31978L0665

Direktiva Komisije z dne 14. julija 1978 o prilagoditvi Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig tehničnemu napredku

Uradni list L 223 , 14/08/1978 str. 0048 - 0056
finska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 2 str. 0103
grška posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 7 str. 0172
švedska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 2 str. 0103
španska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 9 str. 0021
portugalska posebna izdaja poglavje 13 zvezek 9 str. 0021
CS.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
ET.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
HU.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
LT.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
LV.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
MT.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
PL.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
SK.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155
SL.ES poglavje 13 zvezek 005 str. 147 - 155


Direktiva Komisije

z dne 14. julija 1978

o prilagoditvi Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig tehničnemu napredku

(78/665/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [1], spremenjene z Aktom o pristopu, in zlasti členov 11, 12 in 13,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozili z motorjem na prisilni vžig [2], spremenjene z Aktom o pristopu, in zlasti člena 5,

ker prvi program aktivnosti Evropske skupnosti o okolju, sprejet 22. novembra 1973, predvideva, da se direktive lahko spreminjajo zaradi upoštevanja najnovejšega znanstvenega napredka in še posebej glede na onesnaževanje zraka s plini iz motorjev na prisilni vžig;

ker so bile največje dovoljene vrednosti emisij ogljikovega monoksida in nezgorelih ogljikovodikov iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig določene v Direktivi 70/220/EGS; ker so bile te vrednosti najprej znižane z Direktivo Sveta 74/290/EGS z dne 28. maja 1974 [3], z Direktivo Komisije 77/102/EGS z dne 30. novembra 1976 [4] pa so bile dodane dovoljene mejne vrednosti za emisije dušikovih oksidov;

ker zahteve v zvezi z varovanjem javnega zdravja in okolja zahtevajo čim prejšnje dodatno znižanje teh vrednosti; ker tehnični napredek na področju konstrukcije motorjev sedaj omogoča takšno znižanje omejitev, ne da bi bilo to v nasprotju s cilji politike Skupnosti na drugih področjih, še zlasti na področju racionalne porabe energije;

ker so ukrepi, predvideni v tej direktivi, skladni z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv o odpravljanju tehničnih ovir pri trgovanju na področju motornih vozil,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge I, II, III, V in VII k Direktivi 70/220/EGS, spremenjeni z Direktivo 74/290/EGS in Direktivo 77/102/EGS, se spremenijo skladno s prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Od 1. aprila 1979 države članice zaradi razlogov v zvezi z onesnaževanjem zraka s plini iz motorjev ne smejo:

- zavrniti podelitve EGS-homologacije ali izdaje dokumentov, predvidenih v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije za tip motornega vozila niti

- prepovedati začetka uporabe takšnih vozil,

če količine emisij plinastih onesnaževal takšnega tipa motornega vozila ali takšnih vozil izpolnjujejo zahteve Direktive 70/220/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo.

2. Od 1. oktobra 1979 države članice:

- ne smejo več izdajati dokumenta, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS za tip motornega vozila, katerega količine emisij plinastih onesnaževal ne izpolnjujejo zahtev Direktive 70/220/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo,

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za tip motornega vozila, katerega količine emisij plinastih onesnaževal ne izpolnjujejo zahtev Direktive 70/220/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo.

3. Od 1. oktobra 1981 lahko države članice prepovedo začetek uporabe vozil, pri katerih količine emisij plinastih onesnaževal ne izpolnjujejo zahtev Direktive 70/220/EGS kakor je bila nazadnje spremenjena s to direktivo.

4. Države članice sprejmejo predpise potrebne za uskladitev s to direktivo do 1. januarja 1979 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. julija 1978

Za Komisijo

Étienne Davignon

Član Komisije

[1] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[2] UL L 76, 6.4.1970, str. 1.

[3] UL L 159, 15.6.1974, str. 61.

[4] UL L 32, 3.2.1977, str. 32.

--------------------------------------------------

PRILOGA

SPREMEMBE PRILOG K DIREKTIVI 70/220/EGS, SPREMENJENI Z DIREKTIVAMA 74/290/EGS IN 77/102/EGS

I. Splošne določbe v zvezi z merskimi enotami

Določbe Direktive 70/220/EGS se uskladijo z Direktivo 71/354/EGS, nazadnje spremenjeno z Direktivo 76/770/EGS o merskih enotah.

V prilogah k Direktivi 70/220/EGS:

- se besede "referenčna teža" in "največja tehnično dovoljena teža vozila" nadomestijo z besedami "referenčna masa" in "največja tehnično dovoljena masa vozila";

- se vrednosti tlaka, navedene v milimetrih živosrebrnega stolpca in milimetrih vodnega stolpca, nadomestijo z vrednostmi, navedenimi v milibarih, po enačbi:

- 1 mm Hg = 1,33322 mbar,

- 1 mm H2O = 0,0980665 mbar,

- se vrednosti za moč navedejo v kilovatih namesto v konjskih močeh ali "chevaux vapeur" skladno z enačbo:

- 1 CV = 0,735498 kW,

- 1 KM= 0,7457 kW.

II. Posebne določbe

PRILOGA I

POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE IN PRESKUSNE ZAHTEVE

Točka 1.2 se glasi:

"1.2 Referenčna masa

"Referenčna masa" pomeni maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in prišteje enotna masa 100 kg."

Doda se nova točka 1.2.1:

"1.2.1 "Masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo" pomeni maso, kakor je določena v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS."

V točki 3.2.1.1.4 se tabela nadomesti z naslednjo tabelo:

Referenčna masa (kg) RW | Masa ogljikovega monoksida (g/preskus) L1 | Masa ogljikovodikov (g/preskus) L2 | Masa dušikovih oksidov, izraženih kot ekvivalent NO2 (g/preskus) L3 |

RW ≤ 750 | 65 | 6,0 | 8,5 |

750 < RW ≤ 850 | 71 | 6,3 | 8,5 |

850 < RW ≤ 1020 | 76 | 6,5 | 8,5 |

1020 < RW ≤ 1250 | 87 | 7,1 | 10,2 |

1250 < RW ≤ 1470 | 99 | 7,6 | 11,9 |

1470 < RW ≤ 1700 | 110 | 8,1 | 12,3 |

1700 < RW ≤ 1930 | 121 | 8,6 | 12,8 |

1930 < RW ≤ 2150 | 132 | 9,1 | 13,2 |

2150 < RW | 143 | 9,6 | 13,6 |

Točka 3.2.1.1.4.1 se glasi:

"3.2.1.1.4.1 Vendar pa se do 1. oktobra 1981 za homologacijo glede na emisije vozil kategorije M1 z avtomatskim menjalnikom omejitve L3 za emisije dušikovih oksidov, določene v tabeli v točki 3.2.1.1.4, pomnožijo s faktorjem 1,25.

Pri vozilih razen pri vozilih kategorije M1 ostanejo mejne vrednosti za emisije dušikovih oksidov enake navedenim v točki 3.2.1.1.4 Direktive 77/102/EGS, pomnožene s faktorjem 1,25."

Točka 3.2.1.2.2 se glasi:

"3.2.1.2.2 Vsebnost ogljikovega monoksida glede na prostornino izpušnih plinov pri prostem teku motorja ne sme presegati 3,5 %. Pri preverjanju skladno z določbami Priloge IV pri pogojih delovanja, ki niso skladni s standardi, ki jih priporoča proizvajalec (predpisana nastavitev), najvišja izmerjena vsebnost glede na prostornino ne sme presegati 4,5 %."

V točki 4.2.2 je "razmerje E" naslednje: "E ≤ 8 %".V točki 4.2.3 je "razmerje E" naslednje: "E > 8 % in E ≤ 13 %".V točki 5.1.1.1 se tabela nadomesti z naslednjo:

Referenčna masa (kg) RW | Masa ogljikovega monoksida (g/preskus) L1 | Masa ogljikovodikov (g/preskus) L2 | Masa dušikovih oksidov, izraženih v ekvivalentu NO2 (g/preskus) L3 |

≤ 750 | 78 | 7,8 | 10,2 |

750 < RW ≤ 850 | 85 | 8,2 | 10,2 |

850 < RW ≤ 1020 | 91 | 8,5 | 10,2 |

1020 < RW ≤ 1250 | 104 | 9,2 | 12,2 |

1250 < RW ≤ 1470 | 119 | 9,9 | 14,3 |

1470 < RW ≤ 1700 | 132 | 10,5 | 14,8 |

1700 < RW ≤ 1930 | 145 | 11,2 | 15,4 |

1930 < RW ≤ 2150 | 158 | 11,8 | 15,8 |

2150 < RW | 172 | 12,5 | 16,3 |

Točka 5.1.1.1.1 se glasi:

"5.1.1.1.1 Pri vozilih kategorije M1 z avtomatskim menjalnikom, ki jim je bila homologacija glede na emisije podeljena pred 1. oktobrom 1981, se vrednosti L3 za emisije dušikovih oksidov, navedene v tabeli v točki 5.1.1.1 te direktive, pomnožijo s faktorjem 1,25.

Pri vozilih razen pri vozilih kategorije M1 ostanejo vrednosti za emisije dušikovih oksidov enake navedenim v točki 5.1.1.1 Direktive 77/102/EGS, pomnožene s faktorjem 1,25."

PRILOGA II

BISTVENE ZNAČILNOSTI MOTORJA IN PODATKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM PRESKUSOV

Dodata se naslednji novi točki:

"3.2.1.3.6 Sistem uravnavanja prostega teka. Opis nastavitev in ustreznih zahtev zaradi skladnosti z zahtevami točke 3.2.1.2.2 Priloge I (navedba elementov za nastavitev prostega teka)."

"8.1.1 Volumski delež ogljikovega monoksida v izpušnih plinih, če je motor v prostem teku… % (navedba proizvajalca)."

PRILOGA III

PRESKUS TIPA 1

V točki 1.3.1 se doda naslednji stavek:

"Uporabljajo se lahko tudi druga, tretja in četrta prestava, če je v navodilih za vožnjo priporočeno, da se vožnja začne v drugi prestavi na ravnem terenu, ali če je v njih prva prestava opredeljena kot prestava, rezervirana za terensko vožnjo, počasno vožnjo ali vleko."

V točki 2.1.4 se doda naslednji stavek:

"Ta zahteva velja tudi za nastavitve prostega teka (rotacijska hitrost in vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih), za avtomatsko napravo za hladni zagon motorja in za čistilni sistem za izpušne pline."

Točka 2.1.5 se glasi:

"2.1.5 Sesalni sistem preskušanega vozila se za loputo v uplinjaču opremi s priključkom, ki omogoča natančno merjenje podtlaka v sesalni cevi."

Točka 2.1.7 (nova) se glasi:

"2.1.7 Vozila, konstruirana za delovanje s katalizatorji, se preskušajo z odstranjenimi katalizatorji, čeprav se te naprave lahko vgradijo na vozila, ki se izdelujejo po homologiranem tipu."

Točka 3.2.4 se glasi:

"3.2.4 Med končnim delom izpušne cevi in vstopnim ventilom vreče ali vreč se namesti hladilni kondenzator, tako da se temperatura plinov na izhodu iz kondenzatorja ne spusti pod 5 °C. Sistem hlajenja mora biti narejen tako, da se prepreči kondenziranje vodnih kapljic, ki bi jih plini nosili s seboj, vlažnost plinov v zbirni vreči ali vrečah pa mora biti pri 20 °C manj kot 90-odstotna."

V točki 3.2.5 se zadnji stavek glasi:

"Prostornina tistega dela cevi za zajemanje vzorcev, ki sega v vrečo, mora biti manjša od 0,03 m3."

Točka 4.1.2 se glasi:

"4.1.2 Zavora se nastavi na naslednji način:"

Točke 4.1.2, 4.1.3 in 4.1.4 postanejo točke 4.1.2.1, 4.1.2.2 in 4.1.2.3.Točka 4.1.2.4 se glasi:

"4.1.2.4 Dovoljene so tudi druge metode za merjenje moči, potrebne za pogon vozila (npr. merjenje navora sistema za prenos moči, merjenje pojemka itd.)."

Točka 4.1.2.5 se glasi:

"4.1.2.5 Zavora se lahko na podlagi preskusov na cesti nastavi samo, če se pogoji zračnega tlaka in temperature na cesti in na dinamometru ne razlikujejo za več kot ±15 mbar in ±8 °C."

Točka 4.1.3 se glasi:

"4.1.3 Če se prejšnja metoda ne uporablja, se dinamometer nastavi tako, da absorbira moč, ki jo oddajajo pogonska kolesa pri enakomerni hitrosti 50 km/h, skladno z določbami iz tabele v točki 4.2. Ta moč se določi po metodi iz Priloge VII."

Točka 4.1.3.1 se glasi:

"4.1.3.1 Pri vozilih razen pri vozilih kategorije M1, pri vozilih z referenčno maso večjo od 1700 kg ali pri vozilih s pogonom na vsa štiri kolesa se vrednosti za moč, navedene v tabeli, pomnožijo s faktorjem 1,3."

V točki 4.2 se tabela nadomesti z naslednjo:

Referenčna masa (RW) vozila (kilogram) | Enakovredne vztrajnosti (kilogram) | Moč, ki jo absorbira dinamometer (kilovat) |

≤ 750 | 680 | 1,8 |

750 < RW ≤ 850 | 800 | 2,0 |

850 < RW ≤ 1020 | 910 | 2,2 |

1020 < RW ≤ 1250 | 1130 | 2,4 |

1250 < RW ≤ 1470 | 1360 | 2,7 |

1470 < RW ≤ 1700 | 1590 | 2,9 |

1700 < RW ≤ 1930 | 1810 | 3,1 |

1930 < RW ≤ 2150 | 2040 | 3,3 |

2150 < RW ≤ 2380 | 2270 | 3,5 |

2380 < RW ≤ 2610 | 2270 | 3,6 |

2610 < RW | 2270 | 3,7 |

V točki 4.4 se doda naslednji stavek:

"Pri vozilih z referenčno maso nad 1700 kg, katerih motor je opremljen z napravo za redčenje izpušnih plinov (z zračno črpalko, na primer), je dovoljen protitlak, ki ne presega 10 mbar."

PRILOGA V

PRESKUS TIPA III

Tabela v točki 2.2 se nadomesti z naslednjo tabelo:

Pogoji št. | Hitrost vozila (km/h) | Težnostni faktor | Moč, ki jo absorbira zavora |

1 | Prosti tek | 0,25 | Nič |

2 | 50 ± 2 | 0,25 | Tista, ki ustreza namestitvi za preskus tipa I |

3 | 50 ± 2 | 0,50 | Tista, ki ustreza sklopu št. 2, pomnožena s faktorjem 1,7 |

Črta se točka 2.3.Točka 2.4: Se preštevilči v 2.3.Doda se nova Priloga VII:

"

PRILOGA VII

METODA KALIBRACIJE DINAMOMETRA

1. V tej prilogi je opisana metoda, ki jo je treba uporabiti za določanje razmerja med navedeno močjo dinamometra in dejansko močjo, ki jo absorbira dinamometer.

Dejanska moč, ki jo absorbira dinamometer (Pa), je moč, absorbirana z zavoro, h kateri se prišteje moč, absorbirana zaradi trenja v dinamometru, ne pa izguba moči zaradi trenja med pnevmatiko in valjem dinamometra.

2. Pri tej metodi se ne upoštevajo razlike v notranjem trenju valjev dinamometra, ki jih z obremenitvijo povzroči vozilo.

3. Skladno s to metodo se absorbirana moč določi na podlagi časov pojemka valja(-ev) dinamometra. Razlika med časom pojemka gnanega valja in časom pojemka prostega valja se pri dvoosnih dinamometrih ne upošteva, to je, upošteva se samo čas gnanega valja.

4. Uporablja se naslednji postopek:

4.1 Uporabi se vztrajnik ali katero koli drugo sredstvo za simuliranje vztrajnosti mase vozila. V ta namen se izbere vztrajnostna masa, pri kateri se dinamometer najpogosteje uporablja.

4.2 Dinamometer se pospeši na ustrezno hitrost z namestitvijo vozila na valje ali na kakšen drug način.

4.3 Za merjenje hitrosti valja(-ev) se lahko uporablja peto kolo, števec vrtljajev ali katera druga primerna naprava.

4.4 Valj(-i) se pospeši(-jo) na hitrost 50 km/h, nato pa se na dinamometer deluje s primerno močjo, skladno s tabelo iz točke 4.2 Priloge III.

4.5 Zabeleži se navedena moč (Pi).

4.6 Valj(-i) se pospeši(-jo) vsaj na hitrost 60 km/h.

4.7 Odklopi se naprava, uporabljena za pospeševanje dinamometra (na valju(-ih) ne sme biti vozila).

4.8 Zabeležijo se časi, ki jih valj(-i) doseže(-jo) za znižanje hitrosti s 55 na 45 km/h.

4.9 Moč Pa se izračuna po enačbi:

P

=

M

·

=

0,03857 · M

1t

kjer je:

Pa = moč, ki jo absorbira dinamometer v kW,

M1 = enakovredna vztrajnost gnanega valja v kg,

V1 = začetna hitrost v m/s (55 km/h = 15,28 m/s),

V2 = končna hitrost v m/s (45 km/h = 12,50 m/s),

t = čas, potreben, da se valj(-i) upočasni(-jo) s 55 na 45 km/h.

4.10 Operacije 4.4 do 4.9 se ponovijo tolikokrat, da je zajet ves razpon moči, določenih v Prilogah III in V.

4.11 Diagram, ki prikazuje navedeno moč kot funkcijo moči, absorbirane pri 50 km/h.

+++++ TIFF +++++

"

Priloga VII postane Priloga VIII.

PRILOGA VIII

Naslov se glasi:

"VZOREC

Priloga k certifikatu o EGS-homologaciji vozila glede na onesnaževanje zraka s plini iz motorjev na prisilni vžig

Člena 4(2) in 10 Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil

Ob upoštevanju sprememb skladno z Direktivo 78/665/EGS"

Točka 5 se glasi:

"5. Referenčna masa vozila……………………………………………………………………"

Točka 5.1 se črta.Točka 7.3 se glasi:

"7.3 Prestavno razmerje:

- prva prestava…………………………………………………………………………………..

- druga prestava………………………………………..……………………………………….

- tretja prestava……………………………………….………………………………………..

Končno pogonsko razmerje…………………………………………………………………….

Pnevmatike:

- mere……………………………………………………………………………………………

- dinamični obseg pnevmatike……………………………………………………..……………………………….."

--------------------------------------------------