32001R2130

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2130/2001

z dne 29. oktobra 2001

o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 179(1) Pogodbe

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Združeni narodi so v okviru politike na področju beguncev sprejeli Konvencijo, sklenjeno v Ženevi 28. julija 1951 o statusu beguncev, Newyorški protokol 31. januarja 1967 in mnogo drugih resolucij na tem področju ter na področju človekovih pravic in humanitarnega prava.

(2) Tudi Splošna deklaracija človekovih pravic z dne 10. decembra 1948, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah z dne 16. decembra 1966, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979 in Konvencija o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 obravnavajo vprašanje beguncev.

(3) Evropski parlament je sprejel več resolucij na tem področju, vključno z Resolucijo z dne 16. decembra 1983 o pomoči beguncem iz držav v razvoju [3].

(4) Evropski parlament in Svet sta pozvala k večjemu prizadevanju Skupnosti na tem področju.

(5) Evropska skupnost mora v zvezi s humanitarno pomočjo, rehabilitacijo, pomočjo osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove in razvojnim sodelovanjem, načrtovati povezano, skladno in učinkovito strategijo z namenom, da se vodi trajnostna razvojna politika Evropske skupnosti.

(6) Še posebej pomembno je, da se pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, vključi v razvojno strategijo držav in skupin prebivalcev, katerim je pomoč namenjena; ukrepanje Skupnosti bi moralo zato olajšati premik od izrednih razmer k razmeram, ki bi spodbujale razvoj, spodbujale socialno-ekonomsko vključevanje ali ponovno vključevanje ljudi, ki jih to zadeva ter upoštevaje potrebo po odpravi vzrokov za oborožene spopade, spodbuditi ustanovitev oz. krepitev demokratične ureditve in vloge prebivalstva v razvojnem procesu.

(7) Programi za podporo osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove in demobilizirane nekdanje vojake so sestavni del celotne rehabilitacijske strategije za azijske in latinskoameriške države v razvoju. Z namenom, da se zagotovi učinkovitost programov, mora biti pomoč usklajena na ravni Skupnosti in z ostalimi donatorji, nevladnimi organizacijami (NVO) ter organi Združenih narodov, zlasti z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (UNHCR). Komisija mora prevzeti odgovornost za nadzor in zagotovitev obsega sredstev, pridobljenih s pomočjo NVO in Združenih narodov. Poleg tega je Komisija politično odgovorna za načine porabe njenih sredstev s strani NVO in Združenih narodov.

(8) Zagotoviti je treba učinkovitost in skladnost delovanja Skupnosti, nacionalnih in mednarodnih, preprečevalnih in intervencijskih mehanizmov z namenom preprečevanja sporov in spodbujanja katerih koli miroljubnih rešitev političnih sporov in vojn, ki imajo za posledico razselitev prebivalstva.

(9) Specializirani organi in agencije ter NVO so pridobili znatne izkušnje pri pomoči osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, na podlagi izvajanja tovrstnih ukrepov v preteklosti.

(10) Idealno bi bilo, da bi bila pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, del pristopa, katerega namen je premik od t.i. boja za obstanek k fazi, v kateri prebivalci postanejo samostojni ali manj odvisni.

(11) Za ukrepe pomoči je treba zagotoviti učinkovite, prožne in hitre postopke; Skupnost bi morala prav tako zagotoviti največjo možno preglednost pri dodeljevanju pomoči ter strogi nadzor uporabe dodeljenih proračunskih sredstev.

(12) Do 31. decembra 2000 je bila pravna podlaga za ukrepanje Skupnosti na tem področju Uredba Sveta (ES) št. 443/97 z dne 3. marca 1997 o ukrepih pomoči osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških držav v razvoju [4]. Izkušnje, pridobljene med njenim izvajanjem, je treba upoštevati v tej uredbi.

(13) Ta uredba v obdobju svoje veljavnosti predpisuje za organ, pristojen za izvajanje proračuna med letnim proračunskim postopkom, finančni okvir, ki pomeni prednostni referenčni okvir v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [5].

(14) Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih izvajanja dodelitve pristojnosti Komisiji [6].

(15) Zaščita finančnih interesov Skupnosti ter boj proti goljufijam in nepravilnostim sta sestavni del te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Namen, obseg in opredelitve pojmov

Člen 1

Skupnost izvaja program podpore in pomoči osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, v azijskih in latinskoameriških državah. Program se uporablja v zvezi z osebami, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, in drugimi osebami, navedenimi v členu 4 ter prispeva k zadovoljevanju njihovih potreb, ki jih ne zajema humanitarna pomoč, ter izvaja dolgoročne ukrepe, katerih cilj je samostojnost in vključevanje ali ponovno vključevanje teh oseb. Še posebej mora ta program zagotoviti, da se zadovoljijo osnovne potrebe teh oseb v obdobju nujne humanitarne pomoči dokler se ne sprejme dolgoročna rešitev v zvezi z njihovim statusom.

Cilji programov pomoči vključujejo vzpostavitev demokratične ureditve in spodbujanje človekovih pravic.

Člen 2

Za namene te uredbe:

(a) "osebe, ki so prisiljene zapustiti svoje domove" pomeni:

(i) begunce, kakor so opredeljeni v Konvenciji o statusu beguncev, sklenjeni v Ženevi 28. julija 1951, in v Newyorškem protokolu z dne 31. januarja 1967, ali

(ii) razseljene osebe, ki so bile prisiljene poiskati zatočišče izven okolja, iz katerega izhajajo, zaradi spopadov, vendar pa nimajo begunskega statusa; ali

(iii) nekdanje begunce ali razseljene osebe, ki so se vrnile v svojo državo ali domače okolje;

(b) "demobilizirani nekdanji vojaki" pomenijo bivše pripadnike oboroženih sil, bodisi rednih ali opozicijskih sil, ki so privolili v odložitev svojega orožja in ponovno vključevanje v civilno življenje.

Člen 3

1. Skupnost nudi finančno podporo ukrepom, katerih cilj je predvsem:

(a) samostojnost in ponovno vključevanje oseb, ki so prisiljene zapustiti svoje domove ter demobiliziranih nekdanjih vojakov v socialno-ekonomski sistem; cilj pomoči za zagotovitev njihovega vključevanje ali ponovnega vključevanja mora biti v spodbujanju trajnostnih proizvodnih procesov ter lahko zajema dejavnosti, kot so zagotovitev pomoči v hrani, doseganje samostojnosti s kmetijsko proizvodnjo, živinoreja in ribogojstvom, razvojna infrastruktura, vzpostavitev kreditnih sistemov, osnovno izobraževanje in poklicno usposabljanje ter zagotovitev zadovoljivih zdravstvenih in higienskih standardov;

(b) pomoč lokalnim gostiteljskim skupnostim ter območjem ponovne naselitve zaradi pospeševanja sprejema in ponovnega vključevanja oseb, ki so prisiljene zapustiti svoje domove in demobiliziranih nekdanjih vojakov;

(c) pomagati temu prebivalstvu, da se prostovoljno vrne in naseli v svoji matični državi ali drugih državah po njihovi lastni izbiri, če to dopuščajo razmere;

(d) podpirati, kjer je primerno, vse ukrepe za preprečevanje spopadov in/ali za spravo med sprtimi stranmi, udeleženimi v spopadu;

(e) pomagati osebam, da pridobijo nazaj svojo lastnino ali lastninske pravice in pomoč pri odpravi kršitev človekovih pravic zadevnih ljudi.

2. Posebno pozornost je treba nameniti najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske in otroci.

3. Vse zadevne skupine, vključno z lokalnimi gostiteljskimi skupnostmi, so vključene v ocenjevanje potreb in izvajanje programov pomoči.

Člen 4

Končni upravičenci ukrepov iz člena 3(1) so:

(a) osebe, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju ter osebe iz ene izmed teh držav, ki so začasno naseljene v drugi državi v razvoju, ter, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, v drugi državi;

(b) demobilizirani nekdanji vojaki v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju in njihove družine ter, kjer je to primerno, njihove lokalne skupnosti;

(c) lokalno prebivalstvo gostiteljskega ozemlja, ki je še posebej prizadeto in katerega socialni, ekonomski ter upravni viri prispevajo k sprejemu in pomoči osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove in demobiliziranim nekdanjim vojakom z namenom, da se uresničijo dolgoročnejši projekti, ki naj bi prispevali k doseganju samostojnosti, vključevanju ali ponovnemu vključevanju teh oseb.

Člen 5

Ukrepi, ki se izvajajo po tej uredbi, dopolnjujejo tiste, določene v drugih instrumentih Skupnosti, ki urejajo kratkoročno humanitarno pomoč in dolgoročno razvojno sodelovanje.

Člen 6

1. Pomoč Skupnosti lahko v okviru dejavnosti iz člena 3 vključuje financiranje ukrepov, ki zagotavljajo tehnično pomoč, usposabljanje in druge storitve, oskrbe, del, študijev (ki bi se morale, kolikor je to mogoče, zaupati svetovalcem bodisi države gostiteljice bodisi tistim, ki so tam nastanjeni, vključevati pa bi morale tudi univerze in raziskovalne inštitute) ter revizijskih pregledov in misij za ocenjevanje in spremljanje.

2. Financiranje Skupnosti lahko krije investicijske izdatke, vključujoč nakup nepremičnin, kadar so slednje nujno potrebne za neposredno izvedbo ukrepov in pod pogojem, da se lastništvo prenese na koristnikove lokalne partnerje ali končne koristnike ukrepov, ko se slednji izvedejo. To financiranje lahko krije tudi – v primerno utemeljenih primerih in upoštevajoč dejstvo, da mora projekt imeti za cilj, kolikor je to mogoče, srednjeročno obdobje izvajanja – ponavljajoče izdatke (vključno z administrativnimi izdatki, vzdrževalnimi in tekočimi stroški) zaradi največjega možnega izkoristka investicij iz odstavka 1, katerega izvajanje predstavlja začasno breme za partnerja.

POGLAVJE II

Postopki za izvajanje pomoči

Člen 7

1. Financiranje Skupnosti v okviru te uredbe se izvaja v obliki nepovratnih sredstev.

2. Za vsak ukrep, izveden v sodelovanju, se poskuša pridobiti finančni prispevek od partnerjev iz člena 10. Ta prispevek se zahteva ob upoštevanju zmožnosti zadevnih partnerjev in narave vsake dejavnosti. V posebnih primerih in kadar je partner bodisi nevladna organizacija (NVO) ali organizacija s sedežem v skupnosti, se prispevek lahko zagotovi v naravi.

3. Izkoristijo se lahko možnosti skupnega financiranja z drugimi donatorji, in zlasti z državami članicami.

Člen 8

1. Komisija je odgovorna za ocenjevanje, odločanje ali upravljanje v zvezi z ukrepi iz obsega te uredbe v skladu s proračunom in drugimi veljavnimi postopki, zlasti tistimi iz členov 2, 116 in 118 Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [7].

2. Vsi ukrepi, ki jih podpira pomoč Skupnosti, se izvršujejo v skladu s cilji, ki jih določa finančni sklep Komisije.

Člen 9

Ukrepi, ki jih financira Skupnost po tej uredbi, izvaja Komisija bodisi na zahtevo partnerjev ali na svojo lastno pobudo.

Člen 10

1. Partnerji, upravičeni do finančne podpore po tej uredbi, so regionalne in mednarodne organizacije, vključujoč agencije Združenih narodov, NVO, nacionalne, pokrajinske in lokalne upravne organe in agencije, organizacije s sedežem v skupnosti ter javne in zasebne inštitute in subjekte dejavnosti.

2. Pomoč Skupnosti je na voljo partnerjem, ki imajo svoj glavni urad v državi članici ali tretji državi, prejemnici pomoči Skupnosti po tej uredbi, pod pogojem, da je ta urad dejansko središče usmerjanja delovanja v zvezi z njihovimi poslovnimi dejavnostmi. V izjemnih primerih je ta pisarna lahko v drugi tretji državi.

Člen 11

Brez poseganja v institucionalni in politični okvir, znotraj katerega partnerji vodijo svoje dejavnosti, se pri ugotavljanju, ali ima lahko partner dostop do financiranja Skupnosti, obravnavajo naslednji elementi:

(a) njegove izkušnje na področju pomoči osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove;

(b) njegova administrativna in finančna sposobnost za upravljanje;

(c) njegove tehnične in logistične zmogljivosti v zvezi z načrtovanim delovanjem;

(d) če je to primerno, rezultati prej izvedenih dejavnosti, zlasti tistih, ki jih je financirala Skupnost;

(e) njegova zmožnost za razvoj sodelovanja z drugimi predstavniki civilne družbe v zadevni tretji državi;

(f) njegova zavezanost k obrambi, spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, demokratičnih načel in humanitarnega prava.

Člen 12

1. Pomoč se dodeli partnerjem samo, če se pisno zavežejo, da se bodo ravnali v skladu s pogoji glede dodelitve in izvedbe, ki jih določi Komisija.

2. Če so ukrepi predmet finančnega sporazuma med Skupnostjo in državami, ki so koristnice ukrepov, financiranih po tej uredbi, sporazumi določajo, da plačila davkov, carin in dajatev ne financira Skupnost.

3. Vsak finančni sporazum ali pogodba, ki se sklene po tej uredbi, določi, da lahko Komisija, Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF) opravijo, če je to potrebno, preglede na kraju samem na podlagi postopkov, določenih s strani Komisije na podlagi veljavnih določb, zlasti tistih v Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

4. Sprejmejo se potrebni ukrepi, da se poudari vloga Skupnosti pri pomoči, predvideni s to uredbo.

Člen 13

1. Prijava na razpis in dodelitev posla je na enakopravni podlagi odprta vsem fizičnim in pravnim osebam držav članic in države gostiteljice. Lahko se jo razširi tako, da zajame nosilce dejavnosti v drugih državah v razvoju in v izjemnih primerih v tretjih državah.

2. Dobave blaga izvirajo iz države gostiteljice, drugih držav v razvoju ali iz držav članic. V izjemnih primerih lahko dobave blaga izvirajo od drugod.

Člen 14

1. Zaradi uresničitve ciljev glede skladnosti in komplementarnosti s Pogodbo ter zaradi zagotovitve največje možne učinkovitosti ukrepov, določenih v tej uredbi, se v zvezi s slednjimi izvaja usklajevanje delovanja na kraju samem in je sestavni del državne strategije.

2. Komisija v povezavi z državami članicami lahko sprejme katero koli pobudo, ki je potrebna za zagotovitev ustreznega usklajevanja z drugimi zadevnimi donatorji, zlasti tistimi, ki so del sistema Združenih narodov, vključujoč Urad visokega komisarja za begunce.

POGLAVJE III

Izvedba ukrepov

Člen 15

1. Finančni okvir za izvedbo te uredbe v obdobju 2001 do 2004 je 200 milijonov evrov.

2. Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri organ za izvajanje proračuna v okviru finančne možnosti.

Člen 16

Sklepi v zvezi z ukrepi, za katere financiranje po tej uredbi preseže 4 milijone evrov in vse spremembe teh ukrepov, katerih stroški presežejo več kot 20 % zneska, določenega v začetku izvajanja zadevnega ukrepa, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 17

1. Komisija je pooblaščena, da odobri, brez uporabe člena 18(2), katere koli dodatne obveznosti, potrebne za kritje pričakovanih ali realiziranih prekoračenih stroškov v zvezi z ukrepi, če prekoračitev ali dodatna potreba znaša 20 % ali manj od začetne obveznosti, ki je določena v finančnem sklepu.

2. Komisija v jedrnati obliki obvesti odbor iz člena 18(1) o finančnih sklepih, katere namerava sprejeti v zvezi z ukrepi, ki znašajo manj kot 4 milijone evrov. Ta informacija je na voljo najkasneje en teden preden se sklep sprejme.

Člen 18

1. Komisiji pomaga odbor, ki je ustanovljen s členom 15 Uredbe Sveta (EGS) št. 443/92 [8].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

POGLAVJE IV

Določbe o poročanju in končne določbe

Člen 19

1. Na podlagi predstavitve, ki jo opravi predstavnik Komisije, strateških smernic za ukrepe, katere je treba opraviti v prihodnjih letih, se enkrat na leto izmenjajo smernice v odboru iz člena 18(1). Smernice zajemajo, kolikor je mogoče, merljive cilje in skrajne roke za posebne aktivnosti. Te smernice se pripravijo po posvetovanjih z odgovornimi oddelki na terenu ali sedežu, ki so odgovorni za programiranje, izvedbo in vrednotenje.

2. Po vsakem proračunskem letu Komisija v svojem letnem poročilu o razvojni politiki Skupnosti pripravi Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o ukrepih, financiranih med tem letom, ter o sklepih Komisije o izvedbi te uredbe v prejšnjem proračunskem letu. V povzetku so zlasti informacije o dobrih in slabih vidikih ukrepov, o tistih, s katerimi so sklenjene pogodbe, kakor tudi o rezultatih vseh neodvisnih vrednotenj posebnih ukrepov.

3. Komisija najkasneje eno leto pred iztekom veljavnosti te uredbe predloži Evropskemu parlamentu in Svetu neodvisno poročilo v zvezi z izvajanjem te uredbe z namenom, da se ugotovi, če so bili doseženi cilji, ter določi smernice za izboljšanje učinkovitosti prihodnjih ukrepov. Poročilo oceni uspešnost ukrepov, ki se izvedejo po reviziji delovanja in neodvisnem vrednotenju.

Člen 20

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se do 31. decembra 2004.

Podaljšanje veljavnosti te uredbe bo odvisno od poročila o rezultatih neodvisne celovite ocene iz člena 19(3) ter od možnosti združitve te uredbe z uredbo za Azijo in Latinsko Ameriko v enotni okvir.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah

V Luxembourgu, 29. oktobra 2001

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

L. Michel

[1] UL C 120 E, 24.4.2001, str. 163.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2001 (še ni objavljano v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. oktobra 2001.

[3] UL C 10, 16.1.1984, str. 278.

[4] UL L 68, 8.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1880/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 227, 7.9.2000, str. 1).

[5] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 31.12.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001 (UL L 111, 20.4.2001, str. 1).

[8] UL L 52, 27.2.1992, str. 1.

--------------------------------------------------