31999D0608

Odločba Komisije

z dne 10. septembra 1999

o spremembi prilog k Direktivi Sveta 90/429/EGS o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev

(notificirano pod dokumentarno številko K(1999) 2836)

(Besedilo velja za EGP)

(1999/608/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, in zlasti člena 17 Direktive,

(1) ker Direktiva 90/429/EGS zahteva, da se uporablja test na slinavko in parkljevko, dokler se ne uvede program Skupnosti za zatiranje slinavke in parkljevke; ker je bil ta program sprejet in je cepljenje proti slinavki in parkljevki prenehalo leta 1991, in test ni več potreben;

(2) ker Direktiva 90/429/EGS zahteva, da se testi opravijo na živalih, ko zapustijo osemenjevalno središče; ker se ti testi lahko učinkovito opravijo tudi na živalih v osemenjevalnem središču v skladu s programom, ki zagotavlja, da se reprezentativni vzorec redno testira, in da se vse živali testirajo vsaj enkrat na leto;

(3) ker je zaradi tehničnega napredka in izkušenj z izvajanjem direktive primerno, da se spremeni priloge in s tem upošteva ta napredek, zlasti v zvezi z brucelozo;

(4) ker je nujno, da se določijo pogoji za trgovino z živimi merjasci, ki so namenjeni za proizvodnjo semena, s čimer se oblikujejo dodatna jamstva k pogojem, določenim v Direktivi 64/432/EGS [2] za trgovino z živimi prašiči;

(5) ker je treba določiti ukrepe za promet z merjaščevim semenom za države članice ali regije, ki imajo status, da so proste bolezni Aujeszkega v skladu s členom 10 Direktive 64/432/EGS;

(6) ker so ukrepi, predvideni s to odločbo, v skladu z mnenjem Stalnega veterinarskega odbora,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloge A, B in C k Direktivi 90/429/EGS se nadomestijo s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba se uporablja do 1. oktobra 1999. Ne uporablja se za seme pridobljeno, zbrano in skladiščeno pred 1. oktobrom 1999.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. septembra 1999

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 224, 18.8.1990, str. 62.

[2] UL 121, 29.7.1964, str. 1977.

--------------------------------------------------

PRILOGA

"

PRILOGA A

POGLAVJE I

Pogoji za odobritev osemenjevalnih središč

Osemenjevalna središča morajo:

1. biti pod stalnim nadzorom veterinarja središča;

2. imeti najmanj:

(a) nastanitvene prostore za živali, vključno z objekti za izolacijo živali, ki niso opravile testov, opisanih v poglavju II Priloge B ali ki kažejo klinične znake bolezni,

(b) objekte za pridobivanje semena, vključno z ločenim prostorom za čiščenje in razkuževanje ali sterilizacijo opreme,

(c) prostor za pripravo semena, za katerega pa ni nujno, da je na isti lokaciji,

(d) prostor za shranjevanje semena, za katerega pa ni nujno, da je na isti lokaciji;

3. biti zgrajeni ali izolirani tako, da je preprečen stik z zunanjo živino;

4. biti zgrajeni tako, da se objekti za nastanitev živali, pridobivanje, pripravo in skladiščenje semena lahko čistijo in razkužujejo;

5. biti tako načrtovani, da so živali nastanjene fizično ločeno od prostora za pripravo semena in da sta oba prostora ločena od prostora za skladiščenje semena.

POGLAVJE II

Pogoji glede nadzora osemenjevalnih središč

Osemenjevalna središča:

1. je treba nadzorovati tako, da so v njih le tiste živalske vrste, od katerih se pridobiva seme;

2. je treba nadzorovati tako, da se vodi evidenca, dokumentacija ali računalniška evidenca za vse merjasce v središču, iz katere so razvidni podatki o pasmi, datumu rojstva in identifikaciji za vsako žival, ter tudi evidenca, dokumentacija ali računalniška evidenca vseh opravljenih pregledih na bolezni in vseh cepljenj, iz katere so razvidni tudi podatki iz zdravstvenega kartona vsake živali;

3. mora redno, najmanj dvakrat letno, pregledati uradni veterinar, pri čemer se preverijo pogoji za odobritev in nadzor;

4. je treba nadzorovati tako, da je vstop nepooblaščenim osebam preprečen. Poleg tega je treba od nepooblaščenih obiskovalcev zahtevati, da ravnajo v skladu s pogoji, ki jih določi veterinar središča;

5. morajo zaposlovati tehnično usposobljeno osebje, ki je ustrezno kvalificirano za postopke razkuževanja in higienske tehnike, ki so pomembne za nadzor nad širjenjem bolezni;

6. je treba nadzorovati tako, da:

(a) se v odobrenih središčih pridobi in skladišči le v odobrenih središčih zbrano seme, ki ne pride v stik s kakšno drugo pošiljko semena;

(b) se pridobivanje, priprava in skladiščenje semena opravi le na prostorih, določenih za ta namen in pod pogoji najstrožje higiene;

(c) se pred uporabo ustrezno razkužijo ali sterilizirajo vsi pripomočki, ki pridejo med pridobivanjem in predelavo v stik s semenom ali živaljo donorko;

(d) se proizvodi živalskega izvora, ki se uporabljajo pri pripravi semena – vključno z dodatki ali razredčevalci – dobijo iz virov, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje živali ali so pred uporabo tako obdelani, da se tako tveganje prepreči;

(e) se posode za shranjevanje in posode za prevoz pred začetkom vsakega polnjenja ustrezno razkužijo ali sterilizirajo;

(f) uporabljena sredstva za zamrzovanje niso bila že prej uporabljena za druge proizvode živalskega izvora;

(g) je vsako pridobljeno seme, ločeno v posamezne doze ali ne, jasno označeno, tako da se lahko takoj ugotovi datum, ko je bilo seme pridobljeno, pasma in identifikacija živali donorke, kakor tudi ime in registrska številka središča, pred katerima je ime države porekla, kjer je to primerno, v obliki kode; značilnosti in oblika te oznake se določi po postopku, določenem v členu 19.

PRILOGA B

POGLAVJE I

Pogoji za sprejem živali v odobrena osemenjevalna središča

1. Vse živali, sprejete v osemenjevalno središče:

(a) morajo biti najmanj 30 dni v karanteni v prostorih, ki jih je pristojni organ države članice odobril posebej za ta namen, in v katerih so samo živali z vsaj enakim zdravstvenim stanjem;

(b) so bile pred vstopom v prostore za karanteno, opisane v (a), izbrane iz čred ali gospodarstev:

- prostih bruceloze v skladu s členom 3.5.2.1 Mednarodnega kodeksa živalskih bolezni,

- v katerih v prejšnjih 12 mesecih ni bilo nobene živali, cepljene proti slinavki in parkljevki,

- v katerih v prejšnjih 12 mesecih ni bilo kliničnih, seroloških ali viroloških dokazov za bolezen Aujeszkega,

- ki niso locirane na območju pod omejitvijo, opredeljenem na podlagi določb zakonodaje Skupnosti zaradi pojava bolezni pri domačih prašičih.

Živali ne smejo izvirati iz črede s slabšim statusom.

(c) so bile pred obdobjem karantene, določenim v (a), in v prejšnjih 30 dneh testirane z naslednjimi testi, opravljenimi v skladu s standardi, določenimi v ustreznih direktivah, katerih rezultati so negativni:

- reakcija vezanja komplementa ali test BBA na brucelozo (od 1. januarja 2001 bo test BBA edini odobreni test),

- na bolezen Aujeszkega, in sicer testom serumske nevtralizacije ali Elisa testom, s katerim se da dokazati protitelesa proti antigenu pri nevakciniranih prašičih,

- ali Elisa test na bolezen Aujeszkega, ki vsebuje G1 antigen za dokazovanje G1 protiteles pri prašičih, ki so bili vakcinirani z markirno vakcino G1,

- test Elisa ali serum-nevtralizacijski test za dokazovanje prisotnosti virusa klasične prašičje kuge.

Če je rezultat testa na brucelozo pozitiven, se živali z negativnim rezultatom iz istega gospodarstva sprejmejo v prostore za karanteno, po tem, ko je status črede ali gospodarstva porekla pozitivnih živali potrjen kot prost bruceloze.

Pristojni organ lahko izda dovoljenje, da se testi iz tega odstavka opravijo v prostorih karantene, pod pogojem, da so rezultati znani pred začetkom obdobja 30-dnevne karantene, določene v (a);

(d) so bile v zadnjih 15 dneh karantene, ki traja najmanj 30 dni, kakor je določeno v (a), testirane z naslednjimi testi, katerih rezultati so negativni:

- na brucelozo z reakcijo vezanja komplementa ali testom BBA (od 1. januarja 2001 bo test BBA edini odobreni test),

- na bolezen Aujeszkega s testom serumske nevtralizacije ali Elisa testom, s katerim se da dokazati protitelesa proti antigenu pri nevakciniranih prašičih ali Elisa testom na bolezen Aujeszkega, ki vsebuje G1 antigen pri prašičih, ki so bili vakcinirani z markirno vakcino G1.

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo v primerih, kjer je ugotovljena parkljevka in slinavka ali druga bolezen iz seznama A, je treba žival nemudoma odstraniti iz izolacijskih prostorov, če je katerikoli od zgoraj omenjenih testov pozitiven. V primeru skupinske izolacije mora pristojni organ sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo ostale živali pred sprejemom v osemenjevalno središče v skladu s to prilogo zadovoljiv zdravstveni status.

Če pa so rezultati preiskav na brucelozo pozitivni, je treba izvajati naslednji protokol:

(i) na pozitivnih serumih se opravi test serumske aglutinacije, kakor tudi test, naveden v prvi alinei zgoraj, ki ni bil opravljen,

(ii) izvede se epidemiološki pregled gospodarstev porekla pozitivnih živali,

(iii) pri pozitivnih živalih se opravi druga serija testov (BBA test, test serumske aglutinacije, reakcija vezanja komplementa) na vzorcih, pridobljenih več kot sedem dni po prvem pridobivanju.

Sum na brucelozo se potrdi ali izključi glede na rezultate pregleda, opravljenega na gospodarstvu porekla, in primerjavo rezultatov dveh serij testov.

Če je sum na brucelozo izključen, se živali, katerih prvi test na brucelozo je bil negativen, lahko sprejmejo v središče. Živali s pozitivnim rezultatom enega testa se lahko sprejmejo, če je njihov rezultat na dveh serijah testov, opravljenih v razmiku najmanj sedmih dni, negativen (BBA test, test serumske aglutinacije, reakcija vezanja komplementa).

2. Vsi testi morajo biti opravljeni v laboratoriju, ki ga odobri država članica.

3. Živali so lahko sprejete v osemenjevalno središče le z izrecnim dovoljenjem veterinarja središča. Vsako gibanje živali, v in iz središča, je treba zabeležiti.

4. Živali, sprejete v osemenjevalno središče, na dan sprejema ne smejo kazati nobenih kliničnih znakov bolezni; brez poseganja v odstavek 5 morajo vse živali priti neposredno iz prostora za karanteno iz odstavka 1(a), ki na dan dostavitve uradno izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) ni lociran na območju pod omejitvijo, opredeljenem na podlagi določb zakonodaje Skupnosti zaradi pojava bolezni pri domačih prašičih;

(b) v prejšnjih 12 mesecih ni bilo ugotovljenih nobenih kliničnih, patoloških ali seroloških dokazov za bolezen Aujeszkega.

5. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4 in rutinski testi iz poglavja II opravljeni v predhodnih 12 mesecih, se živali lahko premestijo iz enega odobrenega osemenjevalnega središča v drugega z enakim zdravstvenim statusom brez izolacije ali testiranja, če je premestitev neposredna. Zadevna žival ne sme priti v neposredni ali posredni stik s parkljarji z nižjim zdravstvenim statusom, prevozna sredstva pa je treba pred uporabo razkužiti.

6. V primeru trgovanja med državami članicami spremlja živali veterinarsko spričevalo, ki je skladno z vzorcem 2 v Prilogi F k Direktivi 64/432/EGS, razkuževanje prevoznega sredstva se potrdi v točki 4 oddelka C, prav tako eno od naslednjih dodatnih jamstev, ki ustreza njihovemu statusu:

- živali prihajajo neposredno iz osemenjevalnega središča, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 90/429/EGS;

- živali prihajajo neposredno iz prostorov za karanteno in izpolnjujejo pogoje za sprejem v osemenjevalno središče, določene v poglavju 1 Priloge B k Direktivi 90/429/EGS;

- živali prihajajo neposredno iz gospodarstva, na katerem so opravile pred-karantenski sprejemni protokol in izpolnjujejo pogoje za sprejem v izolacijo, določene v točki (1)(b)(c) in (2) poglavja I Priloge B k Direktivi 90/429/EGS.

POGLAVJE II

Obvezni rutinski testi živali v odobrenem osemenjevalnem središču

1. Vse živali v odobrenem osemenjevalnem središču morajo imeti negativne rezultate naslednjih testov, ki jih je treba opraviti:

(a) na bolezen Aujeszkega test serumske nevtralizacije ali Elisa test, s katerim se da dokazati protitelesa proti antigenu pri nevakciniranih prašičih ali Elisa test na bolezen Aujeszkega, ki vsebuje G1 antigen pri prašičih, ki so bili vakcinirani z markirno vakcino G1;

(b) na brucelozo reakcija vezanja komplementa ali test BBA (od 1. januarja 2001 bo test BBA edini odobreni test);

(c) Elisa test ali serum-nevtralizacijski test za dokazovanje prisotnosti protiteles klasične prašičje kuge.

Ti testi se opravijo:

na vseh živalih, ko zapuščajo središče, vendar najpozneje 12 mesecev po sprejemu, če središča ne zapustijo prej. Vzorčenje se lahko opravi v klavnici;

ali

vsake tri mesece na 25 % živali v središču.

V tem primeru veterinar središča zagotovi, da so vzeti vzorci reprezentativni za celotno populacijo središča, zlasti glede starostne skupine in nastanjenih merjascev. Poleg tega veterinar središča zagotovi tudi, da so vse živali testirane najmanj enkrat v času, ko so v središče, in najmanj vsakih 12 mesecev, če so tam več kot eno leto.

2. Vsi testi morajo biti opravljeni v laboratoriju, ki ga odobri država članica.

3. Če je kakšen od zgornjih testov pozitiven, je treba žival izolirati, s semenom te živali, pridobljenim od zadnjega negativnega testa, se v Skupnosti ne sme trgovati.

Seme, ki se pridobi od vsake živali v središču od datuma zadnjega negativnega testa te živali, se hrani ločeno, z njim se v Skupnosti ne sme trgovati, dokler se ponovno ne ugotovi zdravstveni status središča.

PRILOGA C

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati seme, pridobljeno v odobrenih središčih, za namene prometa znotraj Skupnosti

1. Seme mora biti dobljeno od živali, ki:

(a) na dan, ko je seme pridobljeno, ne kažejo kliničnih znakov bolezni;

(b) niso bile cepljene proti slinavki in parkljevki;

(c) izpolnjujejo zahteve poglavja I Priloge B;

(d) niso bile v naravnem pripustu;

(e) so v osemenjevalnih središčih, ki ne smejo biti locirani na območju pod omejitvijo, določenem na podlagi določb zakonodaje Skupnosti v zvezi s kužnimi boleznimi pri domačih prašičih;

(f) so bile v osemenjevalnih središčih, v katerih v zadnjih 30 dneh pred pridobitvijo ni bilo bolezni Aujeszkega.

2. Razredčevalcu ali semenu po končni razredčitvi je treba dodati učinkovito kombinacijo antibiotikov, zlasti proti leptospiram in mikoplazmam. Če se seme zamrzne, je treba antibiotike dodati pred zamrznitvijo.

Ta kombinacija mora učinkovati najmanj tako kot naslednje razredčitve:

ne manj kot: | 500 μg streptomicina na ml končne razredčitve |

500 IU penicilina na ml končne razredčitve |

150 μg linkomicina na ml končne razredčitve |

300 μg spektina na ml končne razredčitve. |

Takoj po dodajanju antibiotikov je treba razredčeno seme najmanj 45 minut hraniti na temperaturi najmanj 15 °C.

3. Seme za promet znotraj Skupnosti je treba:

(a) pred odpremo skladiščiti kakor je določeno v poglavjih I in II Priloge A;

(b) prevažati v namembno državo članico v posodah, ki so pred uporabo očiščene in razkužene ali sterilizirane in ki se pred odpremo iz odobrenih skladiščnih objektov zapečatijo.

4. Državam članicam na svoje ozemlje ali v svojo regijo ni treba sprejeti semena iz osemenjevalnih središč, v katere sprejemajo merjasce, cepljene proti bolezni Aujeszkega, kadar ima status območja prostega bolezni Aujeszkega v skladu s členom 10 Direktive 64/432/EGS.

"

--------------------------------------------------