Blagovna znamka Evropske unije
POVZETEK:
Uredba (EU) št. 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije
KAJ JE NAMEN TE UREDBE?
Ta uredba določa vseevropska pravila in pogoje za podelitev blagovne znamke EU.
Kodificira in nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 ter njene številne nadaljnje spremembe.
KLJUČNE TOČKE
Blagovna znamka EU
Vsaka oseba ali podjetje, vključno z organi, ustanovljenimi po javnem pravu, lahko z registracijo pridobi blagovno znamko EU.
Blagovna znamka je lahko iz kakršnih koli znakov, zlasti besed (vključno z osebnimi imeni), slik, črk, številk in oblike blaga ali embalaže blaga, če se:
Pravice imetnikov
Uredba daje imetniku izključne pravice, ki tretjim osebam za komercialne namene prepovedujejo uporabo:
Imetnik blagovne znamke EU pa tretjim osebam za komercialne namene ne sme prepovedati uporabe:
Uporaba
Prijavitelji morajo prijavo za blagovno znamko EU vložiti pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).
Prijava mora vsebovati naslednje informacije:
Prijavitelji morajo plačati tudi pristojbino za prijavo, in sicer v roku enega meseca od datuma vložitve, tj. datuma, na katerega so dokumenti vloženi pri EUIPO.
Registracija
Trajanje in podaljšanje
Odpoved, razveljavitev in ničnost
Blagovno znamko EU je mogoče odpovedati za nekatere ali vse vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana. Razveljaviti je mogoče tudi pravice imetnika, če:
Uredba določa tudi razloge za ničnost blagovne znamke. Ti razlogi med drugim vključujejo primere, v katerih prijavitelj ob vložitvi prijave blagovne znamke ni ravnal v dobri veri.
Kolektivne blagovne znamke EU
Ob vložitvi prijave za registracijo je blagovno znamko EU mogoče označiti kot kolektivno. Prijavo za kolektivne blagovne znamke EU lahko vložijo združenja:
Certifikacijske znamke EU
Blagovno znamko EU je mogoče označiti tudi kot certifikacijsko znamko. Lastnik tovrstne znamke jamči za material, način proizvodnje blaga ali opravljanja storitev, kakovost, natančnost ali druge značilnosti (z izjemo geografskega porekla) certificiranega blaga ali storitev.
Tožba
Za postopke, povezane z blagovnimi znamkami EU in prijavami za registracijo blagovnih znamk EU, pa tudi za postopke, povezane s hkratnimi in zaporednimi postopki na podlagi blagovnih znamk EU in nacionalnih blagovnih znamk, se uporablja Uredba (EU) št. 1215/2012.
Države EU morajo določiti „sodišča za blagovno znamko EU“. Ta sodišča imajo izključno pristojnost v vseh sporih glede kršitev in veljavnosti blagovnih znamk EU.
OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?
Ta uredba se uporablja od 1. oktobra 2017.
OZADJE
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) od 23. maja 2016 zamenjuje Urad za usklajevanje na notranjem trgu v skladu z Uredbo (EU) 2015/2424 o spremembi Uredbe (ES) št. 207/2009: ti uredbi je nadomestila Uredba (EU) 2017/1001.
Več informacij je na voljo na strani:
KLJUČNI POJMI
GLAVNI DOKUMENT
Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1–99).
Zadnja posodobitev 13.02.2018