standardnih vlečnih kroglah 50 in prirobičnih nosilcih.

1.1 Vlečne krogle razreda A morajo biti po obliki in merah skladne s Sliko 2.

1.2 Oblika in mere nosilcev morajo izpolnjevati zahteve proizvajalca vozila glede pritrdilnih točk in drugih pritrdilnih naprav, če so potrebne.

1.3 Pri snemljivih vlečnih kroglah morata biti točka priključitve in zaklepanje taka, da je vprijem mehansko zagotovljen zaradi svoje oblike.

1.4 Vlečne krogle in vlečne naprave morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.1 Priloge VI.

[pic]

Slika 2

1 Radij povezave med kroglo in vratom se mora izteči tangencialno tako na vratu kot na vodoravni spodnji ploskvi vlečne krogle.

2 Glej ISO/R 468 in ISO 1302; stopnja hrapavosti N9 se nanaša na vrednost Ra 6,3 mm.

1.5 Posebne zahteve za standardne vlečne krogle in nosilce s prirobnico razredov A 50-1, A 50-2 in A 50-3.

1.5.1 Mere vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razreda A 50-1 morajo biti take, kakršne so navedene na sliki 3 in v Tabeli 1. Treba je upoštevati prosti prostor okoli vlečne krogle, prikazan na Sliki 30 v Prilogi VII.

1.5.2 Mere vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razredov A 50-2 in A 50-3 morajo biti take, kakršne so navedene na sliki 4 in v tabeli 1. Treba je upoštevati prosti prostor okoli vlečne krogle, prikazan na Sliki 30 v Prilogi VII.

1.5.3 Vlečne krogle in nosilci s prirobnico razredov A 50-1, A 50-2 in A 50-3 morajo biti ustrezne in preskušene glede značilnih vrednosti, navedenih v Tabeli 2.

[pic]

Slika 3

Mere standardnih vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razreda A 50-1 (mm) (glej Tabelo 1)

[pic]

Slika 4

Mere standardnih vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razredov A 50-2 in A 50-3 (mm) (glej Tabelo 1)

TABELA 1

Mere standardnih vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico (mm)

(glej Sliki 3 in 4)

A 50-1 A 50-2 A 50-3 Opombe

e1 90 83 120 0,5

e2 - 56 55 0,5

d2 17 10,5 15 H13

f 130 110 155 + 6, - 0

g 50 85 90 + 6, - 0

c 15 15 15 maksimum

l 55 110 120 5

h 70 80 80 5

TABELA 2

Značilne vrednosti za standardne vlečne krogle in nosilce s prirobnico

D = največja vrednost D (kN)

S = največja statična navpična obremenitev (kg)

A 50-1 A 50-2 A 50-3

D 17 20 30

S 120 120 120

2. VLEČNE GLAVE

2.1 Vlečne glave razreda B 50 morajo biti konstruirane tako, da se lahko varno uporabljajo skupaj z vlečnimi kroglami, opisanimi v točki 1 te priloge, in pri tem obdržijo predpisane značilnosti.

Vlečne glave morajo biti konstruirane tako, da je zagotovljeno varno spenjanje, pri tem pa je treba upoštevati tudi obrabo naprav za spenjanje.

2.2 Vlečne glave morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.2 Priloge VI.

2.3 Kakršnekoli dodatne naprave (npr. zavore, stabilizatorji itd.) ne smejo škodljivo vplivati na mehansko povezavo.

2.4 Mogoče mora biti vodoravno vrtenje vlečne glave za vsaj 90 o na vsako stran od srednjice vlečne krogle in pritrdilnih naprav, opisanih v točki 1 te priloge, kadar vlečna glava ni priklopljena na vozilo. Sočasno mora biti mogoče prosto navpično nihanje za 20 o navzgor in navzdol od vodoravne ravnine. Ob kotu vrtenja v vodoravni smeri 90 o mora biti mogoč tudi zasuk do 25 o na obe strani okoli vodoravne osi. Možne morajo biti naslednje kombinacije premikanja:

1) navpično nihanje 15 o z zasukom okoli osi 25 o,

2) zasuk okoli osi 10 o z navpičnim nihanjem 20 o

pri kateremkoli kotu vrtenja v vodoravni smeri.

3. VLEČNE SKLOPKE

Zahteve iz točk od 3.1 do 3.8 veljajo za vse vlečne sklopke razreda C 50. V točki 3.9 so naštete dodatne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri standardnih vlečnih sklopkah razredov od C 50-1 do C 50-6.

3.1 Zahteve glede obremenitev

Vse vlečne sklopke morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.3 Priloge VI.

3.2 Primerna vlečna ušesa

Vlečne sklopke razreda C 50 morajo biti združljive z vsemi vlečnimi ušesi razreda D 50 in napravami za spenjanje z določenimi značilnostmi.

3.3 Samodejno delovanje

Naprave za spenjanje z vlečnimi ojesi morajo delovati samodejno (glej točko 2.1.17 Priloge I).

3.4 Lovilec

Vlečna sklopka razreda C 50 mora imeti lovilec, konstruiran tako, da pri spenjanju vodi ustrezna vlečna ušesa v sklopko.

Če se lovilec ali njegov podporni del lahko suka okoli navpične osi, se mora samodejno postaviti v normalen položaj in biti pri odprtem spenjalnem sorniku učinkovito blokiran v tem položaju, tako da zagotavlja zadovoljivo vodenje vlečnemu ušesu med spenjanjem.

Če se lovilec ali njegov podporni del lahko suka okoli prečne osi, mora biti zgib, ki omogoča to sukanje, blokiran v svojem normalnem položaju z blokirnim navorom. Ta mora biti dovolj velik, da prepreči, da bi sila 200 N, ki deluje navpično navzgor, na zgornjem robu lovilca povzročila kakršenkoli odklon zgiba iz normalnega položaja. Lovilec mora omogočati ročno postavitev v normalni položaj. Lovilec, ki se lahko suka okoli prečne osi, je lahko homologiran le za navpične nosilnosti S do 50 kg in vrednosti V do 5 kN.

Če se lovilec ali njegov podporni del suka okoli vzdolžne osi, mora biti vrtenje omejeno z blokirnim navorom vsaj 100 Nm.

Najmanjša predpisana velikost lovilca je odvisna od vrednosti D naprave za spenjanje:

vrednost D Ł 18 kN: širina 150 mm, višina 100 mm

18 kN < vrednost D Ł 25 kN: širina 280 mm, višina 170 mm

25 kN < vrednost D: širina 360 mm, višina 200 mm

Zunanji vogali lovilca morajo biti zaokroženi.

Pri vlečnih sklopkah razreda C 50-X so dovoljeni manjši lovilci, če je njihova uporaba omejena na priklopnike s centralno osjo z največjo dovoljeno skupno maso do 3,5 tone ali če je uporaba lovilcev po gornji tabeli nemogoča iz tehničnih razlogov ter če obstajajo posebne okoliščine, npr. vizualni pripomočki za zagotavljanje varnega samodejnega spenjanja, in je področje uporabe ustrezno omejeno v dokumentu o homologaciji v skladu s Prilogo III.

3.5 Najmanjša prostost gibanja spetega vlečnega ušesa

Speto vlečno uho mora omogočati vodoravno vrtenje okoli navpične osi 90 o od vzdolžne osi vozila (glej sliko 5) in navpično vrtenje okoli prečne osi 20 o od vodoravne ravnine vozila (glej sliko 6). Če gibanje omogoča poseben zgib (samo pri priklopnih napravah vlečnih ojes razreda C 50-X), mora biti področje uporabe v dokumentu o homologaciji v skladu s Prilogo III omejeno na primere, naštete v točki 2.3.7 Priloge VII. Uho vlečnega ojesa mora omogočati zasuk okoli vzdolžne osi 25 o od vodoravne ravnine vozila (glej sliko 7).

Navedeni koti zasuka veljajo za vlečne sklopke, kadar niso spete na vozilo.

3.6 Najmanjši kot pri spenjanju in odpenjanju

Spenjanje in odpenjanje ušesa vlečnega ojesa mora biti mogoče, kadar je vzdolžna os ušesa vlečnega ojesa glede na srednjico čeljusti:

3.6.1 zasukana za 50 o v levo ali desno,

3.6.2 zasukana za 6 o navzgor ali navzdol,

3.6.3 osno zasukana za 6 o v levo ali desno.

3.7 Blokiranje proti nehotenemu odpetju

V spetem položaju mora biti spenjalni sornik zavarovan z dvema oblikovnima mehanskima blokirnima napravama, od katerih mora vsaka posamično ostati učinkovita tudi, če druga odpove.

Zaprto in zavarovano stanje vlečne sklopke mora biti jasno prikazano z mehansko napravo. Prikazovalnik mora delovati tako, da je mogoče preveriti stanje z otipom, npr. v temi.

Mehanska naprava mora prikazovati vprijem obeh blokirnih naprav (povezava pogojev).

Vendar zadostuje prikaz vprijema ene same blokirne naprave, kadar je vprijem druge blokirne naprave v takem stanju zagotovljen s konstrukcijo le te.

3.8 Vzvodi za ročno upravljanje

Vzvodi za ročno upravljanje morajo biti načrtovani tako, da omogočajo preprosto uporabo, njihovi konci pa morajo biti zaokroženi. Vlečna sklopka ne sme imeti v bližini vzvoda za ročno upravljanje nobenih ostrih robov ali mest, na katerih bi lahko prišlo do priščipnjenja in poškodb pri njenem upravljanju. Sila, potrebna za sprostitev vlečne sklopke, merjena brez ušesa vlečnega ojesa, ne sme presegati 250 N pravokotno na vzvod za ročno upravljanje v smeri premikanja.

3.9 Posebne zahteve za standardne vlečne sklopke razredov od C 50-1 do C 50-6

3.9.1 Sukanje ušesa vlečnega ojesa okoli prečne osi mora omogočati krogelna oblika spenjalnega sornika (nikakor ne zgib, glej sliko 6).

1) Natezne in tlačne udarne obremenitve vzdolž vzdolžne osi, ki se pojavijo zaradi zračnosti med spenjalnim sornikom in ušesom vlečnega ojesa, mora(ta) dušiti vzmet in/ali dušilna naprava (razen pri razredu C 50-1).

2) Obvezne so mere, prikazane na sliki 8 in v tabeli 3.

3.9.4 Vlečne sklopke morajo biti ustrezne in preskušene za značilne vrednosti obremenitve, navedene v tabeli 4.

3.9.5 Vlečno sklopko mora biti mogoče odpreti z ročnim vzvodom na sami napravi (ne z daljinskim upravljalnikom).

[pic]

Vzdolžna os vlečnega vozila

Slika 5

Najmanjša vodoravna vrtljivost spetega vlečnega ušesa okoli navpične osi 90 o od vzdolžne osi vozila

[pic]

Vodoravna ravnina

Slika 6

Najmanjša navpična vrtljivost spetega vlečnega ušesa okoli prečne osi za 20 o od vodoravne ravnine vozila

[pic]

Vodoravna ravnina

Slika 7

Najmanjša osna vrtljivost spetega vlečnega ušesa okoli vzdolžne osi za 25 o od vodoravne ravnine vozila

[pic]

Slika 8

Mere standardnih vlečnih sklopk (mm) (glej tabelo 3).

TABELA 3

Mere standardnih priklopnih naprav vlečnih ojes (mm) (glej sliko 8)

C 50-1 C 50-2 C 50-3 C 50-4 C 50-5 C 50-6 Opombe

e1 83 120 140 160 0,5

e2 56 55 80 100 0,5

d1 - 54 74 84 94 maks.

d2 10,5 15 17 21 H13

f 110 155 180 200 + 6, - 0

g 85 90 120 140 3

a 100 170 200 200 200 + 20, - 0

b 150 280 360 360 360 + 20, - 0

c 20 24 30 30 maks.

h 150 190 265 265 265 maks.

l1 - 150 250 300 300 maks.

l2 150 300 330 330 330 maks.

l3 100 160 180 180 180 20

T - 15 20 35 35 maks.

TABELA 4

Značilne vrednosti standardnih vlečnih sklopk:

D = največja vrednost D (kN)

Dc = največja vrednost D (kN) za priklopnike s centralno osjo

S = največja statična navpična nosilnost (kg)

V = največja vrednost V (kN)

C 50-1 C 50-2 C 50-3 C 50-4 C 50-5 C 50-6

D 18 25 70 100 130 190

Dc 18 25 50 70 90 120

S 200 250 650 900 1 000 1 000

V 12 10 18 25 35 50

4. VLEČNA UŠESA

Zahteve, navedene v točki 4.1, veljajo za vlečna ušesa razreda D 50.

V točkah od 4.2 do 4.5 so naštete dodatne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri standardnih vlečnih ušesih.

4.1 Splošne zahteve za vlečna ušesa

Vsa vlečna ušesa morajo biti taka, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.4 Priloge VI.

Vlečna ušesa razreda D 50 so namenjena za uporabo z vlečnimi sklopkami razreda C 50. Vlečna ušesa ne smejo biti osno vrtljiva (ker je osno vrtljiv ustrezen del vlečne sklopke).

Če je vlečno uho razreda D 50 opremljeno s pušo, morajo njene mere ustrezati meram, prikazanim na sliki 12 (razen pri razredu D 50-C) ali 13.

Puše ne smejo biti privarjene na vlečna ušesa.

Vlečna ušesa razreda D 50 morajo imeti mere, kakršne so prikazane na sliki 9 (če ni drugače predpisano v točki 4.2, 4.3 ali 4.4). Oblika stebla vlečnega ušesa razreda D 50-X ni predpisana, vendar morata biti na razdalji 210 mm od središča ušesa višina 'h' in širina 'b' v mejah, navedenih v tabeli 6.

4.2 Posebne zahteve za vlečna ušesa razreda D 50-A

Vlečna ušesa razreda D 50-A morajo imeti mere, prikazane na sliki 9.

4.3 Posebne zahteve za vlečna ušesa razreda D 50-B

Vlečna ušesa razreda D 50-B morajo imeti mere, prikazane na sliki 10.

4.4 Posebne zahteve za vlečna ušesa razreda D 50-C

Vlečna ušesa razreda D 50-C morajo imeti mere, prikazane na sliki 11.

Vlečna ušesa razreda D 50-C morajo biti opremljena s pušami, prikazanimi na sliki 13.

4.5 Vrednosti obremenitev standardnih vlečnih ušes

Standardna vlečna ušesa in oprema za njihovo pritrjevanje morajo biti ustrezni in preskušeni za vrednosti obremenitev, navedene v tabeli 5.

TABELA 5

Značilne vrednosti za standardna vlečna ušesa

D = največja vrednost D (kN)

Dc = največja vrednost D (kN) za priklopnike s centralno osjo

S = največja statična navpična nosilnost (kg)

V = največja vrednost V (kN)

Razred D Dc S V

D 50-A 130 90 1 000 30

D 50-B 130 90 1 000 25

D 50-C 190 120 1 000 50

TABELA 6

Mere vlečnih ušes D 50-A in D 50-X (glej sliko 9)

Razred h (mm) b (mm)

D 50-A [pic] [pic]

D 50-X 67 maks. 62 maks.

[pic]

Slika 9

Mere vlečnih ušes razredov D 50-A in D 50-X (glej Tabelo 6)

[pic]

Slika 10

Mere vlečnih ušes razreda D 50-B (manjkajoče mere so na sliki 9)

[pic]

Slika 12

Puša za vlečna ušesa D 50 - prerezana

[pic]

Slika 13

Puša za vlečna ušesa D 50-C - neprerezana

5. VLEČNA OJESA

5.1 Vlečna ojesa razreda E morajo biti taka, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v točki 4.5 Priloge VI.

5.2 Za zagotovitev povezave z vlečnim vozilom se lahko vlečna ojesa opremijo z vlečnimi glavami po točki 2 ali vlečnimi ušesi po točki 4 te priloge. Vlečne glave in vlečna ušesa so lahko pritrjeni z navojem, z vijaki ali z varjenjem.

5.3 Vlečna ojesa na tečajih morajo biti dvignjena od tal. Ko se spustijo iz vodoravnega položaja, najnižja točka ne sme biti nižje kot 200 mm od tal.

5.4 Naprave za prilagajanje višine vlečnih ojes na tečajih

5.4.1 Vlečna ojesa na tečajih morajo biti opremljena z napravami za prilagajanje višine ojesa višini priklopne naprave ali lovilca. Te naprave morajo biti načrtovane tako, da lahko višino ojesa nastavlja ena sama oseba brez orodja ali drugih pripomočkov.

5.4.2 Naprave za prilagajanje višine morajo omogočati nastavitev višine vlečnega ušesa ali vlečne krogle vsaj 300 mm navzgor in navzdol od vodoravne lege. V tem območju mora biti nastavljanje višine zvezno ali po korakih največ 50 mm, merjeno na vlečnem ušesu ali vlečni krogli.

5.4.3 Naprava za prilagajanje višine ne sme ovirati prostega gibanja vlečnega ojesa po spenjanju.

5.4.4 Naprava za prilagajanje višine ne sme ovirati delovanja naletnih zavor.

5.5 Pri vlečnih ojesih, kombiniranih z naletnimi zavorami, razdalja med središčem vlečnega ušesa in koncem prostega dela stebla vlečnega ušesa ne sme biti manjša od 200 mm v položaju sproščene zavore. Ko je steblo vlečnega ušesa vtisnjeno do konca, ta razdalja ne sme biti manjša od 150 mm.

5.6 Vlečna ojesa za priklopnike s centralno osjo morajo imeti odpornostni moment proti bočnim silam vsaj pol tolikšen kot odpornostni moment proti navpičnim silam.

6. VLEČNI NOSILCI

6.1 Vlečni nosilci morajo biti ustrezni za pritrditev zadevne naprave za spenjanje na ustrezno(a) vozilo(a).

6.2 Vlečni nosilci ne smejo biti privarjeni na šasijo, nadgradnjo ali drug del vozila.

6.3 Vlečni nosilci morajo biti taki, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.3 Priloge VI.

7. SEDLA IN KRMILNI KLINI

Zahteve iz točk od 7.1 do 7.9 veljajo za vsa sedla razreda G 50.

V točki 7.10 so naštete dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati standardne naprave za spenjanje.

Krmilni klini morajo izpolnjevati zahteve, naštete v točki 7.9.

7.1 Kraljevi čepi polpriklopnikov

Sedla razreda G 50 morajo biti konstruirana tako, da jih je mogoče uporabljati s kraljevimi čepi razreda H 50 in da ob taki uporabi zagotavljajo predpisane značilnosti.

7.2 Samodejno delovanje

Delovanje sedel mora biti samodejno (glej točko 2.1.17 Priloge I).

7.3 Vodila

Sedla morajo biti opremljena z vodilom, ki zagotavlja zanesljivo in varno spetje kraljevega čepa polpriklopnika. Vstopna širina vodila mora biti vsaj 350 mm.

1) Najmanjša prostost gibanja sedla pri spetemu kraljevem čepu (vendar pri tem sedlo ni pritrjeno na pritrdilno ploščo ali vozilo)

Pri spetem kraljevam čepu, v legi kot pri vožnji, mora biti omogočeno medsebojno vrtilno gibanje v naslednjih najmanjših vrednostih:

7.4.1 90 o okoli navpične osi (ne velja za sedla s prisilnim krmiljenjem) in hkrati

7.4.2 12 o okoli vodoravne osi, pravokotne na smer vožnje. Ta kot ni nujno dovolj velik za terensko vožnjo.

7.4.3 Dovoljeno je nihanje okoli vzdolžne osi do 3 o. Pri polno nihajočem sedlu je ta kot lahko večji, če omejevalni mehanizem omogoča omejitev nagibanja na 3 o.

7.5 Blokirne naprave za preprečevanje odklopa vrtljivega sedla

Zapirni mehanizem sedla mora varovati kraljevi čep polpriklopnika na dva popolnoma zanesljiva načina; druga blokirna naprava lahko deluje na prvo. Prva blokirna naprava mora samodejno vprijeti ob spetju. Če je treba drugo blokirno napravo aktivirati ročno, mora biti mogoče to storiti šele potem, ko je prva naprava polno vprijela. Če druga blokirna naprava deluje samodejno, mora biti vprijem obeh prikazan vizualno.

7.6 Naprave za upravljanje

V zaprtem položaju morajo biti naprave za upravljanje zavarovane tako, da ni mogoče njihovo nehoteno premikanje.

7.7 Površinska obdelava

Površine naležne plošče sedla in zapirnega mehanizma morajo biti funkcionalno ustrezne in natančno strojno obdelane, kovane, ulite ali izdelane s stiskanjem.

7.8 Zahteve glede obremenitev

Vsa sedla morajo biti taka, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v točki 4.6 Priloge VI.

7.9 Krmilni klini

Sedla razreda G 50-X, ki niso primerne za prisilno krmiljenje, morajo biti ustrezno označena.

7.9.1 Krmilni klini za prisilno krmiljenje polpriklopnikov morajo ustrezati meram na sliki 15.

7.9.2 Krmilni klin mora omogočati nenevarno in zanesljivo spenjanje ter biti vzmeten. Silo vzmeti je treba izbrati tako, da je mogoče speti neobremenjen polpriklopnik, in to tako, da je pri polno obremenjenem polpriklopniku krmilni klin med vožnjo trdno v stiku z boki sedla. Odklapljanje sedla mora biti mogoče pri obremenjenem in neobremenjenem polpriklopniku.

7.10 Posebne zahteve za standardna sedla

1) Standardna sedla morajo imeti mere, navedene na sliki 14 in v Tabeli 7.

7.10.2 Standardna sedla morajo biti ustrezna in preskušena za D vrednost 150 kN in obremenitev sedla U = 20 t.

7.10.3 Sprostitev zapirnega mehanizma mora biti mogoča z ročico neposredno na sedlu.

7.10.4 Standardna sedla morajo biti primerna za prisilno krmiljenje polpriklopnikov s pomočjo krmilnega klina (glej točko 7.9).

[pic]

Slika 14

Mere standardnih sedel (glej tabelo 7)

* Za uporabo krmilnih klinov je treba meriti referenčno mero k = 138 3 mm 18 mm pod zgornjo površino na razdalji 200 mm.

TABELA 7

Mere standardnih sedel (mm) (glej sliko 14)

G 50-1 G 50-2 G 50-3 G 50-4 G 50-5 G 50-6

H od 140 do 159 od 160 do 179 od 180 do 199 od 200 do 219 od 220 do 239 od 240 do 260

[pic]

Slika 15

Mere vzmetenih krmilnih klinov

1 Velja samo za krmilne kline debeline več kot 60 mm.

2 Te mere se nanašajo le na funkcionalno površino, sam krmilni klin je lahko daljši.

8. KRALJEVI ČEPI POLPRIKLOPNIKOV

8.1 Kraljevi čepi razreda H 50 (ISO 337) morajo imeti mere, prikazane na sliki 16.

8.2 Kraljevi čepi morajo biti taki, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v točki 4.8 Priloge VI.

[pic]

Slika 16

Mere kraljevih čepov razreda H 50

* Neobvezno posneto [pic] x 45 °

9. MONTAŽNE PLOŠČE

9.1 Montažne plošče razreda J za sedla morajo imeti, če so namenjene za standardna sedla, takšno razporeditev izvrtin, kakršna je prikazana na sliki 14.

9.2 Montažne plošče za standardna sedla morajo biti primerne za prisilno krmiljenje polpriklopnikov (s krmilnimi klini). Montažne plošče za nestandardna sedla, ki niso primerna za prisilno krmiljenje, morajo biti ustrezno označene.

9.3 Montažne plošče za sedla morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v točki 4.7 Priloge VI.

10. NAPRAVE ZA DALJINSKO PRIKAZOVANJE IN DALJINSKO UPRAVLJANJE

10.1 Splošne zahteve

Naprave za daljinsko prikazovanje in daljinsko upravljanje so dovoljene pri samodejnih napravah za spenjanje razredov C 50-X in G 50-X.

Naprave za daljinsko prikazovanje in daljinsko upravljanje ne smejo ovirati najmanjšega zahtevanega prostega gibanja spetega vlečnega ušesa ali spetega polpriklopnika. Biti morajo trajno povezane z vozilom.

Preskušanje in homologacija naprave za spenjanje zajema tudi vse naprave za daljinsko prikazovanje ali daljinsko upravljanje, skupaj z vsemi deli naprav za upravljanje in prenos.

10.2 Daljinsko prikazovanje

10.2.1 Pri samodejnem spenjanju mora naprava za daljinsko prikazovanje vizualno prikazati zaprto in dvojno zavarovano stanje naprave za spenjanje skladno s točkama 10.2.2 in/ali 10.2.3.

10.2.2 Sprememba iz odprtega stanja v zaprto in dvojno zavarovano stanje mora biti prikazana z zeleno kontrolno svetilko.

10.2.3 Če se prikazuje tudi odprto in/ali nezavarovano stanje, je treba za to uporabiti rdečo kontrolno svetilko.

10.2.4 Pri kazanju izvršitve samodejnega spenjanja sme daljinski prikazovalnik kazati zaprto stanje šele, ko je čep naprave za spenjanje dosegel svoj dvojno zavarovani končni položaj.

10.2.5 Ob kakršnikoli odpovedi v sistemu daljinskega prikazovanja sistem ne sme prikazati zaprtega in dvojno zavarovanega stanja med spenjanjem, če še ni dosežen končni položaj.

10.2.6 Odprtje ene od blokirnih naprav mora imeti posledico, da zelena kontrolna svetilka ugasne in/ali da se prižge rdeča kontrolna svetilka.

10.2.7 Mehanski prikazovalniki neposredno na napravi za spenjanje morajo ostati vgrajeni.

Naprava za daljinsko prikazovanje se mora samodejno vključiti pri vsakem postopku spenjanja.

10.2.8 Vozniku mora biti mogoče izklopiti sistem daljinskega prikazovanja, če bi ga ta motil med vožnjo.

10.2.9 Naprave za upravljanje in prikazovalniki naprav za daljinsko prikazovanje morajo biti vgrajeni v voznikovem vidnem polju ter trajno in jasno označeni.

10.3 Daljinsko upravljanje

10.3.1 Če se uporablja naprava za daljinsko upravljanje, mora biti vgrajena tudi naprava za daljinsko prikazovanje, opisana v točki 10.2, ki mora prikazovati tudi odprto stanje naprave za spenjanje.

10.3.2 Vgrajeno mora biti namensko stikalo (tj. glavno stikalo, ročica ali ventil), ki omogoča odpiranje ali zapiranje naprave za spenjanje z napravo za daljinsko upravljanje. Če to glavno stikalo ni vgrajeno v vozniški kabini, ne sme biti nameščeno tam, kjer bi bilo dostopno nepooblaščenim osebam, ali pa se mora dati zakleniti. Dejansko upravljanje naprave za spenjanje iz kabine je lahko možno le tako, da je preprečeno nehoteno sproženje (npr. z dvoročnim upravljanjem).

Omogočeno mora biti preverjanje, ali je odpiranje naprave za spenjanje z daljinskim upravljanjem že dokončano ali še ne.

10.3.3 Če je pri daljinskem upravljanju za odpiranje naprave za spenjanje potrebna zunanja sila, morajo biti vozniku ustrezno prikazani pogoji, po katerih zunanja sila deluje na napravo za spenjanje. To ni potrebno, če zunanja sila lahko deluje le med delovanjem daljinskega upravljanja.

10.3.4 Če je izvršilna naprava za odpiranje naprave za spenjanje pri daljinskem upravljanju vgrajena zunaj na vozilu, mora biti omogočen nadzor prostora med voziloma, ki se spenjata, ne sme pa biti potrebno vstopati v ta prostor zaradi upravljanje te naprave.

10.3.5 Nobena posamična napaka pri upravljanju in nobena posamična odpoved v sistemu ne smeta povzročiti nehotenega odpiranja naprave za spenjanje med normalno cestno vožnjo. Vsaka napaka v sistemu mora biti prikazana neposredno takoj ali najkasneje pri naslednjem delu s sistemom, npr. kot odpoved delovanja.

10.3.6 Pri odpovedi daljinskega upravljanja mora biti v sili mogoče odpreti napravo za spenjanje po vsaj eni drugi poti. Če je za to potrebno kakšno orodje, mora biti v kompletu orodja v vozilu. Zahteve iz točke 3.8 Priloge V ne veljajo za ročice, ki se uporabljajo izključno za odpiranje naprave za spenjanje v sili.

10.3.7 Naprave za upravljanje in prikazovalniki naprav za daljinsko upravljanje morajo biti trajno in jasno označeni.

PRILOGA VI

PRESKUŠANJE MEHANSKIH NAPRAV ZA SPENJANJE

1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

1.1 Vzorce naprav za spenjanje je treba preskusiti, tako na trdnost, kot tudi na uspešnost delovanja. Tehnična služba lahko opusti preskuse trdnosti, če preprosta konstrukcija sestavnega dela omogoča teoretično preverjanje. Teoretična preverjanja morajo zagotoviti enako kakovost rezultatov kot dinamični ali statični preskusi. V dvomljivih primerih prevladajo rezultati dinamičnih preskusov. Pristojna tehnična služba odloča o vrstah preskusov, ki jih je treba uporabiti.

1.2 Pri napravah za spenjanje se mora trdnost preveriti z dinamičnim preskusom (preskus trajne dinamične trdnosti). V posebnih primerih so potrebni še dodatni statični preskusi (glej točko 4).

1.3 Dinamične preskuse je treba opraviti s približno sinusno obremenitvijo (izmenično in/ali nihajoče) s številom nihajev obremenitve, ki ustreza materialu. Ne smejo se pojaviti nikakršne razpoke ali lomi.

1.4 Pri predpisanih statičnih preskusih so dovoljene le majhne trajne deformacije. Plastična deformacija po sprostitvi ne sme presegati 10 % največje deformacije.

1.5 Obremenitvene predpostavke za dinamične preskuse temeljijo na vodoravni komponenti sile v vzdolžni osi vozila in na navpični komponenti sile. Vodoravne komponente sil, ki delujejo prečno na vzdolžno os vozila, in navori, če so manj pomembni, se ne upoštevajo.

Če konstrukcija naprave za spenjanje ali njena pritrditev na vozilo ali pritrditev dodatnih sistemov (kot so stabilizatorji, sistemi za kratko spenjanje itd.) povzroča dodatne sile ali navore, lahko tehnična služba zahteva dodatne preskuse.

Vodoravna komponenta sile v vzdolžni osi vozila je teoretično določena referenčna sila, vrednost D, kakor je opredeljena v točki 2.1.18 Priloge I. Kadar pride v poštev, navpično komponento sile predstavljata navpična statična nosilnost S na priklopni točki in predpostavljena navpična obremenitev V, opredeljena v točki 2.1.19 Priloge I, ali pri sedlih statična navpična nosilnost U.

1.6 Značilne vrednosti D, S, V in U, na katerih temeljijo preskusi, je treba vzeti iz proizvajalčeve vloge za EGS-homologacijo.

2. PRESKUSNI POSTOPKI

2.1 Pri dinamičnih in statičnih preskusih mora biti vzorec postavljen na ustrezen preskusni okvir, primerno opremljen za obremenjevanje s silami, tako da nanj ne deluje nobena druga sila ali navor razen predpisane preskusne sile. Pri preskusih z izmeničnim obremenjevanjem smer delovanja sile ne sme odstopati za več kot + 1 o od predpisane. Pri preskusih z nihajočo obremenitvijo in statičnih preskusih mora biti kot nastavljen za zgornjo silo. Običajno je za to treba vgraditi zgib na točki prijemanja sile (tj. na priklopni točki) in drug zgib na zadostni razdalji od te točke.

2.2 Preskusna frekvenca ne sme presegati 35 Hz. Izbrana frekvenca mora biti dovolj različna od lastnih frekvenc preskuševalne naprave z vstavljeno preskušano napravo. Pri asinhronih preskusih se morata frekvenci obeh komponent sile razlikovati za približno 1 % do največ 3 %. Pri napravah za spenjanje iz jekla je število ciklov obremenjevanja 2 x 106. Pri napravah za spenjanje iz drugih materialov je morda potrebnih več ciklov obremenjevanja. Uporabljena mora biti metoda ugotavljanja razpok s penetracijo barvila ali kaka druga enakovredna metoda.

2.3 Pri izmeničnih preskusnih silah (komponentah) je srednja vrednost sile nič. Pri preskusih z nihajočo obremenitvijo je preskusna sila enaka zgornji sili, spodnja sila pa ima lahko vrednost do 5 % zgornje sile, razen če v posebnih zahtevah za preskušanje ni določeno drugače.

2.4 Pri statičnih preskusih, razen pri posebnih preskusih iz točke 4.2.3, mora biti preskusna sila uporabljena enakomerno in hitro ter jo je treba vzdrževati vsaj 60 sekund.

2.5 Preskušane naprave za spenjanje morajo biti praviloma pritrjene na nosilno konstrukcijo čim bolj togo v položaju, v katerem bodo vgrajene na vozilu. Pritrdilni elementi morajo biti taki, kakršne določi proizvajalec ali vložnik in kakršni so namenjeni za pritrditev na vozilo, in/ali imajo iste mehanske značilnosti.

2.6 Če je le mogoče, morajo biti naprave za spenjanje preskušane v takem stanju, v kakršnem bodo predvidoma uporabljene pri vožnji. Po presoji proizvajalca in dogovoru s tehnično službo se lahko elastični sestavni deli nevtralizirajo, če tako zahteva preskusni postopek in ni nevarnosti, da bi bili zaradi tega rezultati preskušanja nerealni.

Elastični sestavni deli, ki se zaradi pospešenega preskusnega postopka opazno pregrevajo, se lahko med preskušanjem zamenjujejo. Preskusne obremenitve morajo delovati na preskušanec preko elementov brez zračnosti.

3. SIMBOLI IN POMEN IZRAZOV V PRILOGI VI

Av = največja dovoljena osna obremenitev na krmiljeni osi, v tonah

C = masa priklopnika s centralno osjo, v tonah (po točki 2.1.18 Priloge I)

D = vrednost D, v kN (točka 2.1.18 Priloge I)

R = masa priklopnika, v tonah (točka 2.1.18 Priloge I)

T = masa vlečnega vozila, v tonah (točka 2.1.18 Priloge I)

FA = statična dvižna sila, v kN

Fh = vodoravna komponenta preskusne sile v vzdolžni osi vozila, v kN

Fs = navpična komponenta preskusne sile, v kN

Fq = vodoravna komponenta preskusne sile v prečni smeri, glede na vzdolžno os vozila, v kN

Fhs res = rezultanta preskusnih sil Fh in Fs, v kN

Fhq res = rezultanta preskusnih sil Fh in Fq, v kN

S = dovoljena navpična obremenitev, v kg

U = dovoljena navpična obremenitev sedla, v t

V = vrednost V, v kN (točka 2.1.19 Priloge I)

a = faktor enakovrednega navpičnega pospeška v priklopni točki priklopnikov s centralno osjo, odvisen od vrste obesitve koles na zadnji(h) osi(eh) vlečnega vozila

e = vzdolžna razdalja med priklopno točko pri snemljivih vlečnih kroglah in navpično ravnino skozi pritrdilne točke (glej slike od 22 do 25), v mm

f = navpična razdalja med priklopno točko pri snemljivih vlečnih kroglah in vodoravno ravnino skozi pritrdilne točke (glej slike od 21 do 25), v mm

g = težnostni pospešek, privzeta vrednost 9,81 m/s2

l = teoretična dolžina vlečnega ojesa od središča vlečnega ušesa do središča sklopa osi, v metrih

n = razdalja od središča vlečnega ušesa do srednjice krmiljene osi, v mm

r = radij zaokrožitve, v mm

s = kolotek, v mm

x = dolžina prostora za tovor priklopnika s centralno osjo, v metrih

Indeksi:

O = zgornja sila

U = spodnja sila

w = izmeničen

h = vodoraven

s = navpičen

4. POSEBNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Vlečne krogle in njihovi nosilci

4.1.1 Mehanske naprave za spenjanje z vlečno kroglo so lahko teh tipov:

1) enodelne vlečne krogle, med katere spadajo tudi naprave z neizmenljivo snemljivo kroglo (glej sliko 20),

2) vlečne krogle, sestavljene iz več delov, ki jih je mogoče razstaviti (glej slike 21, 22, 23),

3) nosilci vlečnih krogel (glej sliko 24).

4.1.2 Osnovni preskus je preskus trajne dinamične trdnosti z izmenično preskusno silo. Preskusni primerek sestavljajo vlečna krogla, vrat krogle in pritrdilni elementi, potrebni za pritrditev na vozilo. Vlečna krogla in njen nosilec morata biti togo pritrjena na nosilni okvir preskuševališča v položaju, v katerem bo naprava predvidoma uporabljana. Preskuševališče mora omogočati ustvarjanje izmeničnih sil.

4.1.3 Mesta pritrdilnih točk za pritrditev vlečne krogle in njenih nosilcev določi proizvajalec vozila (glej točko 1.2. Priloge VII).

4.1.4 Naprave, predložene v preskušanje, morajo biti opremljene z vsemi konstrukcijskimi deli in dodatki, ki lahko vplivajo na trdnost (na primer plošča za električni priključek, oznake itd.). Preskus se konča pri točkah sidranja ali pritrditve. Geometrijski položaj vlečne krogle in pritrdilnih točk naprave za spenjanje glede na referenčno os mora navesti proizvajalec vozila in mora biti prikazan v poročilu o preskusu. Vsi relativni položaji točk sidranja glede na referenčno os, za katere mora proizvajalec vlečnega vozila navesti vse podatke proizvajalcu priklopne naprave, morajo biti ponovljeni na preskuševalni pripravi.

4.1.5 Sklop, pritrjen na preskuševalno pripravo, se preskusi na preskuševalnem stroju za izmenično natezno obremenjevanje (na primer na resonančnem pulzatorju).

Preskusna obremenitev mora biti izmenična sila, ki mora delovati na vlečno kroglo pod kotom 15 o 1 o, kakor je prikazano na sliki 17 in/ali 18.

Če je središče krogle nad premico, ki je vzporedna z referenčno osjo in poteka skozi najvišjo od najbližjih pritrdilnih točk, kakor je prikazano na sliki 19, mora biti preskus opravljen pri kotu a = -15 o 1 o (glej sliko 17). Če je središče krogle pod premico, ki je vzporedna z referenčno osjo in poteka skozi najvišjo od najbližjih pritrdilnih točk, kakor je prikazano na sliki 19, mora biti preskus opravljen pri kotu a = +15 o 1 o (glej sliko 18).

Ta kot je izbran zaradi upoštevanja navpične statične in dinamične obremenitve. Ta preskusna metoda je uporabna le za dovoljene statične obremenitve, ki niso večje od

[pic]

Če je zahtevana statična obremenitev več kot 120 ( D, mora biti kot preskušanja povečan na 20 o. Dinamični preskus mora biti opravljen z naslednjo preskusno silo:

Fhs res = 0,6 D

[pic]

Slika 20

Enodelna vlečna krogla

4.1.6 Preskusni postopek je uporaben za različne tipe naprav za spenjanje (glej točko 4.1.1):

4.1.6.1 enodelne vlečne krogle med katere spadajo naprave z neizmenljivo snemljivo kroglo (glej sliko 20).

Preskus trdnosti naprav, prikazanih na sliki 20, mora biti opravljen po zahtevah iz točke 4.1.5;

4.1.6.2 vlečne krogle, sestavljene iz več delov, ki jih je mogoče razstaviti.

Določene so naslednje kategorije:

1) vlečni nosilec in krogla (glej sliko 21),

2) vlečni nosilec in krogla z integriranim nosilcem (glej sliko 22),

3) vlečni nosilec in krogla (glej sliko 23),

4) vlečni nosilec brez krogle (glej sliko 24).

[pic]

Slika 22

Vlečni nosilec in krogla z integriranim nosilcem

[pic]

Slika 24

Vlečni nosilec

Preskus trdnosti naprav, prikazanih na slikah od 21 do 23, mora biti opravljen po zahtevah v točki 4.1.5. Meri e in f z izdelavno toleranco 5 mm morata biti prikazani v poročilu o preskusu.

Preskus vlečnega nosilca (glej sliko 24) mora biti opravljen s pritrjeno kroglo (na nosilcu). Upoštevajo se le rezultati na vlečnem nosilcu med pritrdilnimi točkami in ploskvijo za pritrditev nosilca krogle.

Meri e in f določi proizvajalec naprave za spenjanje.

4.1.6.3 Naprave za spenjanje s spremenljivima merama e in f za snemljive in zamenljive vlečne krogle

4.1.6.3.1 Preskus trdnosti takih vlečnih nosilcev (prikazanih na sliki 25) mora biti opravljen po zahtevah iz točke 4.1.5.

4.1.6.3.2 Če proizvajalec in tehnična služba sporazumno opredelita najbolj neugoden primer, zadostuje preskušanje le tega posamičnega primera, sicer pa je treba opraviti preskuse pri več različnih položajih krogle po poenostavljenem preskusnem programu v skladu s točko 4.1.6.3.3.

4.1.6.3.3 Pri poenostavljenem preskusnem programu mora biti vrednost f med določeno vrednostjo fmin in vrednostjo fmax, ki ne presega 100 mm. Krogla mora biti na razdalji (emax) 130 mm od nosilca. Da se zajamejo vsi možni položaji krogle v območju, ki ga opredeljujeta vodoravna razdalja od pritrdilne površine in navpično območje f (od fmin do fmax), se preskušata dve napravi:

1) ena s kroglo v gornjem položaju (fmax) in

2) ena s kroglo v spodnjem položaju (fmin).

Če premica, ki je vzporedna z referenčno osjo, deli območje možnih položajev krogle (kakor je prikazano na sliki 25c), sta kota delovanja sile pri preskušanju:

- a pri krogli nad premico in + a pri krogli pod premico (primerjaj s sliko 19).

a) fmax pod premico, vzporedno z referenčno osjo, kot preskušanja: +a

[pic]

Slika 25b

Vlečni nosilec s pritrdiščem za različne položaje krogle

(c) fmax nad premico, vzporedno z referenčno osjo

fmin pod premico, vzporedno z referenčno osjo

kota pri preskušanju: + a in - a

[pic]

Slika 25c

Vlečni nosilec s pritrdiščem za različne položaje krogle

4.2 VLEČNE GLAVE

4.2.1 Osnovni preskus vsakega vzorca je preskus trajne dinamične trdnosti z izmenično preskusno silo in statični preskus (preskus dviga - snetja).

4.2.2 Dinamični preskus mora biti opravljen z vlečno kroglo razreda A ustrezne trdnosti. Na preskuševalni napravi mora biti vlečna krogla z nosilcem nameščena po navodilih proizvajalca tako, kakor ustreza njeni vgradnji v vozilo. Na vzorec ne sme delovati nobena druga sila razen preskusne. Preskusna sila mora delovati v črti, ki poteka skozi središče krogle in je nagnjena nazaj in navzdol za 15 o (glej sliko 26). Preskus trajne dinamične trdnosti mora biti opravljen na preskusnem vzorcu pri naslednji preskusni sili:

Fhs res w = 0,6 D

[pic]

Slika 26

Dinamični preskus

1) Opravljen mora biti tudi statični preskus dviga (snetja vlečne glave s krogle). Vlečna krogla, uporabljena pri tem preskusu, mora imeti premer

[pic]mm

tako da predstavlja obrabljeno vlečno kroglo. Dvižna sila mora enakomerno in hitro narasti do vrednosti

[pic]

ter delovati 10 sekund (glej sliko 27). Vlečna glava se ne sme ločiti od vlečne krogle ali kazati kake trajne deformacije, ki bi lahko škodovala njeni sposobnosti delovanja.

[pic]

Slika 27

Preskus dviga (snetja)

4.3 Vlečne sklopke in vezne naprave

4.3.1 Na preskusnem vzorcu mora biti opravljen preskus trajne dinamične trdnosti. Naprava za spenjanje mora biti opremljena z vsemi deli, potrebnimi za pritrditev na vozilo. Vse morebitne vmesne naprave, vgrajene med vlečno sklopko in okvir vozila (t. j. vezni nosilci), morajo biti preskušene z istimi silami kot vlečna sklopka. Pri preskušanju veznih nosilcev, namenjenih za standardne vlečne sklopke, mora navpična obremenitev delovati na isti vzdolžni razdalji od navpične ravnine skozi pritrdilne točke kot pri ustrezni standardni vlečni sklopki.

4.3.2 Vlečne sklopke za ojesa na tečajih (S = 0)

Opravljeni morajo biti dinamični preskusi z izmenično vodoravno silo Fhw = 0,6 D, ki deluje v osi, vzporedni s podlago, in v vzdolžni srednji ravnini vlečnega vozila, ki poteka skozi središče spenjalnega sornika.

4.3.3 Vlečne sklopke za ojesa priklopnikov s centralno osjo (S > 0)

4.3.3.1 Priklopniki s centralno osjo mase do vključno 3,5 tone

Vlečne sklopke za priklopnike s centralno osjo mase do vključno 3,5 tone se preskušajo enako kot vlečne krogle in vlečni nosilci, opisani v razdelku 4.1 te priloge.

4.3.3.2 Priklopniki s centralno osjo mase, ki presega 3,5 tone

Pri preskusu trajne dinamične trdnosti delujejo na preskusni vzorec asinhrone obremenitve v vodoravni in navpični smeri. Smer vplivanja vodoravnih obremenitev mora potekati vzporedno s podlago v vzdolžni srednji ravnini vlečnega vozila skozi središče spenjalnega sornika. Smer vplivanja navpičnih obremenitev mora potekati pravokotno na podlago v vzdolžni srednji ravnini vlečnega vozila skozi središče spenjalnega sornika (glej sliko 28).

Pritrditev vlečne sklopke in vlečnega ušesa na preskuševalni napravi mora biti enaka predvideni pritrditvi na vozilo, in sicer po proizvajalčevih navodilih za vgradnjo.

V točki spetja morajo pri preskusu delovati naslednje obremenitve:

Obremenitev pri preskusu Srednja vrednost (kN) Amplituda (kN)

Vodoravna obremenitev 0 0,6 D

Navpična obremenitev [pic] 0,6 V

Preskusna sila je geometrijska vsota navpične in vodoravne komponente. To je mogoče doseči s konfiguracijo preskuševalne naprave, prikazane na sliki 28. Vodoravna in navpična komponenta sile morata imeti obliko sinusoide in delovati asinhrono, pri čemer je razlika med njunima frekvencama med 1 in 3 %, tako da na preskušanec deluje rezultanta sil v vseh smereh.

4.3.4 Statični preskus naprave za zaklepanje spenjalnega sornika

Pri vlečnih sklopkah je treba preskusiti tudi naprave za zapiranje in morebitne naprave za zaklepanje, in sicer s statično silo 0,25 D, ki deluje v smeri odpiranja. Med preskusom se naprava ne sme odpreti ali kakorkoli poškodovati. Pri valjastih spenjalnih sornikih zadostuje preskusna sila 0,1 D.

[pic]

Slika 28

Preskuševalna naprava za vlečne sklopke (primer)

4.4 Vlečna ušesa

4.4.1 Na vlečnih ušesih se opravljajo isti dinamični preskusi kot na vlečnih sklopkah. Pri vlečnih ušesih, namenjenih za uporabo izključno na priklopnikih z ojesi na tečajih, ki omogočajo prosto navpično nihanje, morajo biti izmenične obremenitve med preskusom take, kot so opisane v točki 4.3.2. Vlečna ušesa, ki so namenjena tudi za uporabo na priklopnikih s centralno osjo, se pri priklopnikih s centralno osjo z masami C do vključno 3,5 tone preskušajo enako kot vlečne glave (točka 4.2), pri priklopnikih s centralno osjo z maso C nad 3,5 tone pa enako kot vlečne sklopke (točka 4.3.3.2).

4.4.2 Preskušanje vlečnih ušes mora biti opravljeno tako, da izmenična obremenitev deluje tudi na dele, ki se uporabljajo za pritrditev vlečnega ušesa na vlečno oje. Vse elastične vmesne dele je treba blokirati.

4.5 Vlečna ojesa

4.5.1 Vlečna ojesa se preskušajo enako kot vlečna ušesa (glej točko 4.4). Tehnična služba lahko opusti preskus trajne dinamične trdnosti, če preprosta konstrukcija sestavnega dela omogoča teoretično preverjanje trdnosti. Pri teoretičnem preverjanju vlečnih ojes za polpriklopnike s centralno osjo z maso do vključno 3,5 tone se uporabljajo nazivne obremenitve po standardu ISO 7641/1 (1983). Pri teoretičnem preverjanju vlečnih ojes za polpriklopnike s centralno osjo z maso nad 3,5 tone se uporabljajo nazivne obremenitve, ki se izračunajo na naslednji način:

[pic]

kjer je amplituda sile V taka, kot je navedena v točki 2.1.19 Priloge I.

Pri polpriklopnikih s centralno osjo z maso do vključno 3,5 tone morajo biti dopustne napetosti ob nazivnih obremenitvah v skladu z odstavkom 5.3. standarda ISO 7641/1. Pri upognjenih vlečnih ojesih (npr. oblike labodjega vratu) in vlečnih ojesih priklopnikov je treba upoštevati vodoravno komponento sile Fhp = 1,0 x D.

4.5.2 Pri vlečnih ojesih priklopnikov, katera se lahko prosto premikajo v navpični smeri, je treba ob preskusu trajne dinamične trdnosti ali teoretičnem preverjanju trdnosti preveriti še odpornost proti uklonu, bodisi s teoretičnim izračunom z nazivno obremenitvijo 3,0 D ali z uklonskim preskusom z nazivno obremenitvijo 3,0 x D. Pri izračunu morajo biti dopustne napetosti v skladu s točko 5.3 standarda ISO 7641/1.

4.5.3 Pri krmiljenih oseh je treba preveriti odpornost proti upogibu s teoretičnim izračunom ali z upogibnim preskusom. V središču točke spenjanja mora delovati vodoravna prečna statična sila. Njena velikost mora biti izbrana tako, da okoli središča prednje osi deluje navor 0,6 x Av x g (kNm). Dopustne napetosti morajo biti v skladu s točko 5.3 standarda ISO 7641/1.

4.6 Sedla

4.6.1 Osnovna preskusa trdnosti sta dinamični preskus in statični preskus (preskus dviga). Na sedlih, namenjenih za prisilno krmiljenje polpriklopnikov, je treba opraviti še dodaten statični preskus (upogibni preskus). Za te preskuse mora biti sedlo opremljeno z vsemi deli, potrebnimi za pritrditev na vozilo. Način pritrditve mora biti enak poznejši dejanski pritrditvi na vozilo.

4.6.2 Statični preskusi

4.6.2.1 Standardna sedla, načrtovana za uporabo s krmilnimi klini ali podobnimi napravami za prisilno krmiljenje polpriklopnikov (glej točko 7.9 Priloge V), je treba trdnostno preskusiti s statičnim upogibnim preskusom v področju delovanja krmilne naprave ob sočasnem delovanju navpične obremenitve na sedlo. Največja dovoljena obremenitev sedla U mora delovati navpično na sedlo v njegovi delovni legi preko toge plošče, ki je dovolj velika, da v celoti pokrije sedlo.

Rezultanta navpične obremenitve mora potekati skozi središče vodoravnega zgiba sedla.

Hkrati mora na stranski steni vodila kraljevega čepa delovati vodoravna prečna sila, ki predstavlja silo, potrebno za prisilno krmiljenje polpriklopnika. Njena velikost in smer delovanja morata biti izbrani tako, da okoli središča kraljevega čepa deluje navor 0,75 m x D. Navor mora povzročati sila, ki deluje na ročici dolžine 0,5 m. Dovoljena je plastična (trajna) deformacija vseh nazivnih mer do 0,5 %. Ne smejo se pojaviti razpoke.

4.6.2.2 Na vseh sedlih je treba opraviti tudi dvižni preskus. Do dvižne sile FA = g ( U se ne sme na več kot 0,2 % širine priklopne plošče pojaviti noben pomemben trajni upogib.

Pri standardnih sedlih razreda G 50 in primerljivih sedlih za isti premer kraljevega čepa se kraljevi čep polpriklopnika ne sme ločiti od sedla pri dvižni sili

[pic].

Potrebno silo mora povzročati vzvod, ki se na enem koncu naslanja na zgornjo ploščo sedla, na drugem pa nanj deluje sila na razdalji od 1,0 do 1,5 m od središča kraljevega čepa (glej sliko 29).

Ročica vzvoda mora ležati pod kotom 90 o glede na smer uvajanja kraljevega čepa v sedlo. Če je najneugodnejši primer očiten, ga je treba preskusiti. Če ga ni mogoče preprosto ugotoviti, tehnična služba določi stran za preskušanje. Drugi preskus se ne zahteva.

[pic]

Slika 29

Dvižni preskus na sedlu

4.6.3 Dinamični preskus

Sedlo je treba preskusiti z izmenično obremenitvijo (asinhroni dinamični preskus), tako da nanj sočasno delujeta vodoravna izmenična in navpična nihajoča sila.

4.6.3.1 Pri sedlih, ki niso namenjena za prisilno krmiljenje polpriklopnikov, se uporabljajo naslednje sile:

vodoravna: Fhw = 0,6 ( D

navpična: FsO = g ( 1,2 ( U

FsU = g ( 0,4 ( U

Ti dve sili morata delovati v vzdolžni srednji ravnini vozila, pri čemer FsO,U poteka skozisredišče zgiba sedla.

Navpična sila se spreminja med mejama

+ 1,2 ( U in + 0,4 ( U

vodoravna sila pa med

+ 0,6 ( D in - 0,6 ( D.

4.6.3.2 Pri sedlih, namenjenih za prisilno krmiljenje polpriklopnikov, se uporabljajo naslednje sile:

vodoravna: Fhw = 0,675 ( D

navpična: FsO,U kot v točki 4.6.3.1

Osi delovanja sil so prikazane v točki 4.6.3.1

4.6.3.3 Pri dinamičnem preskusu sedla se med naležni plošči sedla in polpriklopnika nanese ustrezna mazalna snov, tako da se doseže torni količnik največ m = 0,15.

4.7 Montažne plošče za sedla

Za preskušanje montažnih plošč se ustrezno uporabljajo dinamični preskus sedel, opisan v točki 4.6.3, in statični preskusi, opisani v točki 4.6.2. Pri montažnih ploščah je treba opraviti dvižni preskus le na eni strani. Preskus se opravi na osnovi največje predvidene višine vgradnje sedla, največje predvidene širine in pri najmanjše predvidene dolžine montažne plošče. Ta preskus ni potreben, če je montažna plošča ožja in/ali daljša in celotna višina manjša, sicer pa konstrukcijsko enaka plošči, na kateri je bil ta preskus že opravljen.

4.8 Kraljevi čepi polpriklopnikov

4.8.1 Na preskusnem vzorcu mora biti opravljen dinamični preskus z izmenično obremenitvijo na preskuševalni napravi. Preskušanje kraljevega čepa ne sme potekati skupaj s preskušanjem sedla. Preskus mora biti opravljen tako, da obremenitev deluje tudi na dele, ki so potrebni za pritrditev kraljevega čepa na polpriklopnik.

4.8.2 Opraviti je treba preskus z vodoravno obremenitvijo Fhw = 0,6 ( D, ki deluje na čep v delovnem položaju.

Smer delovanja sile mora potekati skozi središče najmanjšega premera valjastega dela čepa s premerom 50,8 mm za razred H 50 (glej sliko 16 v Prilogi V).

PRILOGA VII

ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA HOMOLOGACIJO DOLOČENEGA TIPA VOZILA GLEDE NA NEOBVEZNO VGRADNJO NAPRAV ZA SPENJANJE NA TO VOZILO

1. SPLOŠNE ZAHTEVE

1.1 Proizvajalec vozila mora določiti, kateri tipi in razredi naprav za spenjanje se lahko vgrajujejo na določen tip vozila, in navesti vrednost D, V [10], S ali U (če pride v poštev), ki izhaja iz konstrukcije tipa vozila za posamezne predvidene uporabljene tipe naprav za spenjanje. Značilna vrednost D, V, S ali U naprav za spenjanje, homologiranih v skladu s to direktivo, mora biti enaka ali večja kot značilna vrednost, navedena za zadevno kombinacijo.

1.2 Naprava za spenjanje mora biti vgrajena na tip vozila skladno z navodili, ki jih predpiše proizvajalec vozila v dogovoru s proizvajalcem naprave za spenjanje in tehnično službo. Proizvajalec vozila mora določiti ustrezne točke pritrditve naprave za spenjanje na tip vozila in po potrebi tudi vlečne nosilce, montažne plošče itd., s katerimi je treba opremiti določen tip vozila.

1.3 Za spenjanje priklopnikov z največjo maso več kot 3,5 tone se smejo uporabljati samo samodejne naprave za spenjanje, ki omogočajo samodejno spenjanje.

1.4 Pri vgradnji naprav za spenjanje razredov B, D, E in H na priklopnike je treba pri izračunu vrednosti D upoštevati največjo skupno maso vlečnega vozila T 32 ton. Če vrednost D naprave za spenjanje ni dovolj velika za T = 32 ton, mora biti omejitev skupne mase T vlečnega vozila ali skupne mase skupine vozil navedena v certifikatu o EGS-homologaciji priklopnika (Priloga IX).

2. POSEBNE ZAHTEVE

2.1 Vgradnja vlečnih krogel in vlečnih nosilcev

2.1.1 Vlečne krogle in vlečni nosilci morajo biti vgrajeni v vozila kategorije M1, kategorije M2 pod 3,5 tone in kategorije N1 skladno z merami prostega prostora in višin, prikazanimi na sliki 30. Ta zahteva ne velja za terenska vozila, opredeljena v Prilogi II k Direktivi 92/53/EGS.

[pic]

Slika 30

Prosti prostor okoli vlečne krogle

Vse podrobnosti, ki niso na sliki, je treba ustrezno izbrati.

Mere in kote je treba preveriti z ustreznimi pripravami.

2.1.2 Za vlečne krogle in vlečne nosilce mora proizvajalec vozila dati navodila za vgradnjo in navesti, ali je potrebna kakšna ojačitev območja vgradnje.

2.1.3 Naprave za spenjanje z vlečno kroglo morajo omogočati spenjanje in odpenjanje tudi, kadar je vzdolžna os naprave za spenjanje zasukana glede na srednjico vlečne krogle in pritrdilne konstrukcije:

(a) v vodoravni smeri za b = 60 o v desno ali levo (glej sliko 30),

(b) v navpični smeri za a = 10 o navzgor ali navzdol (glej sliko 30),

(c) okoli svoje osi za 10 o v desno ali levo.

2.1.4 Vgrajena vlečna krogla ne sme zakrivati prostora ali zmanjševati vidnosti zadnje registrske tablice, sicer je treba uporabljati vlečno kroglo, ki jo je mogoče odstraniti brez posebnega orodja.

2.2 Vgradnja vlečnih glav

2.2.1 Vlečne glave razreda B so dovoljene na priklopnikih, katerih skupna masa ne presega 3,5 tone. Ko je priklopnik v vodoravnem položaju in ima največjo dovoljeno osno obremenitev, mora biti vlečna glava v takem položaju, da leži točka spenjanja priklopnika 430 35 mm nad vodoravno ravnino, na kateri stojijo kolesa priklopnika (glej sliko 31).

Bivalna prikolica in priklopnik za prevoz blaga je v vodoravnem položaju, kadar je v takem položaju njen pod ali dno tovornega prostora. Pri priklopnikih, ki nimajo take referenčne ploskve (npr. priklopnikih za prevoz čolnov ipd.), mora ustrezno referenčno črto za določitev vodoravnega položaja navesti proizvajalec priklopnega vozila. Zahteva glede višine priklopne točke velja samo za priklopnike, namenjene za spenjanje z vozili, navedenimi v točki 2.1.1.

2.2.2 Vlečna glava mora omogočati varno upravljanje v prostem prostoru okoli vlečne krogle, prikazanem na sliki 30.

[pic]

Slika 31

Višina vgradnje vlečne glave

2.3 Vgradnja vlečne sklopke in montažnih elementov

2.3.1 Vgradne mere standardnih vlečnih sklopk

Če je za tip vozila predvidena vgradnja standardnih vlečnih sklopk, mora vozilo izpolnjevati zahteve glede mer, prikazanih na sliki 32 in v tabeli 8.

[pic]

Slika 32

Vgradne mere standardnih vlečnih sklopk (glej tabelo 8)

2.3.2 Potreba po daljinsko upravljanih napravah za spenjanje

Če enega ali več od naslednjih pravil glede preprostega in varnega upravljanja (točka 2.3.3), dostopnosti (točka 2.3.4) ali prostega prostora okoli ročice (točka 2.3.5) ni mogoče izpolniti, mora biti uporabljena naprava za spenjanje z napravo za daljinsko upravljanje, kakršna je opisana v točki 10.3 Priloge V.

2.3.3 Preprosto in varno upravljanje naprave za spenjanje

Vlečne sklopke morajo biti vgrajene na tip vozila tako, da jih je mogoče preprosto in varno upravljati.

To se ne nanaša le na postopek spenjanja (in odpenjanja, če pride v poštev), ampak tudi na preverjanje položaja kazalnika odprtega in zaprtega položaja spenjalnega sornika (vizualno ali z otipom).

Na območju, na katerem mora stati oseba pri upravljanju naprave za spenjanje, ne sme biti nobenih morebitno nevarnih konstrukcijskih mest, kakršna so ostri robovi, vogali itd., ali pa morajo biti ta načrtovana tako, da ni nevarnosti poškodb.

Poti za rešitev s tega območja ne sme na nobeni strani omejevati ali zapirati noben pritrjen predmet.

Nobena blokirna naprava ne sme preprečevati tej osebi, da se postavi v primeren položaj za upravljanje naprave za spenjanje.

2.3.4 Dostopnost

Razdalja med središčem spenjalnega sornika in zadnjim robom nadgradnje vozila ne sme presegati 420 mm.

Razdalja 420 mm je lahko tudi večja, če je mogoče dokazati tehnično nujnost za naslednje:

1. razdalja do 650 mm pri vozilih s prekucnimi nadgradnjami ali opremo, vgrajeno na zadnjem koncu,

2. razdalja do 1320 mm, če je svetla višina vsaj 1150 mm,

3. vozila za prevoz avtomobilov z najmanj dvema navoznima nivojema, če se priklopno vozilo med normalnim prevažanjem ne ločuje od vlečnega vozila,

če to ne ogroža preprostega in varnega upravljanja naprave za spenjanje.

2.3.5 Prosti prostor okoli ročice

Za varno upravljanje vlečne sklopke mora biti okoli ročice dovolj prostega prostora.

Prosti prostor, prikazan na sliki 33, velja kot zadosten. Če se predvideva vgradnja različnih tipov standardnih vlečnih sklopk na tip vozila, mora biti prostega prostora toliko, da so pogoji izpolnjeni tudi pri največjih merah vlečne sklopke ustreznega razreda, navedenih v točki 3 Priloge V.

Mere veljajo po potrebi tudi za vlečne sklopke z ročicami, obrnjenimi navzdol, ali naprave drugačnih konstrukcij.

Prosti prostor mora biti zagotovljen tudi pri predpisanih najmanjših kotih spenjanja in odpenjanja, navedenih v točki 3.6 Priloge V.

2.3.6 Prostor za prosto gibanje vlečne sklopke

Na vozilo vgrajena vlečna sklopka mora biti odmaknjena od kateregakoli drugega dela vozila najmanj 10 mm ob upoštevanju vseh možnih geometrijskih leg v skladu s Prilogo V.

Če se predvideva vgradnja različnih tipov standardnih vlečnih sklopk na tip vozila, mora biti odmik tolikšen, da so pogoji izpolnjeni tudi pri največjih merah vlečne sklopke ustreznega razreda, navedenih v 3. razdelku Priloge V.

2.3.7 Dopustnost vlečnih sklopk s posebnim zgibom za navpično nagibanje (glej sliko 6)

Naprave za spenjanje z valjastim spenjalnim sornikom, ki omogočajo vrtenje priklopljenega vlečnega ušesa s posebnim zgibom, so dopustne le, če je mogoče dokazati njihovo tehnično nujnost. Za to gre lahko, na primer, pri vzvratnih prekucnikih, pri katerih mora biti glava vlečne sklopke na tečajih, ali pri vlečnih sklopkah težkih transportnih vozil, pri katerih je uporaba valjastega spenjalnega sornika nujna zaradi trdnosti.

TABELA 8

Vgradne mere standardnih vlečnih sklopk

C 50-1 C 50-2 C 50-3 C 50-4 C 50-5 C 50-6 Opombe

e1 83 120 140 160 0,5

e2 56 55 80 100 0,5

d1 - 54 75 85 95 + 1 / - 0,5

d2 10,5 15 17 21 H13

T - 15 20 35 35 35 maks.

F 120 165 190 210 min.

G 95 100 130 150 min.

L1 - 200 300 400 min.

[pic]

Slika 33

Prosti prostor okoli ročice

2.4 Vgradnja ušes vlečnih ojes in vlečnih ojes na priklopnike

2.4.1 Če navpična obremenitev vlečnega ušesa za tip priklopnika presega 50 kg pri priklopniku, enakomerno obremenjenem do največje tehnično dovoljene mase, morajo imeti vlečna ojesa za priklopnike s centralno osjo podporno napravo, nastavljivo po višini.

2.4.2 Če sta vlečno uho in vlečno oje vgrajena v priklopnik s centralno osjo z največjo maso C, večjo od 3,5 tone, in z več kot eno osjo, morata biti osi opremljeni z napravo za porazdelitev obremenitve osi.

2.5 Vgradnja sedel, montažnih plošč in kraljevih čepov na vozila

2.5.1 Sedel razreda G 50 se ne sme pritrjevati neposredno na okvir vozila, razen če to dovoljuje njegov proizvajalec. Na okvir jih je treba pritrditi z montažno ploščo, pri tem pa je treba upoštevati navodila proizvajalca vozila ali sedla.

2.5.2 Polpriklopnik mora biti opremljen s podpornimi nogami ali drugo napravo, ki omogoča odklop in parkiranje polpriklopnika. Če je polpriklopnik opremljen tako, da je mogoče samodejno spetje naprav za spenjanje, električnih in zavornih sistemov, se morajo podporne noge ali druge podobne naprave po spetju samodejno dvigniti od tal.

2.5.3 Pri vgradnji kraljevega čepa na naležno ploščo polpriklopnika je treba upoštevati navodila proizvajalca vozila ali sedla.

2.5.4 Če je polpriklopnik opremljen s krmilnim klinom, mora izpolnjevati zahteve, opisane v točkah 7.9.1 in 7.9.2 Priloge V.

PRILOGA VIII

OPISNI LIST št. ...

na podlagi Priloge I k Direktivi Sveta 70/156/EGS o EGS-homologaciji vozila glede na vgradnjo mehanskih naprav za spenjanje (94/20/ES)

Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti v trojniku in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Risbe, če so priložene, morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne v formatu A4 ali zložene na ta format. Tudi fotografije, če so priložene, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote elektronsko upravljani, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka:

0.2 Tip in trgovska oznaka:

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b):

0.3.1 Mesto te oznake:

0.4 Kategorija vozila (glej Prilogo II k Direktivi 70/156/EGS):

0.5 Ime in naslov proizvajalca:

0.8 Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:

1.4 Šasija (če jo vozilo ima) (pregledna risba celotne šasije):

1.5 Material vzdolžnih nosilcev d:

2. MASE IN MERE e (v kg in mm) (navesti povezavo z risbo, kjer je mogoče)

2.2 Za vlačilce polpriklopnikov

2.2.1 Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša) g:

2.2.2 Največja višina sedla (standardizirana) h: .................................................

2.4.2 Za šasijo z nadgradnjo

2.4.2.5 Zadnji previs n:

2.6 Masa vozila z nadgradnjo v stanju, pripravljenem za vožnjo, ali masa šasije s kabino, če proizvajalec vozila ne dobavlja nadgradnje (vključno s hladilnim sredstvom, olji, gorivom, orodjem, rezervnim kolesom in voznikom) o (največja in najmanjša za vsako izvedenko):

..............................................................................................................................................

2.6.1 Porazdelitev te mase na osi, in v primeru polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo pa še obremenitev na vlečno točko (največja in najmanjša za vsako izvedenko):

..............................................................................................................................................

2.8 Največja tehnično dovoljena skupna masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca (največja in najmanjša za vsako izvedenko): y:

2.8.1 Porazdelitev te mase na osi in v primeru polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo pa še obremenitev na vlečno točko (največja in najmanjša za vsako izvedenko):

2.9 Največja tehnično dovoljena masa na vsako od osi, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo pa še obremenitev na vlečno točko, po podatkih proizvajalca:

2.10 Največja masa priklopnika, ki se sme priklopiti:

2.10.1 Priklopnik:

2.10.2 Polpriklopnik:

2.10.3 Priklopnik s centralno osjo:

2.10.3.1 Navesti največje razmerje med previsom točke priklopa p in medosno razdaljo:

2.10.3.2 Največja vrednost V: (kN) [11]

2.10.4 Največja skupna masa skupine vozil:

2.10.6 Največja masa priklopnika brez zavor:

2.11 Največja navpična obremenitev:

2.11.1 na vlečno točko za priklopnik na vozilu:

2.11.2 na vlečno oje priklopnika:

9. NADGRADNJA

9.1 Tip nadgradnje:

9.2 Materiali in način izdelave:

11. POVEZAVE MED VLEČNIMI VOZILI, PRIKLOPNIKI IN POLPRIKLOPNIKI

11.1 Razred in tip vlečne naprave (naprav) [12]:

11.2 Največja vrednost D: (kN) 2

11.3 Navodila za pritrditev vlečne naprave na vozilo in fotografije ali risbe točk za pritrditev na vozilo po podatkih proizvajalca; dodatne informacije, če je uporaba tega tipa vlečne naprave omejena na posebne tipe vozil:

11.4 Podatki o pritrditvi posebnih vlečnih nosilcev ali montažnih plošč: 1

Datum, spis

PRILOGA IX

VZOREC

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI EGS

Žig homologacijskega

organa

Sporočilo o

1) homologaciji [13],

2) razširitvi homologacije 1,

3) zavrnitvi homologacije 1,

4) preklicu homologacije 1

za določen tip vozila na podlagi Direktive 94/20/ES.

Številka homologacije:

Razlog za razširitev:

I. del

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka:

0.2 Tip in trgovska oznaka:

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu. [14]:

0.3.1 Mesto te oznake:

0.4 Kategorija vozila [15]:

0.5 Ime in naslov proizvajalca:

0.8 Ime(na) in naslov(i) tovarn, ki sestavljajo vozilo:

II. del

1. Dodatni podatki (kadar pridejo v poštev): glej Dodatek I

2. Tehnična služba, odgovorna za opravljanje preskusov:

3. Datum poročila o preskusu:

4. Številka poročila o preskusu:

5. (Morebitne) opombe: glej Dodatek I

6. Kraj:

7. Datum:

8. Podpis:

9. Priložen je seznam dokumentov, ki se hranijo pri tehnični službi, ki je opravila homologacijo in se lahko pridobijo na zahtevo.

Dodatek I

k certifikatu o EGS-homologaciji št. ...

ki se nanaša na homologacijo vozila na podlagi Direktive 94/20/ES

1. Dodatni podatki

1.1 Konstrukcija vozila, nadgradnja/šasija:

1.1.1 Uporabljeni materiali:

1.2 Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje [16]:

1.3 Raba vlečnih nosilcev ali montažnih plošč, navodila za vgradnjo tipa naprave za spenjanje:

1.4 EGS-homologacija vozila je razširjena na naslednji(e) tip(e) naprav za spenjanje in razred(e):

1.5 Največja tehnično dovoljena skupna masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca (največja in najmanjša za vsako izvedenko): ton

1.6 Največja masa priklopnika, ki se lahko priklopi

1.6.1 Priklopnik: ton [17]

1.6.2 Polpriklopnik: ton 2

1.6.3 Priklopnik s centralno osjo: ton 2

1.6.3.1 Največja vrednost V: kN

1.6.4 Največja skupna masa skupine vozil: ton

1.7 Največja navpična obremenitev S ali obremenitev sedla U [18] tipa vozila, opremljenega z napravo za spenjanje: kg/ton

1.8 Največja vrednost D: kN

1.9 Največja skupna masa vlečnega vozila (T) ali največja skupna masa skupine vozil (če je T manjši od 32 ton)

5. Opombe [19]:

___________________

[1] UL C 134, 25.5.1992, str. 36.

[2] UL C 313, 30.11.1992, str. 10.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 1992 (UL C 305, 23.11.1992, str.115). Skupno stališče Sveta z dne 27. septembra 1993 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 (še ni objavljena v Uradnem listu).

[4] UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 92/53/EGS (UL L 225, 10.8.1992, str. 1).

[5] UL L 2, 3.1.1985, str. 14.

[6] UL L 129, 14.5.1992, str. 1.

[7] Če pride v poštev.

2 Neustrezno črtati.

1 Številka EGS-homologacije, navedena v tem dokumentu, mora vsebovati vse dele, določene v Prilogi VII k Direktivi 70/156/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 92/53/EGS. Sam sestavni del mora biti označen, kot je predpisano v ustrezni posamični direktivi.

2 Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis tipov sestavnega dela, na katere se nanaša ta certifikat o homologaciji, je treba v dokumentaciji te znake zamenjati s simbolom ?'(npr.: ABC??123??).

[8] Neustrezno črtati.

[9] Vključno s podatkom, ali so sedla primerna za prisilno krmiljenje.

[10] Vrednost V mora biti navedena samo za vozila, katerih največja tehnično dovoljena skupna masa presega 3,5 tone.

Številke točk in opombe v tem opisnem listu ustrezajo tistim, določenim v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 92/53/EGS.

Točke, ki niso bistvene za to direktivo, so izpuščene.

[11] Če pride v poštev.

[12] Pri nestandardnih priklopnih napravah je treba navesti tudi številko(e) homologacije.

[13] Neustrezno črtati.

[14] Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, na katero se nanaša ta certifikat o homologaciji, morajo biti v dokumentaciji označeni z znakom '?' (npr.: ABC??123??).

[15] Kot je določeno v Prilogi II A k Direktivi 92/53/EGS.

[16] Pri nestandardnih napravah za spenjanje je treba navesti tudi številko(e) homologacije.

[17] Če pride v poštev.

[18] Neustrezno črtati.

[19] Skupaj s podatk-om, ali je sedlo primerno za prisilno krmiljenje.