Uredba Sveta (EGS) št. 571/88

z dne 29. februarja 1988

o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v obdobju 1988 in 1997

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker so trendi v strukturah kmetijskih gospodarstev pomemben element pri določanju razvoja skupne kmetijske politike; ker bi se vrsta raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki so se izvajala na ravni Skupnosti od 1966/67, morala nadaljevati;

ker teh gibanj ne moremo opazovati na ravni Skupnosti, razen če so na voljo primerljivi podatki za vse države članice; ker je zato potrebno še naprej vlagati napore v usklajevanje in sinhronizacijo;

ker je za izvajanje te naloge treba čimbolj zmanjšati delovno obremenitev držav članic in Komisije;

ker moramo povsod, kjerkoli je to mogoče, obdržati parametre, opredelitve ter geografske enote, ki so bile določene za prejšnja podobna strukturna raziskovanja;

ker je pri določanju parametrov, ki jih bomo opazovali v obdobju od 1993 do 1997 treba poskrbeti za to, da čim bolj zmanjšamo delovno obremenitev oseb, ki jih zadeva to raziskovanje;

ker je za oceno stanja kmetijstva Skupnosti ter spremljanje gibanj v kmetijskih strukturah potrebno v rednih intervalih izvajati statistična raziskovanja na kmetijskih gospodarstvih, ki določeno kmetijsko površino uporabljajo za poljedelstvo ali pridelajo določeni delež pridelkov za prodajo, ali čigar pridelava presega določen prag zajetja;

ker bi glede na raznolikost statističnih storitev v državah članicah, učinkovitost metod vzorčnih raziskovanj in potreba po zanesljivih informacijah pri sprejemljivih stroških, bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da same odločajo ali bodo raziskovanja, ki jih izvajajo, imele celotno zajetje ali pa bodo to vzorčna raziskovanja, seveda pod pogojem, da bodo rezultati vzorčnih raziskovanj z naključnim vzorcem zanesljivi na različnih nivojih agregacije;

ker je popis kmetijskih gospodarstev (s popolnim zajetjem) vendarle potrebno izvesti vsaj na vsakih 10 let, da bi posodobili osnovne registre kmetij in ostale podatke, potrebne za stratifikacijo vzorčnih raziskovanj;

ker je treba pri določitvi postopkov, uporabljenih v popisu 1989/90 v Skupnosti, v največji meri upoštevati priporočilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki se nanaša na svetovni popis kmetijstva, ki naj bo izveden okoli leta 1990;

ker je glede zahtev kmetijske politike potrebno zagotoviti statističnim uradom držav članic in Komisiji nov sistem analiziranja podatkov in razširjanja rezultatov raziskovanj, ki je fleksibilnejši in hitrejši od prejšnjega, istočasno pa zmanjšuje delovno obremenitev držav članic;

ker bi bilo treba omogočiti uvedbo ustreznih postopkov, s katerimi bi Komisija in države članice lahko kar najboljše uporabile statistične podatke, zbrane s strukturnimi raziskovanji kmetijskih gospodarstev;

ker so za statistiko individualni podatki zaupne narave;

ker je potrebno pri izvajanju novega sistema uporabe raziskovanj in razširjanja rezultatov teh raziskovanj,

- upoštevati stališča predstojnikov nacionalnih statističnih uradov v državah članicah v zvezi s pripravo pravil o zaupnosti podatkov,

- zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami pri analizi podatkov;

ker ima statistični urad Evropske Skupnosti usklajevalno vlogo, zato da Skupnosti posreduje zahtevane podatke iz zadevnega področja in zagotovi, da se rezultati, ki jih Skupnost prejme, analizirajo na enoten način;

ker bodo za izvedbo teh raziskovanj v naslednjih letih znatna sredstva potrebna s strani držav članic in Komisije, pa bo velik del teh sredstev uporabljen za izpolnjevanje zahtev Skupnosti; ker je treba zaradi tega zagotoviti subvencijo Skupnosti za pomoč pri tem programu;

ker bi za lažje izvajanje določil te uredbe morale države članice in Komisija ohraniti tesno sodelovanje, še zlasti preko Stalni odbor za statistiko kmetijstva, ki je bil ustanovljen s Sklepom 72/279 EGS [3],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru programa statističnih raziskovanj v Skupnosti, države članice v letih med 1988 in 1997 izvedejo raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev na njihovem ozemlju, v nadaljevanju "raziskovanja". Čas, v katerem bodo potekala ta raziskovanja je določen v členih 2 in 3.

Člen 2

1. V skladu s priporočilom FAO za svetovni popis kmetijstva, države članice izvedejo osnovno raziskovanje v eni ali več stopnjah, v obliki splošnega popisa (polno zajetje) vseh kmetijskih gospodarstev, v času od 1. decembra 1988 do 1. marca 1991. Raziskovanje posreduje podatke za gospodarsko leto, ki ustreza pridelkom, pridelanim v letu 1989 ali 1990.

Vendar pa države članice za določene parametre lahko uporabijo naključna vzorčna raziskovanja, v nadaljevanju "vzorčno raziskovanje"; tako pridobljeni podatki se ekstrapolirajo.

2. Vendar pa lahko država članica prestavi na zgodnejši termin ali pa preloži realizacijo osnovnega raziskovanja za največ 12 mesecev, v tem primeru izvedejo poleg osnovnega raziskovanja še vzorčno raziskovanje za eno od gospodarskih let (1989/90).

Člen 3

Naslednja raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev se izvedejo v eni ali več stopnjah v obliki polnega pokritja ali vzorčnih raziskovanj:

(a) med 1. decembrom 1992 in 1. marcem 1994 s podatki za gospodarsko leto in za posevke, požete v letu 1993 (strukturno raziskovanje 1993);

(b) med 1. decembrom 1994 in 1. marcem 1996 s podatki za gospodarsko leto in za posevke, požete v letu 1995 (strukturno raziskovanje 1995); in

(c) med 1. decembrom 1996 in 1. marcem 1998 s podatki za gospodarsko leto in za posevke, požete v letu 1997 (strukturno raziskovanje 1997).

Člen 4

Države članice, ki izvajajo vzorčna raziskovanja, sprejmejo potrebne ukrepe, da dobijo zanesljive rezultate na različnih nivojih zahtevane agregacije, kamor spadajo:

- regije iz člena 8,

- okoliši iz člena 8 (samo za osnovna raziskovanja)

in če so lokalno pomembne

- "področja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost" iz člena 3 Direktive 75/268 EGS [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 797/85 [5] ter "gorska področja", ki so določena v odstavku 3 istega člena,

- osnovne vrste kmetovanja, kot so opredeljene v Odločbi 85/377/ EGS [6],

- posebne vrste kmetovanj, kot so opredeljene v isti odločbi.

Člen 5

V tej uredbi:

(a) "kmetijsko gospodarstvo" je samostojna enota tako tehnično kot ekonomsko, ki ima eno vodstvo in prideluje kmetijske pridelke;

(b) "kmetijsko zemljišče v uporabi" zajema vse njive, trajne travnike in pašnike, trajne nasade in vrtove.

Člen 6

Raziskovanje zajema:

(a) kmetijska gospodarstva, ki imajo 1 hektar ali več kmetijskih zemljišč v uporabi;

(b) kmetijska gospodarstva, ki imajo manj kot 1 hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, pa pridelujejo določeni delež za prodajo ali njihova pridelava presega določeni prag zajetja.

Vendar pa se države članice, ki uporabljajo različni prag zajetja v raziskovanju, obvežejo, da bodo določile ta prag na ravni, ki izključuje le najmanjša gospodarstva, ki skupaj tvorijo 1 % ali manj skupnega standardiziranega pokritja (SGM), ki je razviden iz Odločbe (EGS) št. 85/377/EGS za zadevno državo članico.

Pred samo izvedbo raziskovanj države članice obvestijo Komisijo o metodah, uporabljenih pri določitvi praga zajetja.

Člen 7

1. V primeru kombiniranih kmetijskih rastlin se kmetijsko zemljišče, ki je namenjeno za pridelovanje, razdeli med različne kmetijske rastline tako, da vsaki kmetijski rastlini pripada sorazmerni delež razpoložljivega zemljišča.

Države članice se s Komisijo dogovorijo o postopkih, s katerimi razdelijo takšno zemljišče, in po potrebi tudi o izjemah od splošnega pravila.

Poleg tega se površino za kombinirane kmetijske rastline vodi ločeno od kmetijskih zemljišč v uporabi, v skladu z razvrstitvijo, ki je navedena v Prilogi I.

2. Površine za pridelavo naknadnih posevkov se vodijo ločeno od "kmetijskih zemljišč v uporabi".

Naknadni posevki so našteti v skladu z razvrstitvijo, ki je navedena v Prilogi I.

Člen 8

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so podatki, zbrani v raziskovanjih iz te uredbe v skladu s parametri, ki so navedene v Prilogi I. Spremembe, ki jih je treba narediti v tem seznamu parametrov za raziskovanja v obdobju 1993-1997, se določijo po postopku iz člena 15.

2. Opredelitve v zvezi s parametri in regije ter okoliši so določene v Odločbi 83/461(EGS) [7], kakor je bila spremenjena z Odločbama 85/622(EGS) [8] in št. 85/643(EGS) [9]; vse spremembe se odobrijo po postopku iz člena 15.

3. Kjer, za namene uporabe tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva v državah članicah so že določena standardizirana pokritja glede na pododdelke določenih parametrov iz Priloge I, zadevne države članice zberejo potrebne podatke, da omogočijo uporabo teh standardiziranih pokritij.

Člen 9

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izvajanje raziskovanj na svojem ozemlju. Še zlasti:

(a) skrbno načrtujejo pripravo vprašalnikov, namenjenih zbiranju podatkov, navedenih v seznamu parametrov, ki so omenjeni v členu 8(1);

(b) preverijo, če so vprašalniki v celoti izpolnjeni in če so odgovori v njih verodostojni; kjer je to potrebno in če je mogoče, dopolnijo manjkajoče in popravijo netočne podatke.

Člen 10

Države članice posredujejo Statističnemu uradu Evropskih skupnosti podatke iz člena 8(1), ki jih pridobijo iz popisa in vzorčnih raziskovanj v skladu s postopkom iz Priloge II (v nadaljevanju se imenuje "Projekt Eurofarm").

Člen 11

Države članice posredujejo Statističnemu uradu Evropskih skupnosti vse podatke, ki jih ta od njih zahteva v zvezi z organizacijo in metodologijo raziskovanj, ki so zajeta v tej uredbi; še zlasti države članice zagotovijo podrobnosti o časovnih razporedih akcij zbiranja podatkov na terenu.

Člen 12

V zvezi s projektom Eurofarm je Statistični urad Evropskih skupnosti odgovoren za razširjanje tabelarnih rezultatov raziskovanj. O praktičnih podrobnostih takega razširjanja se dogovorijo z ustreznimi odbori in delovnimi skupinami.

Člen 13

Vsaka tri leta, prvič pa najpozneje do 31. decembra 1992, Komisija predloži Svetu poročilo o delovanju projekta Eurofarm. Svet predlaga vse potrebne spremembe te uredbe.

Člen 14

1. Kot prispevek k stroškom, ki nastanejo v državah članicah za izvajanje osnovnega raziskovanja in za raziskovanja, določena v členu 3, se povrne 20 ekujev na gospodarstvo, za katero so bili posredovani celotni rezultati raziskovanja Statističnemu uradu Evropskih skupnosti, na raziskovanje do največ:

- 100000 ECU za Luksemburg,

- 500000 ECU za Belgijo in Dansko,

- 700000 ECU za Nizozemsko,

- 1100000 ECU za Irsko,

- 1300000 ECU za Združeno kraljestvo,

- 2000000 ECU za Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo in Portugalsko.

Predvidene dotacije za pokritje stroškov vseh štirih raziskovanj se predvidijo v splošnem proračunu Evropskih skupnosti.

2. Komisija bo letno prejela za razvoj in vodenje projekta Eurofarm finančna sredstva v višini največ:

- 480000 ECU za leto 1989,

- 480000 ECU za leto 1990,

- 240000 ECU za leto 1991,

- 80000 ECU za leta od 1992 do 1998.

Ta sredstva bodo predvidena v splošnem proračunu Evropskih skupnosti.

Člen 15

1. Kadar se ravna po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice preda zadevo Stalnemu odboru za statistiko kmetijstva (v nadaljevanju "odbor").

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino 54 glasov, glasovi držav članic se pretehtajo tako, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo na način, določen v členu 148(2). Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme ukrepe, ki začnejo takoj veljati. Če pa ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija takoj predloži Svetu; v tem primeru lahko Komisija preloži uporabo sprejetih ukrepov za največ en mesec od dneva predložitve Svetu.

Svet lahko s kvalificirano večino v roku enega meseca sprejme drugačno odločitev.

Člen 16

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Bruselj, 29. februarja 1988

Za Svet

Predsednik

W. von Geldern

[1] UL C 179, 8.7.1987, str. 3 in UL C 4, 8.1.1988, str. 10.

[2] UL C 305, 16.11.1987, str. 147.

[3] UL L 179, 7.8.1972, str. 1.

[4] UL L 128, 19.5.1975, str. 1.

[5] UL L 93, 30.3.1985, str. 1.

[6] UL L 220, 17.8.1985, str. 1

[7] UL L 251, 12.9.1983, str. 100.

[8] UL L 379, 31.12.1985, str. 15.

[9] UL L 379, 31.12.1985, str. 61.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEZNAM ZNAČILNOSTI

A.Geografski položaj kmetijskega gospodarstva

01Popisovalni okoliš | |

02Območje z omejenimi možnostmi | da/ne |

(a)Gorsko področje | da/ne |

B.Pravna oseba in upravljanje gospodarstva (na dan raziskovanja)

01Ali pravno in gospodarsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame fizična oseba? | da/ne |

02Če je odgovor da, ali je oseba (imetnik) tudi gospodar? | da/ne |

(a)Če je odgovor na vprašanje B/02 "ne", ali je gospodar član imetnikove družine? | da/ne |

03Gospodarjeva usposobljenost na področju kmetijstva | |

—samo praktične izkušnje | da/ne |

—osnovna izobrazba | da/ne |

—celotna kmetijska izobrazba | da/ne |

04Ali se vodi evidenca za upravljanje kmetijskega gospodarstva? | da/ne |

C.Vrsta posesti (v povezavi z imetnikom) in razdrobljenost gospodarstva

Kmetijsko zemljišče v uporabi: | ha/a |

01za kmetovanje na lastnem zemljišču | …/ … |

02za kmetovanje na najetem zemljišču | …/ … |

03za skupinsko kmetovanje ali druge načine | …/ … |

| število parcel |

04število parcel, ki sestavljajo kmetijsko zemljišče v uporabi. | …/ … |

| ha/a |

D.Njive

Žita za proizvodnjo zrna (vključno s semenom): | …/ … |

01Navadna pšenica in pira | …/ … |

02Trda pšenica | …/ … |

03Rž | …/ … |

04Ječmen | …/ … |

05Oves | …/ … |

06Koruza za zrnje | …/ … |

07Riž | …/ … |

08Druga žita | …/ … |

09Sušene vrtnine za proizvodnjo zrna (vključno s semenom in mešanicami žit in sušenih vrtnin) | …/ … |

(a)od katerih čiste poljščine za krmo: grah, bob in krmni bob, grašice, sladka lupina | …/… |

(b)drugo (kot čiste ali mešane poljščine) | …/… |

10Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim krompirjem) | …/ … |

11Sladkorna pesa (brez semena) | …/ … |

12Krmne korenovke in kapusnice (brez semena) | …/ … |

13Industrijske rastline (vključno s semeni za zelnate rastline-oljnice; brez semen za predivnice, hmelj, tobak in druge industrijske rastline) | …/ … |

od tega: | |

(a)tobak | …/… |

(b)hmelj | …/… |

(c)bombaž | …/… |

(d)druge oljnice ali predivnice in druge industrijske rastline | |

(i)oljnice (skupaj) | …/… |

od teh: | |

—oljna ogrščica in repica | …/ … |

—sončnica | …/ … |

—soja | …/ … |

(ii)dišavnice, zdravilne rastline in začimbe | …/… |

(iii)druge industrijske rastline | …/… |

od tega: | |

—sladkorni trs | …/ … |

Sveže zelenjadnice, melone, jagode: | |

14— na prostem ali pod nizko | |

zaščito (pod katero ni mogoče hoditi): | …/ … |

(a)na njivah | …/… |

(b)na vrtovih | …/… |

15— v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi) | …/ … |

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic): | |

16— na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi) | …/ … |

17— v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi) | …/ … |

18Krmne rastline | …/ … |

(a)travinje za določen čas | …/… |

(b)drugo | …/… |

| ha/a |

19Seme in sadike na njivah (brez žit, sušenih vrtnin, krompirja in oljnic) | …/ … |

20Druge poljščine | …/ … |

21Ledina | …/ … |

E.Vrtovi za zelenjavo | …/ … |

F.Trajni pašniki in travniki | …/ … |

01Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov | …/ … |

02Ekstenzivni pašniki | …/ … |

G.Trajni nasadi

01Sadovnjaki in nasadi jagodičja | …/ … |

(a)sveže sadje in vrste jagodičja v zmernih podnebnih območjih | …/… |

(b)sadje in vrste jagodičja v subtropskih podnebnih območjih | …/… |

(c)orehi | …/… |

02Nasadi citrusov | …/ … |

03Oljčni nasadi | …/ … |

(a)za običajno pridelavo namiznih oljk | …/… |

(b)oljke za pridelavo olja | …/… |

04Vinogradi | …/ … |

za pridelavo: | |

(a)kakovostnih vin | …/… |

(b)drugih vin | …/… |

(c)namiznega grozdja | …/… |

(d)rozin | …/… |

05Drevesnice | …/ … |

06Drugi trajni nasadi | …/ … |

07Trajni nasadi v steklenjakih | …/ … |

H.Druga zemljišča

01 + 03Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi (kmetijska zemljišča, ki se ne obdelujejo več zaradi ekonomskih, socialnih ali drugih razlogov in ki se ne uporabljajo v sistemu kolobarjenja) in druga zemljišča (zemljišče, ki ga zavzemajo stavbe, kmečka dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemlja, skale itd.) | …/… |

| ha/a |

02Gozdna zemljišča | …/ … |

od tega: | …/…. |

(a)nekomercialna | …/… |

(b)komercialna | …/… |

in/ali | |

(c)listnata | …/… |

(d)iglasta | …/… |

(e)mešana | …/… |

I.Kombinirani in naknadni posevki, gobe, namakanje, rastlinjaki

01Naknadni posevki (brez zelenjadnic za prodajo in posevkov v steklenjakih), | …/ … |

od tega: | |

(a)nekrmna žita (D/01 do D/08) | …/… |

(b)nekrmne sušene vrtnine (D/09) | …/… |

(c)nekrmne oljnice (D/13 i) | …/… |

(d)drugi naknadni posevki | …/… |

02Gobe | …/ … |

03Površina namakanih zemljišč | …/ … |

(a)skupna površina namakanih zemljišč | …/… |

(b)obdelovalna površina z namakanjem vsaj enkrat na leto | …/… |

vsaj enkrat letno: | |

(1)trda pšenica (durum) | …/… |

(2)koruza | …/… |

(3)krompir | …/… |

(4)sladkorna pesa | …/… |

(5)sončnica | …/… |

(6)soja | …/… |

(7)krmne rastline | .…/…. |

(8)sadovnjaki in nasadi jagodičja | …/…. |

(9)citrusi | …/… |

(10)trta | …/… |

04Talni del pokrit z rastlinjakom v uporabi | …/ … |

05Kombinirani (pridruženi) posevki | …/ … |

(a)kmetijski pridelki (vključno s pašniki in travniki) — gozdne vrste | …/… |

(b)trajni nasadi — letne kulture | …/… |

(c)trajni nasadi — trajne kulture | …/… |

(d)drugi kombinirani posevki | …/… |

J.Rejne živali (na referenčni dan raziskovanja) | Število glav |

01Equidae | … |

Govedo: | |

02mlajše od enega leta: | … |

(a)samci | … |

(b)samice | … |

staro eno leto ali več vendar manj kakor dve leti: | … |

03moške živali | … |

04ženske živali | … |

dve leti in več: | … |

05moške živali | … |

06telice | … |

07krave molznice | … |

08druge krave | … |

Ovce in koze: | … |

09Ovce (vseh starosti): | … |

(a)plemenske samice | … |

(b)druge ovce | … |

10Koze (vse starosti): | … |

(a)plemenske samice | … |

(b)druge koze | … |

Prašiči: | |

11Pujski z živo težo pod 20 kilogramov | … |

12Plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več | … |

13Drugi prašiči | … |

Perutnina: | |

14Pitovni piščanci | … |

15Kokoši nesnice | … |

16Druga perutnina (race, purani, gosi, pegatke) | … |

17Kunci, plemenske samice | … |

| Število panjev |

18Čebele | … |

19Druge rejne živali | da/ne |

K.Traktorji, kultivatorji, stroji in oprema

+++++ TIFF +++++

| |

01Traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji |

02Kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice |

03Kombajni |

04Stroji za spravilo krme |

05Stroji za spravilo krompirja (v celoti mehanizirani) |

06Stroji za spravilo sladkorne pese (v celoti mehanizirani) |

07Ali je molzna oprema fiksna ali premična? |

08Ali je molzišče ločeno? |

08(a)Če je tako, ali je v celoti avtomatizirano? |

L.Delovna sila na kmetiji

(v 12 mesecih pred dnevom raziskovanja)

+++++ TIFF +++++

|

+++++ TIFF +++++

|

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PROJEKT EUROFARM

Opis in vsebina

1. Projekt Eurofarm tvori skupina bank podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo raziskovanj opravljenih v Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev za potrebe nacionalne kmetijske politike in kmetijske politike Skupnosti.

Projekt bodo zasnovali in izvedli statistični uradi držav članic in Komisije, ki bodo pri svojem delu ob tesnem medsebojnem posvetovanju imele tudi podporo Komisije.

2. Banke podatkov Eurofarm so naslednje:

- Individualna banka podatkov (v nadaljevanju IBP), ki bo po izbiri držav članic vsebovala anonimne podatke o vseh kmetijskih gospodarstvih ali podatke o reprezentativnem vzorcu izbranih kmetijskih gospodarstev, kar omogoča izvajanje analiz na geografskem nivoju določenem v členu 4 te uredbe.

- Tabelarna banka podatkov (v nadaljevanju TBP), ki bo vsebovala rezultate raziskovanj v obliki statističnih tabel. O vsebini TBP se odloča v skladu s postopkom iz člena 15 te uredbe.

Lokacija bank podatkov

3. Razen v primeru Nemčije, se IBP za vse države članice nahaja pri Komisiji, v centru za obdelavo podatkov. Dostop vanjo ima samo Statistični urad Evropskih skupnosti, ki je tudi odgovoren za njeno upravljanje.

4. TBP se nahaja pri Komisiji, v centru za obdelavo podatkov.

Sporočanje individualnih podatkov Statističnemu uradu Evropskih skupnosti

5. Za posredovanje individualnih podatkov bo uporabljena enotna šifra, ki jo bo v dogovoru z državami članicami določil Eurostat, v roku, ki bo določen v skladu s postopkom iz člena 15 te uredbe.

6. Nemčija odstopa od posredovanja individualnih podatkov. Zaveže se, da bo v 12 mesecih od zaključka zbiranja podatkov na terenu te podatke centralizirala na magnetnem nosilcu v enem samem centru za obdelavo podatkov.

Sporočanje tabelarnih podatkov

7. Na osnovi individualnih podatkov, ki jih posredujejo države članice, bo Statistični urad Evropskih skupnosti zbiral:

- tabele, ki so namenjene za TBP,

- ad hoc tabele, kot je opredeljeno v odstavku 15.

8.1 Če individualni podatki, ki so jih posredovale države članice Statističnemu uradu Evropskih skupnosti ne omogočajo priprave vseh tabel za TBP, kot je določeno v skladu s postopkom iz člena 15, zadevna država članica prevzame obveznost, da posreduje manjkajoče tabele v treh mesecih od dneva, ki je bil določen za pošiljanje individualnih podatkov v odstavku 5 Priloge.

8.2 Če individualni podatki, ki so jih države članice posredovale Statističnemu uradu Evropskih skupnosti ne omogočajo priprave ad hoc tabel, ki temeljijo na parametrih iz Priloge I, Komisija v sodelovanju z državami članicami pretehta, kako se bodo zadevne tabele posredovale.

9. Države članice se obvežejo, da bodo posredovale individualne podatke skupaj s kontrolnimi tabelami, ki jih bo v dogovoru z državami članicami določil Statistični urad Evropskih skupnosti.

Zaupnost individualnih podatkov

10. Individualne podatke je treba posredovati Statističnemu uradu Evropskih skupnosti v anonimni obliki, da je onemogočena neposredna identifikacija kmetijskih gospodarstev.

11. Komisija bo za svoj sistem obdelave podatkov uvedla ustrezne varnostne ukrepe za varovanje zaupnosti podatkov. O tem bo obvestila države članice.

12. Dostop do individualnih podatkov je omejen na osebe, ki so v okviru Statističnega urada Evropskih skupnosti odgovorne za izvajanje te uredbe.

13. Tabele iz odstavka 14, ne smejo omogočiti posredne ali neposredne identifikacije kmetijskih gospodarstev.

Uporaba podatkov in razširjanje rezultatov

14. Statistični urad Evropskih skupnosti se obveže, da bo individualne podatke, ki jih posredujejo države članice, uporabil samo v statistične namene in ne v administrativne namene.

Individualni podatki se bodo uporabili pri zbiranju:

- tabel, ki so v TBP,

- ad hoc tabel.

15. Ad hoc tabele so tabele, ki niso bile predvidene v prvotnem programu Skupnosti, ki določa vsebino TBP, vendar pa se njihova priprava, na podlagi karakteristik iz Priloge 1 zahteva, zaradi potreb po informacijah s strani institucij skupnosti ali statističnih uradov držav članic.

Koordinacija

16. Z uporabo postopka, ki je opredeljen v členu 15 te uredbe, bodo Statistični urad Evropske skupnosti in države članice oblikovale postopek hitrega posvetovanja z namenom, da:

- zagotovijo zaupnost in statistično zanesljivost podatkov, ki so pripravljeni na podlagi individualnih podatkov,

- obveščajo države članice o uporabi teh podatkov.

--------------------------------------------------