Energija

Vse več dokazov o podnebnih spremembah in naraščajoča odvisnost od energije poudarjajo odločenost Evropske unije (EU), da postane prva podnebno nevtralna celina in gospodarstvo na svetu ter zagotovi, da je porabljena energija zanesljiva, varna, konkurenčna, lokalno proizvedena in trajnostna.

Cilj evropskega zelenega dogovora je uskladiti podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, s ciljem doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, kar je v evropskih podnebnih pravilih opredeljeno kot zavezujoča obveznost. Odločilnega pomena so energijski cilji: proizvodnja čistejše energije po zaslugi tehnoloških raziskav in inovacij ter vlaganje v prenovljene in energetsko učinkovite zgradbe.

Ti cilji temeljijo na strategiji energetske unije (2015), ki skupaj z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije opredeljuje razsežnosti energetske politike EU.

Diverzifikacija virov energije EU, ki segajo od fosilnih goriv do jedrske energije in obnovljivih virov energije (sončna, vetrna energija, biomasa, geotermalna, hidroelektrična energija in energija plimovanja).
Uresničitev povsem integriranega, učinkovitega notranjega energetskega trga brez tehničnih ali regulativnih ovir.
Izboljšanje energijske učinkovitosti in medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter zmanjšanje emisij.
Prehod na nizkoogljično gospodarstvo v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma.
Spodbujanje raziskav nizkoogljičnih in čistih energetskih tehnologij ter dajanje prednosti raziskavam in inovacijam za spodbujanje energetskega prehoda in izboljšanje konkurenčnosti.

Člen 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije uvaja posebno pravno podlago za področje energije, ki temelji na skupnih pristojnostih EU in njenih držav članic, pri čemer jih usmerja k skupni energetski politiki.

Glej tudi: