Izvoz gensko spremenjenih organizmov v države zunaj EU

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 1946/2003 – čezmejno gibanje gensko spremenjenih organizmov

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

—	Namen te uredbe je izvajati nekatere točke Kartagenskega protokola o preprečevanju biotehnoloških tveganj. Razlog za to je, da bi nekateri gensko spremenjeni organizmi (GSO) lahko imeli negativen učinek na okolje in zdravje ljudi.

—	Za zagotavljanje primerne stopnje zaščite oblikuje sistem za priglasitev in izmenjavo informacij o izvozu GSO v države zunaj EU.

KLJUČNE TOČKE

—	Ta uredba razlikuje med GSO, namenjenimi za namerno sproščanje v okolje (tj. preskuse na terenu ali gojenje, uvoz ali spremembo GSO v industrijske proizvode), in GSO, namenjenimi za uporabo kot živila ali krma ali za predelavo.

—

Izvozniki GSO, namenjenih za namerno sproščanje v okolje, morajo pristojnemu nacionalnemu organu države uvoznice zunaj EU priglasiti uvoz GSO (in to storiti še enkrat, če ne prejmejo odgovora). Priglasitev mora vsebovati informacije iz Priloge I k tej uredbi. Izvoznik mora hraniti priglasitev in potrdilo o prejemu za obdobje petih let ter poslati izvode teh dokumentov organom v svoji državi EU ter Evropski komisiji.

—

Evropska komisija ali država EU, ki je sprejela odločitev, mora posredovalnici informacij o biološki varnosti priglasiti vse odločitve v zvezi z uporabo GSO, namenjenih za uporabo kot živila ali za predelavo, katerih prenos bi lahko potekal preko mednarodnih meja. Priglasitev mora vsebovati informacije iz Priloge II k tej uredbi. Ti GSO ne smejo prečkati meja, če niso bili odobreni znotraj EU.

—	Če država EU ugotovi, da je prišlo do nenamernega izvoza potencialno nevarnih GSO, mora o tem obvestiti javnost, tak izvoz priglasiti Evropski komisiji in se posvetovati s prizadeto državo, da bi ji omogočila sprejetje potrebnih sanacijskih ukrepov.

—	Države EU morajo vsaka tri leta predložiti poročilo o uporabi te uredbe.

OZADJE

Leta 2000 so EU in njene države podpisale Kartagenski protokol, katerega namen je zagotoviti, da gibanje GSO (zlasti med državami) ne bo pomenilo tveganja za okolje ali zdravje ljudi.

EU je nato leta 2011 podpisala Dopolnilni protokol iz Nagoje in Kuala Lumpurja. Ta obravnava mednarodne predpise in postopke Kartagenskega protokola za odzivanje na škodo, ki so jo povzročili GSO po prečkanju mednarodnih meja.

KLJUČNI POJEM

* Gensko spremenjeni organizmi: organizmi, ki so bili podvrženi genski terapiji. Ta lahko umetno spremeni njihovo gensko sestavo in jim da nove lastnosti (npr. odpornost rastlin proti suši, žuželkam ali boleznim). Ker dolgoročni učinek GSO na okolje in zdravje ljudi na splošno še vedno ni znan, EU sprejema previdnostni pristop.

AKT

Uredba (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (UL L 287, 5.11.2003, str. 1–10)

POVEZANI AKTI

Sklep Sveta 2002/628/ES z dne 25. junija 2002 o sklenitvi Kartagenskega protokola o biološki varnosti v imenu Evropske skupnosti (UL L 201, 31.7.2002, str. 48–49)

Sklep Sveta 2013/86/EU z dne 12. februarja 2013 o sklenitvi Dopolnilnega protokola iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti v imenu Evropske unije (UL L 46, 19.2.2013, str. 1–3)

Zadnja posodobitev 24.11.2015