Glosar povzetkov

Pomoč Izvozi PDF Natisni stran 

Odprta metoda usklajevanja

Odprto metodo usklajevanja v Evropski uniji je mogoče opisati kot obliko nezavezujočega prava. Je način medvladnega oblikovanja politike, ki ne vodi k zavezujočim zakonodajnim ukrepom EU in od držav EU ne zahteva, da sprejemajo ali spreminjajo svoje zakone.

Odprta metoda usklajevanja, ki je nastala v 90-ih letih prejšnjega stoletja v okviru politike zaposlovanja in luksemburškega procesa, je bila opredeljena kot instrument lizbonske strategije (2000). V tem času je gospodarsko povezovanje EU hitro napredovalo, vendar pa države EU niso bile naklonjene širitvi pooblastil evropskih institucij.

Odprta metoda usklajevanja zagotavlja nov okvir za sodelovanje med državami EU, katerih nacionalne politike se lahko s tem usmerijo k nekaterim skupnim ciljem. Države EU se na podlagi te medvladne metode medsebojno ocenjujejo (skupni pritisk), vloga Komisije pa je omejena na nadzor. Evropski parlament in Sodišče v procesu odprte metode usklajevanja nimata tako rekoč nobene vloge.

Odprta metoda usklajevanja se uporablja na področjih, ki so v pristojnosti držav EU, kot so zaposlovanje, socialno varstvo, izobraževanje, mladi in poklicno usposabljanje.

Odprta metoda usklajevanja temelji predvsem na:

  • skupnem določanju in opredeljevanju ciljev, ki jih je treba doseči (ki jih sprejme Svet),
  • skupnem oblikovanju instrumentov merjenja (statistika, kazalniki, smernice),
  • primerjalni analizi, tj. primerjanju uspešnosti držav EU in izmenjavi dobrih praks (to spremlja Komisija).