21988A1031(01)

PRILOGA I

Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča

PREAMBULA

POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE,

ZAVEDAJOČ SE možnih škodljivih vplivov spremembe ozonskega plašča na zdravje ljudi in okolje,

SKLICUJOČ SE na ustrezne določbe Deklaracije Združenih narodov Konference o človekovem okolju in zlasti načela 21, ki predvideva, da "imajo države v skladu z Listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico, da izkoriščajo svoje vire skladno s svojimi okoljskimi politikami, in odgovornost za zagotovitev, da dejavnosti, ki so v njihovih pristojnostih ali nadzoru, ne povzročajo škode okolju drugih držav ali območij zunaj meja nacionalne pristojnosti",

OB UPOŠTEVANJU okoliščin in zlasti potreb držav v razvoju,

POZORNE na delo in raziskave, ki potekajo v okviru mednarodnih in nacionalnih organizacij, ter zlasti na svetovni načrt ukrepanja za ozonski plašč Programa Združenih narodov za okolje,

POZORNE TUDI na previdnostne ukrepe za varstvo ozonskega plašča, ki so prav tako bili sprejeti na nacionalni in mednarodni ravni,

ZAVEDAJOČ SE, da ukrepi za varstvo ozonskega plašča pred spremembami zaradi človekovih dejavnosti zahtevajo mednarodno sodelovanje in ukrepanje ter morajo temeljiti na ustreznih znanstvenih in tehničnih spoznanjih,

ZAVEDAJOČ SE TUDI potrebe po dodatnih raziskavah in sistematičnih opazovanjih za nadaljnji razvoj znanstvenih spoznanj o ozonskem plašču in možnih škodljivih vplivih zaradi njegove spremembe,

ODLOČENE, da varujejo zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi vplivi, ki jih lahko povzroči sprememba ozonskega plašča,

SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej konvenciji:

1. "Ozonski plašč" pomeni plast atmosferskega ozona nad planetarno mejno plastjo.

2. "Škodljivi vplivi" pomeni spremembe fizičnega okolja ali živih organizmov, vključno s spremembami podnebja, ki imajo večje škodljive vplive na zdravje ljudi ali na zgradbo, odpornost in produktivnost naravnih in urejenih ekosistemov ali na materiale, ki so koristni za človeštvo.

3. "Nadomestne tehnologije ali oprema" pomeni tehnologije ali opremo, s katerimi lahko zmanjšamo ali učinkovito odpravimo emisije snovi, ki imajo škodljive vplive na ozonski plašč ali je verjetno, da jih bodo imele.

4. "Nadomestne snovi" pomeni snovi, ki zmanjšujejo in odpravljajo škodljive vplive na ozonski plašč ali se jim izogibajo.

5. "Pogodbenice" pomeni pogodbenice te konvencije, razen če besedilo ne navaja drugače.

6. "Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje" pomeni organizacijo, ki jo sestavljajo suverene države neke regije, ki ima pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta konvencija ali njeni protokoli, in je bila v skladu z njenimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena, da podpiše, ratificira, sprejme in odobri zadevne listine ali pristopi k njim.

7. "Protokoli" pomeni protokole te konvencije.

Člen 2

Splošne obveznosti

1. Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z določbami te konvencije in tistih veljavnih protokolov, katerih pogodbenice so, da zavarujejo zdravje ljudi in okolje pred škodljivi vplivi, ki jih povzročijo, ali je verjetno, da jih bodo povzročile, človekove dejavnosti, ki spreminjajo ozonski plašč ali je verjetno, da ga bodo spremenile.

2. V ta namen pogodbenice v skladu s svojimi razpoložljivimi sredstvi in zmožnostmi:

(a) sodelujejo s sistematičnimi opazovanji, raziskavami in izmenjavo podatkov, da bi bolje razumele in ocenile vplive človekovih dejavnosti na ozonski plašč ter vplive sprememb ozonskega plašča na zdravje ljudi in okolje;

(b) sprejmejo ustrezne zakonodajne ali upravne ukrepe ter sodelujejo pri usklajevanju ustreznih politik za nadzor, omejitev, zmanjšanje ali preprečevanje človekovih dejavnosti pod njihovo pristojnostjo ali nadzorom, če se ugotovi, da imajo te dejavnosti škodljive vplive, ali bi jih lahko imele, zaradi spremembe ali možnih sprememb ozonskega plašča;

(c) sodelujejo pri oblikovanju dogovorjenih ukrepov, postopkov in standardov za izvajanje te konvencije, da sprejmejo protokole in priloge;

(d) sodelujejo s pristojnimi mednarodnimi organi za učinkovito izvajanje te konvencije in protokolov, katerih pogodbenice so.

3. Določbe te konvencije na noben način ne vplivajo na pravico pogodbenic, da v skladu z mednarodnim pravom sprejmejo dodatne domače ukrepe poleg tistih iz odstavkov 1 in 2 zgoraj, niti ne vplivajo na dodatne domače ukrepe, ki jih je pogodbenica že sprejela, če ti ukrepi niso nezdružljivi z njihovimi obveznostmi po tej konvenciji.

4. Uporaba tega člena temelji na ustreznih znanstvenih in tehničnih spoznanjih.

Člen 3

Raziskave in sistematična opazovanja

1. Pogodbenice se, če je to primerno, obvežejo, da bodo začele in sodelovale, neposredno ali prek ustreznih mednarodnih organov, pri izvedbi raziskav in znanstvenih ocen o:

(a) fizikalnih in kemičnih procesih, ki bi lahko vplivali na ozonski plašč;

(b) zdravju ljudi in drugih bioloških vplivih, ki so posledica kakršnih koli sprememb ozonskega plašča, zlasti tistih, ki jih povzročijo spremembe ultravijoličnega sevanja sonca, ki ima biološke vplive (UV-B);

(c) vplivih na podnebje, ki izvirajo iz kakršnih koli sprememb ozonskega plašča;

(d) vplivih, ki izvirajo iz kakršnih koli sprememb ozonskega plašča in vseh poznejših sprememb sevanja UV-B na naravne in sintetične materiale, ki so uporabni za človeštvo;

(e) snoveh, praksah, postopkih in dejavnostih, ki bi lahko vplivali na ozonski plašč, ter o njihovih učinkih kopičenja;

(f) nadomestnih snoveh in tehnologijah;

(g) povezanih socialno-ekonomskih zadevah; in kakor je dodatno opredeljeno v prilogah I in II.

2. Pogodbenice se obvežejo, da bodo spodbujale ali, kjer je to primerno, neposredno ali prek pristojnih mednarodnih organov in ob polnem upoštevanju nacionalne zakonodaje ter ustreznih dejavnosti v teku na nacionalni in mednarodni ravni vzpostavile skupne ali dopolnilne programe za sistematična opazovanja stanja ozonskega plašča in drugih ustreznih parametrov, kakor je opredeljeno v Prilogi I.

3. Pogodbenice se obvežejo, da bodo neposredno ali prek pristojnih mednarodnih organov sodelovale pri rednem in pravočasnem zbiranju, potrjevanju veljavnosti in pošiljanju podatkov raziskav in opazovanj prek ustreznih svetovnih podatkovnih centrov.

Člen 4

Sodelovanje na pravnem, znanstvenem in tehničnem področju

1. Pogodbenice omogočajo in spodbujajo izmenjavo znanstvenih, tehničnih, socialno-ekonomskih, trgovskih in pravnih podatkov, ki so pomembni za to konvencijo, kakor je dodatno opredeljeno v Prilogi II. Takšne podatke je treba poslati organom, o katerih so se dogovorile pogodbenice. Vsak takšen organ, ki od pogodbenice pošiljateljice prejme podatke, ki se obravnavajo kot zaupni, zagotovi, da takšnih podatkov ne razkrije, in jih zbere, da zaščiti njihovo zaupnost, preden jih da na voljo vsem pogodbenicam.

2. Pogodbenice skladno s svojimi nacionalnimi zakoni, predpisi in praksami ter ob upoštevanju zlasti potreb držav v razvoju neposredno ali prek pristojnih mednarodnih organov sodelujejo pri spodbujanju razvoja ter prenosa tehnologij in znanja. Takšno sodelovanje zlasti poteka v obliki:

(a) lažjega pridobivanja nadomestnih tehnologij s strani drugih pogodbenic;

(b) dajanja podatkov o nadomestnih tehnologijah in opremi ter dobave posebnih priročnikov ali vodnikov zanje;

(c) dobave potrebne opreme in naprav za raziskave in sistematična opazovanja;

(d) ustreznega usposabljanja strokovnega in tehničnega osebja.

Člen 5

Pošiljanje podatkov

Pogodbenice prek sekretariata pošljejo Konferenci pogodbenic, ustanovljeni v skladu s členom 6, podatke o ukrepih, ki so jih sprejele pri izvajanju te konvencije in protokolov, katerih pogodbenice so, v takšni obliki in v takšnih časovnih razmikih, kot utegnejo biti določeni na zasedanjih pogodbenic ustreznih listin.

Člen 6

Konferenca pogodbenic

1. Ustanovi se Konferenca pogodbenic. Prvo zasedanje Konference pogodbenic skliče sekretariat, ki je imenovan začasno v skladu s členom 7, najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato redna zasedanja Konference pogodbenic potekajo v rednih časovnih razmikih, ki jih določi Konferenca na svojem prvem zasedanju.

2. Izredna zasedanja Konference pogodbenic potekajo v takih drugih časovnih obdobjih, kot se zdijo potrebna Konferenci, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če je v šestih mesecih potem, ko jim je sekretariat sporočil zahtevo, le-to potrdila vsaj ena tretjina pogodbenic.

3. Konferenca pogodbenic se soglasno sporazume in sprejme poslovnik ter finančni pravilnik zase in za kateri koli pomožni organ, ki bi ga lahko ustanovila, kakor tudi finančne določbe, ki urejajo delovanje sekretariata.

4. Konferenca pogodbenic stalno nadzoruje izvajanje te konvencije in poleg tega:

(a) določi obliko in časovne razmike za pošiljanje podatkov, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 5, ter prouči takšne podatke kakor tudi poročila, ki jih predloži kateri koli pomožni organ;

(b) pregleda znanstvene podatke o ozonskem plašču, o njegovih možnih spremembah in možnih vplivih vseh takšnih sprememb;

(c) spodbuja v skladu s členom 2 usklajevanje ustreznih politik, strategij in ukrepov za zmanjšanje izpusta snovi, ki povzročajo, ali je verjetno, da bodo povzročile, spremembe ozonskega plašča na najnižjo možno raven, in pripravi priporočila o vseh drugih ukrepih, povezanih s to konvencijo;

(d) sprejme v skladu s členoma 3 in 4 programe za raziskave, sistematična opazovanja, znanstveno in tehnično sodelovanje, izmenjavo podatkov in prenos tehnologije ter znanja;

(e) obravnava in sprejme, kakor se zahteva, spremembe konvencije in njenih prilog v skladu s členoma 9 in 10;

(f) obravnava spremembe vseh protokolov kakor tudi vseh prilog k protokolu ter, če je tako odločeno, priporoča pogodbenicam zadevnega protokola njihovo sprejetje;

(g) obravnava in sprejme, kakor se zahteva, dodatne priloge k tej konvenciji v skladu s členom 10;

(h) obravnava in sprejme, kakor se zahteva, protokole v skladu s členom 8;

(i) ustanovi take pomožne organe, kot se zdijo potrebni za izvajanje te konvencije;

(j) zagotovi, kjer je to primerno, storitve pristojnih mednarodnih organov in znanstvenih odborov, zlasti Svetovne meteorološke organizacije in Svetovne zdravstvene organizacije kakor tudi Usklajevalnega odbora za ozonski plašč, pri znanstvenih raziskavah, sistematičnih opazovanjih in drugih dejavnostih, primernih ciljem te konvencije, in uporabi, kjer je to primerno, podatke teh organov in odborov;

(k) prouči in se loti kakršne koli dodatne dejavnosti, ki bi bila potrebna za doseganje ciljev te konvencije.

5. Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi vsaka država, ki ni pogodbenica te konvencije, so lahko na zasedanjih Konference pogodbenic zastopani kot opazovalci. Kateri koli organ ali agencija, nacionalni ali mednarodni, vladni ali nevladni, usposobljen na področju varstva ozonskega plašča, ki je obvestil sekretariat o svoji želji, da bi bil zastopan kot opazovalec na zasedanju Konference pogodbenic, je lahko sprejet, razen če temu ne nasprotuje tretjina prisotnih pogodbenic. Sprejem in sodelovanje opazovalcev sta odvisna od poslovnika, ki ga sprejme Konferenca pogodbenic.

Člen 7

Sekretariat

1. Naloge sekretariata so:

(a) pripravljati in pomagati na zasedanjih, predvidenih v členih 6, 8, 9 in 10;

(b) pripravljati in predajati poročila, ki temeljijo na podatkih, prejetih v skladu s členoma 4 in 5, kakor tudi na podatkih, pridobljenih na sestankih pomožnih organov, ustanovljenih v skladu s členom 6;

(c) opravljati naloge, ki so mu dodeljene s katerim koli protokolom;

(d) pripravljati poročila o svojih dejavnostih pri izvajanju svojih nalog po tej konvenciji in jih predložiti Konferenci pogodbenic;

(e) zagotoviti potrebno usklajevanje z drugimi ustreznimi mednarodnimi organi in zlasti sklepati takšne upravne in pogodbene dogovore, kot utegnejo biti potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog;

(f) izvajati takšne druge naloge v zvezi s cilji te konvencije, kot jih utegne določiti Konferenca pogodbenic.

2. Naloge sekretariata bo začasno opravljal Program Združenih narodov za okolje, dokler ne bo končano prvo redno zasedanje Konference pogodbenic, organizirano v skladu s členom 6. Konferenca na svojem prvem rednem zasedanju imenuje sekretariat iz tistih obstoječih pristojnih mednarodnih organizacij, ki so izrazile pripravljenost, da opravljajo naloge sekretariata v skladu s to konvencijo.

Člen 8

Sprejetje protokolov

1. Konferenca pogodbenic lahko na zasedanju sprejme protokole v skladu s členom 2.

2. Besedilo kakršnih koli predlaganih protokolov pogodbenicam sporoči sekretariat vsaj šest mesecev pred takšnim zasedanjem.

Člen 9

Sprememba Konvencije ali protokolov

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije ali katerega koli protokola. Takšne spremembe morajo med drugim primerno upoštevati ustrezna znanstvena in tehnična spoznanja.

2. Spremembe te konvencije se sprejmejo na zasedanju Konference pogodbenic. Spremembe katerega koli protokola se sprejmejo na zasedanju pogodbenic zadevnega protokola. Besedilo vseh predlaganih sprememb te konvencije ali kakršnih koli protokolov, razen če ni drugače predvideno v takšnem protokolu, pogodbenicam sporoči sekretariat vsaj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem se predlaga njihov sprejem. Sekretariat pošlje podpisnicam te konvencije v vednost tudi predlagane spremembe.

3. Pogodbenice si prizadevajo, da soglasno dosežejo sporazum o kateri koli predlagani spremembi te konvencije. Če so bila vsa prizadevanja za dosego soglasja izčrpana in ni dosežen sporazum, se sprememba kot zadnje sredstvo sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, prisotnih in glasujočih na zasedanju, depozitar pa jo mora predložiti vsem pogodbenicam v ratifikacijo, odobritev ali sprejetje.

4. Postopek, naveden v odstavku 3, velja za spremembe vseh protokolov, razen če za njegov sprejem zadostuje dvotretjinska večina pogodbenic navedenega protokola, prisotna in glasujoča na zasedanju.

5. O ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju sprememb se pisno obvesti depozitarja. Spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 3 in 4 zgoraj, začnejo veljati med pogodbenicami, ki so jih sprejele, 90. dan potem, ko je depozitar prejel listino o njihovi ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju vsaj treh četrtin pogodbenic te konvencije ali vsaj dveh tretjin pogodbenic zadevnega protokola, razen če ni drugače predvideno v takem protokolu. Spremembe začnejo veljati za vsako drugo pogodbenico 90. dan potem, ko navedena pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju sprememb.

6. V tem členu "pogodbenice, prisotne in glasujoče" pomeni pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo pritrdilno ali negativno.

Člen 10

Sprejem in sprememba prilog

1. Priloge k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu so sestavni del te konvencije ali takšnega protokola, odvisno od primera, razen če ni izrecno predvideno drugače, in sklicevanje na to konvencijo ali njene protokole je hkrati sklicevanje na vse priloge k tej konvenciji. Takšne priloge so omejene na znanstvene, tehnične in upravne zadeve.

2. Razen če ni drugače predvideno v katerem koli protokolu v zvezi z njegovimi prilogami, se uporabi naslednji postopek za predlog, sprejem in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji ali prilog k protokolu:

(a) priloge k tej konvenciji morajo biti predlagane in sprejete v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 2 in 3 člena 9, medtem ko morajo biti vsi protokoli predlagani in sprejeti v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 2 in 4 člena 9;

(b) vsaka pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge k tej konvenciji ali priloge h kateremu koli protokolu, katerega podpisnica je, o tem pisno obvesti depozitarja v šestih mesecih po datumu, ko je depozitar poslal obvestilo o sprejetju. Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o takšnem prejetem obvestilu. Pogodbenica lahko kadar koli zamenja sprejem s predhodno izjavo o pridržku in šele nato priloge začnejo veljati za navedeno pogodbenico;

(c) po šestih mesecih od datuma, ko je depozitar predal obvestilo, začne priloga veljati za vse pogodbenice te konvencije ali katerega koli zadevnega protokola, ki niso predložile obvestila v skladu z določbami pododstavka (b) zgoraj.

3. Za predlog, sprejem in začetek veljavnosti sprememb prilog k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu velja enak postopek kot za predlog, sprejem in začetek veljavnosti prilog k tej konvenciji ali prilog h protokolu. Priloge in spremembe prilog primerno upoštevajo med drugim ustrezna znanstvena in tehnična spoznanja.

4. Če dodatna priloga ali sprememba priloge vključuje spremembo te konvencije ali katerega koli protokola, dodatna priloga ali spremenjena priloga ne začneta veljati, dokler ne začne veljati sprememba te konvencije ali zadevnega protokola.

Člen 11

Reševanje sporov

1. Če med pogodbenicami nastane spor zaradi razlage ali uporabe te konvencije, si ga zadevni pogodbenici prizadevata rešiti s pogajanji.

2. Če zadevni pogodbenici sporazuma ne moreta doseči s pogajanji, lahko skupaj poiščeta pomoč ali prosita tretjo stranko za posredovanje.

3. Država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko ob ratifikaciji, sprejetju in odobritvi te konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje depozitarju pošlje pisno izjavo, da za spor, ki ni bil rešen v skladu z odstavkom 1 ali 2 zgoraj, priznava kot obvezno enega ali oba naslednja načina za reševanje sporov:

(a) arbitražo v skladu s postopki, ki jih mora sprejeti Konferenca pogodbenic na svojem prvem rednem zasedanju;

(b) predajo spora Meddržavnemu sodišču.

4. Če pogodbenice v skladu z odstavkom 3 zgoraj niso sprejele istega ali drugega postopka, se mora spor predložiti v spravo v skladu z odstavkom 5 spodaj, razen če se pogodbenice ne dogovorijo drugače.

5. Na zahtevo ene od strank v sporu se ustanovi spravna komisija. Komisija je sestavljena iz enakega števila članov, ki jih imenuje vsaka zadevna stranka, predsednika pa skupaj izberejo tako imenovani člani. Komisija izreče dokončno in priporočilno razsodbo, ki jo stranke preučijo v dobri veri.

6. Določbe tega člena veljajo za vse protokole, razen če ni v zadevnem protokolu drugače predvideno.

Člen 12

Podpis

Ta konvencija je na voljo, da jo podpišejo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje na Zveznem ministrstvu za zunanjem zadeve Republike Avstrije na Dunaju od 22. marca 1985 do 21. septembra 1985 ter na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 22. septembra 1985 do 21. marca 1986.

Člen 13

Ratifikacija, sprejetje ali odobritev

1. To konvencijo in vse protokole ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju.

2. Vsaka organizacija iz odstavka 1 zgoraj, ki postane pogodbenica te konvencije ali katerega koli protokola, ne da bi katera koli njena država članica bila pogodbenica, je zavezana z vsemi obveznostmi po tej konvenciji ali katerem koli protokolu, odvisno od primera. Pri takšnih organizacijah, v katerih je ena ali več držav članic pogodbenica Konvencije ali ustreznega protokola, se organizacija in njene države članice odločijo o svojih odgovornostih pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tej konvenciji ali protokolu, odvisno od primera. V takšnih primerih organizacija in države članice niso upravičene do hkratnega uveljavljanja pravic po tej konvenciji ali ustreznem protokolu.

3. Organizacije iz odstavka 1 zgoraj v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi navedejo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija ali ustrezni protokol. Te organizacije prav tako obvestijo depozitarja o kakršnih koli bistvenih spremembah glede obsega svojih pristojnosti.

Člen 14

Pristop

1. Ta konvencija in vsi protokoli so na voljo, da k njej pristopijo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje od dneva po datumu, ko Konvencija ali zadevni protokol nista več na voljo za podpis. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.

2. Organizacije iz odstavka 1 zgoraj v svojih listinah o pristopu navedejo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija ali ustrezni protokol. Te organizacije prav tako obvestijo depozitarja o kakršnih koli bistvenih spremembah glede obsega svojih pristojnosti.

3. Določbe odstavka 2 člena 13 veljajo za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki pristopajo k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu.

Člen 15

Pravica do glasovanja

1. Vsaka pogodbenica te konvencije ali katerega koli protokola ima en glas.

2. Razen kot je predvideno v odstavku 1 zgoraj, organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zadevah v njihovi pristojnosti uveljavljajo svojo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice Konvencije ali ustreznega protokola. Takšne organizacije ne smejo uveljavljati pravice do glasovanja, če jo uveljavljajo njihove države članice, in obratno.

Člen 16

Razmerje med Konvencijo in njenimi protokoli

1. Država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ne sme postati pogodbenica protokola, razen če je, ali hkrati postane, pogodbenica Konvencije.

2. Sklepe v zvezi s katerim koli protokolom lahko sprejmejo samo pogodbenice zadevnega protokola.

Člen 17

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati 90. dan po datumu deponiranja 20. listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Vsak protokol, razen če ni drugače predvideno v takšnem protokolu, začne veljati 90. dan po datumu deponiranja enajste listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi takšnega protokola ali pristopa k njemu.

3. Za vsako pogodbenico, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali pristopi k njej po deponiranju 20. listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati 90. dan po datumu, ko je takšna pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

4. Vsak protokol, razen če ni drugače predvideno v takšnem protokolu, začne veljati za pogodbenico, ki ratificira, sprejme ali odobri navedeni protokol ali pristopi k njemu po začetku veljavnosti v skladu z odstavkom 2 zgoraj, 90. dan po datumu, ko navedena pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ali na dan, ko Konvencija začne veljati za navedeno pogodbenico, kar koli je pozneje.

5. Za namene odstavkov 1 in 2 zgoraj se katera koli listina, ki jo deponira organizacija regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

Člen 18

Pridržki

Pridržki k tej konvenciji niso dopustni.

Člen 19

Odpoved

1. Kadar koli po štirih letih od dne, ko je ta konvencija za določeno pogodbenico začela veljati, lahko navedena pogodbenica s pisnim obvestilom, poslanim depozitarju, to konvencijo odpove.

2. Razen če je predvideno v katerem koli protokolu, lahko navedena pogodbenica kadar koli po štirih letih od dne, ko je ta konvencija za določeno pogodbenico začela veljati, s pisnim obvestilom, poslanim depozitarju, to konvencijo odpove.

3. Vsaka takšna odpoved začne veljati eno leto potem, ko depozitar prejme obvestilo, ali na takšen kasnejši datum, kot je lahko opredeljen v obvestilu o odpovedi.

4. Za vsako pogodbenico, ki odpove to konvencijo, se prav tako šteje, da je odpovedala kateri koli protokol, katerega pogodbenica je.

Člen 20

Depozitar

1. Generalni sekretar Združenih narodov prevzame naloge depozitarja te konvencije in katerega koli protokola.

2. Depozitar obvesti pogodbenice, zlasti o:

(a) podpisu te konvencije in katerega koli protokola ter o deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu v skladu s členoma 13 in 14;

(b) datumu, ko bodo Konvencija in vsi protokoli začeli veljati v skladu s členom 17;

(c) obvestilu o odpovedi, dani v skladu s členom 19;

(d) spremembah, sprejetih v zvezi s Konvencijo in vsemi protokoli, njihovem sprejetju s strani pogodbenic in njihovem datumu začetka veljavnosti v skladu s členom 9;

(e) vseh sporočilih, povezanih s sprejetjem in odobritvijo prilog ter s spremembo prilog v skladu s členom 10;

(f) obvestilih organizacij za regionalno gospodarsko povezovanje o obsegu svojih pristojnosti v zadevah, ki jih ureja ta konvencija in kateri koli protokol, ter o vseh spremembah teh protokolov.

(g) izjavah, danih v skladu z odstavkom 3 člena 11.

Člen 21

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katerega arabsko, kitajsko, angleško, francosko, rusko in špansko besedilo je enako verodostojno, se deponira pri Generalnemu sekretarju Združenih narodov.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Na Dunaju, 22. marca 1985

--------------------------------------------------

PRILOGA I

RAZISKAVE IN SISTEMATIČNA OPAZOVANJA

1. Pogodbenice Konvencije priznavajo, da so glavna znanstvena vprašanja:

(a) sprememba ozonskega plašča, ki bi povzročila spremenjeno intenzivnost ultravijoličnega sevanja sonca, ki ima biološke vplive (UV-B) in doseže površje Zemlje, ter možne posledice za zdravje ljudi, organizme, ekosisteme in materiale, pomembne za človeštvo;

(b) sprememba navpične porazdelitve ozona, ki bi lahko spremenila temperaturno zgradbo atmosfere, in možne posledice za vreme in podnebje.

2. Pogodbenice Konvencije v skladu s členom 3 sodelujejo pri izvedbi raziskav in sistematičnih opazovanj ter pri oblikovanju priporočil za prihodnje raziskave in opazovanja na področjih, kot so:

(a) raziskave na področju fizike in kemije atmosfere

(i) obsežni teoretični vzorci: dodatno razvijanje vzorcev, ki obravnavajo medsebojno vplivanje med radioaktivnimi, dinamičnimi in kemičnimi procesi; raziskave sočasnih vplivov različnih umetno in naravno prisotnih vrst na atmosferski ozon; razlaganje vrste podatkov o satelitskih in nesatelitskih meritvah; ocena gibanj atmosferskih in geofizičnih parametrov ter razvoj metod, ki omogočajo, da se spremembe teh parametrov pripišejo posebnim vzrokom;

(ii) laboratorijske raziskave: kinetičnih koeficientov, absorpcijskih presekov in mehanizmov kemičnih in fotokemičnih procesov v troposferi in stratosferi; spektroskopskih podatkov za podporo meritev na terenu za vsa ustrezna spektralna območja;

(iii) meritve na terenu: koncentracij in tokov ključnih izhodnih plinov naravnega in antropogenega izvora; raziskave dinamike atmosfere; sočasne meritve fotokemično povezanih vrst do planetarne mejne plasti z uporabo inštrumentov in situ in inštrumentov na daljinsko zaznavanje; primerjave med različnimi senzorji, vključno z usklajenimi korelacijskimi meritvami za satelitsko uporabo inštrumentov; tridimenzionalnih polj ključnih atmosferskih sledilnih elementov, sončnega spektralnega toka in meteoroloških parametrov;

(iv) razvoj inštrumentov, vključno s satelitskimi in nesatelitskimi senzorji za atmosferske sledilne elemente, sončni tok in meteorološke parametre;

(b) raziskave na področju vplivov na zdravje, biološke vplive in vplive fotorazgradnje

(i) razmerje med izpostavljenostjo človeka vidnemu in ultravijoličnemu sevanju Sonca ter (a) nastankom malignega in drugega melanoma kožnega raka ter (b) vplivi na imunski sistem;

(ii) vplivi sevanja UV-B, vključno z odvisnostjo valovne dolžine, na (a) kmetijske pridelke, gozdove in druge zemeljske ekosisteme, ter (b) vodno prehrambno mrežo in ribištvo kakor tudi možno oviranje morskega fitoplanktona pri proizvodnji kisika;

(iii) mehanizmi, s katerimi sevanje UV-B vpliva na biološke materiale, vrste in ekosisteme, vključno z: razmerjem med odmerkom, stopnjo odmerka in odzivom; fotoreaktiviranjem, prilagoditvijo in zaščito;

(iv) raziskave biološkega spektra delovanja in spektralni odziv z uporabo polikromatskega sevanja, da se vključijo možni medsebojni vplivi območij različnih valovnih dolžin;

(v) vpliv sevanja UV-B na: občutljivost in delovanje bioloških vrst, pomembnih za biosfersko ravnotežje; primarne procese, kot sta fotosinteza in biosinteza;

(vi) vpliv sevanja UV-B na fotorazgradnjo onesnaževal, kmetijskih kemikalij in drugih materialov;

(c) Raziskave na področju vplivov na podnebje

(i) teoretične in opazovalne raziskave o radioaktivnih vplivih ozona in drugih sledilnih elementov ter vpliv na podnebne parametre, kot so temperature površin kopnega in oceanov, porazdelitev padavin, izmenjava med troposfero in stratosfero;

(ii) preiskava posledic takšnih podnebnih vplivov na različne vidike človekovih dejavnosti;

(d) Sistematična opazovanja:

(i) stanja ozonskega plašča (tj. prostorska in časovna spremenljivost skupne vsebnosti kolone in navpične porazdelitve) z vzpostavitvijo Svetovnega sistema za opazovanje ozonskega plašča, ki bi temeljil na povezavi polno delujočih satelitskih in zemeljskih sistemov;

(ii) troposferskih in stratosferskih koncentracij izhodnih plinov HOx, NOx, ClOx in ogljikovih spojin;

(iii) temperature od tal do mezosfere z uporabo zemeljskih in satelitskih sistemov;

(iv) sončnega toka, ki zemeljsko atmosfero dosega z razpršeno valovno dolžino in jo zapušča s toplotnim sevanjem, z uporabo satelitskih meritev;

(v) sončnega toka, ki zemeljsko površje dosega z razpršeno valovno dolžino na ultravijoličnem območju, ki ima biološke vplive (UV-B);

(vi) lastnosti in porazdelitve aerosolov od tal do mezosfere z uporabo zemeljskih sistemov, sistemov v zraku in satelitskih sistemov;

(vii) spremenljivk, pomembnih za podnebje, z vzdrževanjem programov za visoke kakovostne meteorološke meritve površine;

(viii) sledilnih elementov, temperatur, sončnega toka in aerosolov z uporabo izboljšanih metod za analizo svetovnih podatkov.

3. Pogodbenice Konvencije ob upoštevanju posebnih potreb držav v razvoju sodelujejo pri spodbujanju ustreznega znanstvenega in tehničnega usposabljanja, potrebnega za sodelovanje v raziskavah in sistematičnih opazovanjih, predstavljenih v tej prilogi. Posebno pozornost je treba dati interkalibraciji opazovalnih inštrumentov in metod za opazovanje, da dobimo skupine primerljivih ali standardiziranih znanstvenih podatkov.

4. Za naslednje kemične snovi naravnega in umetnega izvora, ki niso navedene po prednostnem seznamu, se meni, da bi lahko spremenile kemične in fizikalne lastnosti ozonskega plašča.

(a) Ogljikove spojine

(i) Ogljikov monoksid (CO)

Ogljikov monoksid ima pomembne naravne in umetne vire ter zanj velja, da ima pomembno neposredno vlogo pri troposferski fotokemiji in posredno vlogo pri stratosferski fotokemiji;

(ii) Ogljik dioksid (CO2)

Ogljikov dioksid ima pomembne naravne in umetne vire ter stratosferski ozon prizadene z vplivanjem na toplotno zgradbo atmosfere;

(iii) Metan (CH4)

Metan ima naravne in umetne vire ter vpliva tako na troposferski kot stratosferski ozon;

(iv) Vrste ne-metanskih ogljikovodikov

Vrste ne-metanskih ogljikovodikov, ki so sestavljene iz velikega števila kemičnih spojin, imajo naravne in umetne vire ter imajo neposredno vlogo pri troposferski fotokemiji in posredno vlogo pri stratosferski fotokemiji;

(b) Dušikove spojine

(i) Dušikov oksid (N2O)

Prevladujoči viri dušikovega oksida so naravni, vendar pa so umetni prispevki vedno bolj pomembni. Dušikov oksid je primarni vir stratosferskega NOx, ki ima ključno vlogo pri nadzoru številčnosti stratosferskega ozona;

(ii) Dušikovi oksidi (NOx)

Viri NOx na površini imajo večjo neposredno vlogo samo v troposferskih fotokemičnih procesih in posredno vlogo pri stratosferski fotokemiji, medtem ko lahko vbrizgavanje NOx blizu tropopavze povzroči spremembo zgornjega troposferskega in stratosferskega ozona;

(c) Klorove spojine

(i) Popolnoma halogenirani alkani, npr. CCl4, CFCl3 (CFC-11), CF2Cl2 (CFC-12), C2F3Cl3 (CFC-113), C2F4Cl2 (CFC-114)

Popolnoma halogenirani alkani so umetni in delujejo kot vir ClOx, ki ima ključno vlogo pri ozonski fotokemiji, zlasti na območju višine od 30 do 50 km;

(ii) Delno halogenirani alkani, npr. CH3Cl, CHF2Cl (CFC-22), CH3CCl3, CHFCl2 (CFC-21)

Viri CH3Cl so naravni, medtem ko so drugi delno halogenirani alkani, navedeni zgoraj, umetnega izvora. Ti plini prav tako delujejo kot vir stratosferskega ClOx;

(d) Bromove spojine

Popolnoma halogenirani alkani, npr. CF3Br

Ti plini so umetni in delujejo kot vir BrOx, ki se obnaša podobno kot ClOx;

(e) Vodikove spojine

(i) Vodik (H2)

Vodik, katerega vir je naraven in umeten, ima manjšo vlogo pri stratosferski fotokemiji;

(ii) Voda (H20)

Voda, katere vir je naraven, ima ključno vlogo tako pri troposferski kot stratosferski fotokemiji. Lokalni viri vodne pare v stratosferi vključujejo oksidacijo metana in v manjši meri vodika.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

IZMENJAVA PODATKOV

1. Pogodbenice Konvencije priznavajo, da je zbiranje in izmenjava podatkov pomemben način za izpolnjevanje ciljev te konvencije in za zagotovitev, da so vsa dejanja, ki se lahko začnejo, ustrezna in pravična. Zato pogodbenice izmenjujejo znanstvene, tehnične, socialno-ekonomske, poslovne, trgovske in pravne podatke.

2. Pogodbenice Konvencije morajo pri odločanju, kakšne podatke je treba zbirati in izmenjevati, upoštevati uporabnost podatkov in stroške njihovega pridobivanja. Pogodbenice poleg tega priznavajo, da mora biti sodelovanje po tej prilogi skladno z nacionalnimi zakoni, predpisi in praksami v zvezi s patenti, poslovnimi skrivnostmi in varovanjem zaupnih in lastniških podatkov.

3. Znanstveni podatki

Ti vključujejo podatke o:

(a) vladnih in zasebnih načrtovanih raziskavah in tistih, ki so v teku, da se omogoči sodelovanje raziskovalnih programov za kar najbolj učinkovito izrabo nacionalnih in mednarodnih virov, ki so na voljo;

(b) emisijah, ki so potrebni za raziskave;

(c) znanstvenih rezultatih, objavljenih v specializiranih publikacijah o fiziki in kemiji zemeljske atmosfere ter o občutljivosti za spremembe, zlasti o stanju ozonskega plašča ter vplivih na zdravje ljudi, okolje in podnebje, ki bi jih v vseh časovnih okvirih povzročile spremembe skupne vsebnosti kolone ali navpične porazdelitve ozona;

(d) oceni rezultatov raziskav in priporočil za nadaljnje raziskave.

4. Tehnični podatki

Ti vključujejo podatke o:

(a) razpoložljivosti in stroških kemičnih snovi ter nadomestnih tehnologij, da se zmanjšajo emisije snovi, ki spreminjajo ozonski plašč, ter o povezanih načrtovanih raziskavah in raziskavah v teku;

(b) omejitvah in vseh tveganjih, ki jih povzroča uporaba kemičnih ali drugih snovi in nadomestnih tehnologij.

5. Socialno-ekonomski in trgovski podatki o snoveh iz Priloge I

Ti vključujejo podatke o:

(a) proizvodnji in proizvodni zmogljivosti;

(b) uporabi in načinih uporabe;

(c) uvozu/izvozu;

(d) stroških, nevarnostih in koristih človekovih dejavnosti, ki bi lahko neposredno spremenile ozonski plašč, ter o vplivih sprejetih ali obravnavanih ureditvenih ukrepov za nadzor teh dejavnosti.

6. Pravni podatki

Ti vključujejo podatke o:

(a) nacionalnih zakonih, upravnih ukrepih in pravnih raziskavah, povezanih z varstvom ozonskega plašča;

(b) mednarodnih sporazumih, vključno z dvostranskimi sporazumi, povezanih z varstvom ozonskega plašča;

(c) načinih in pogojih izdajanja in razpoložljivosti patentov, povezanih z varstvom ozonskega plašča.

--------------------------------------------------