Helsinška konvencija: preprečevanje onesnaževanja v mednarodnih vodotokih in jezerih

POVZETEK:

Sklep 95/308/ES o sklenitvi Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer

Konvencija o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA IN TE KONVENCIJE?

S Sklepom 95/308/ES se Evropska skupnost (zdaj EU) pridružuje Konvenciji o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov* in mednarodnih jezer (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo – Konvencija UNECE o vodah).

Znana je kot Helsinška konvencija, ker je bila podpisana v Helsinkih leta 1992.

KLJUČNE TOČKE

• Konvencija zagotavlja pravni okvir, znotraj katerega lahko sodelujeta dve ali več podpisnic s ciljem:
  • preprečevanja in nadzora onesnaževanja voda preko nacionalnih meja,
  • zagotovitve razumne in nepristranske uporabe čezmejnih voda.
• Podpisnice morajo v zvezi s čezmejnimi vodami sprejeti vse ustrezne ukrepe za:
  • preprečevanje, nadzor in zmanjšanje dejanskega ali morebitnega onesnaževanja,
  • zagotovitev ekološko zdravega gospodarjenja z vodami, ohranitve vodnih virov in varstva okolja, vključno s ponovno vzpostavitvijo ekosistemov, kjer je to potrebno,
  • zagotovitev razumne in nepristranske uporabe virov.
• Podpisnice morajo:
  • upoštevati previdnostno načelo, tj. ne smejo opustiti ukrepanja, ker znanost še ni v celoti dokazala vzročne povezave med določenimi snovmi in onesnaževanjem,
  • upoštevati načelo „onesnaževalec plača“, tj. podpisnica, ki je odgovorna za povzročitev onesnaževanja, krije stroške preprečevanja, nadzora in zmanjšanja onesnaževanja,
  • gospodariti z vodnimi viri tako, da ne ogrožajo potreb prihodnjih generacij,
  • vzpostaviti programe za spremljanje čezmejnih voda,
  • sodelovati med seboj, zlasti pri izmenjavi informacij in raziskavah za razvoj učinkovitih tehnik za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnega onesnaževanja,
  • podpirati mednarodna prizadevanja za izdelavo pravil, meril in postopkov za določitev odgovornosti za vsako onesnaževanje.
• Ukrepi:
  • se morajo izvajati pri samem izvoru, kjer je to mogoče,
  • ne smejo neposredno ali posredno povzročiti prenosa onesnaževanja v druge dele okolja.
• Sporazumi med dvema ali več podpisnicami lahko zajemajo vprašanja, kot so:
  • zbiranje podatkov in sestavljanje evidenc,
  • priprava skupnih programov za spremljanje,
  • sprejetje mejnih emisijskih vrednosti odpadnih voda in priprava skupnih ciljev za kakovost voda,
  • vzpostavitev opozorilnih in alarmnih postopkov,
  • izvajanje presoj vpliva na okolje.
• Podpisnice sporazuma morajo:
  • na zahtevo druga drugi zagotavljati pomoč,
  • javnosti zagotavljati informacije o stanju čezmejnih voda in vseh sprejetih ukrepih.
• Leta 2003 je bila konvencija spremenjena, da bi neevropskim državam omogočila pridružitev. Sprememba je začela veljati 6. februarja 2013 in Sklep 2013/790/EU zaznamuje njeno sprejetje. Od marca 2016 dalje lahko k njej pristopijo vse države članice ZN.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Konvencija je začela veljati 6. oktobra 1996.

OZADJE

Večina okoljskih težav sega čez državne meje in je lahko tudi globalne narave. Zato Lizbonska pogodba (člen 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije) zahteva od EU, da spodbuja mednarodne ukrepe za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih težav.

EU ima pooblastila za pogajanja in podpisovanje mednarodnih okoljskih sporazumov. To je storila že na mnogih področjih, bodisi pod okriljem Združenih narodov ali na regionalni oziroma podregionalni ravni. Ratificirala je šest konvencij o vodah.

Več informacij je na voljo na strani:

• Večstranski okoljski sporazumi (Evropska komisija)
• Informacije o Konvenciji UNECE o vodah (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo, UNECE)
• Navodila za izvajanje Konvencije o vodah (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo, UNECE)

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 95/308/ES z dne 24. julija 1995 o sklenitvi Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer v imenu Skupnosti (UL L 186, 5.8.1995, str. 42–58)

Konvencija o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (UL L 186, 5.8.1995, str. 44–58)

Nadaljnje spremembe Konvencije so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 10.07.2020