Izvajanje pravil EU o konkurenci: uporaba členov 101 in 102 PDEU

Evropska unija (EU) je v interesu potrošnikov in podjetij sprejela pravila o prepovedi kartelnih dogovorov, ki določajo ceno ali konkurentom omogočajo razdelitev trga. EU si tudi prizadeva, da bi podjetjem onemogočila zlorabo prevladujočega položaja na trgu, na primer z zaračunavanjem nepoštenih cen ali omejevanjem proizvodnje.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 81 Pogodbe

POVZETEK

Evropska unija (EU) je v interesu potrošnikov in podjetij sprejela pravila o prepovedi kartelnih dogovorov, ki določajo ceno ali konkurentom omogočajo razdelitev trga. EU si tudi prizadeva, da bi podjetjem onemogočila zlorabo prevladujočega položaja na trgu, na primer z zaračunavanjem nepoštenih cen ali omejevanjem proizvodnje.

KAJ JE NAMEN UREDBE?

Uredba uresničuje konkurenčna pravila EU, ki so določena v členu 101 (usklajeno ravnanje, ki omejuje konkurenco) in členu 102 (zloraba prevladujočega položaja) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (prejšnja člena 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES). Uvedla je pravila, ki so spremenila zlasti vidike izvajanja politike EU o konkurenci.

Uredba omogoča, da se konkurenčna pravila, ki jih je prej izvajala Evropska komisija, izvajajo na decentralizirani osnovi, in sicer prek organov v državah EU, pristojnih za konkurenco. To pomeni, da krepi vlogo nacionalnih organov in sodišč, pristojnih za konkurenco, pri uporabi pravil konkurence EU. Hkrati to Komisiji omogoča, da se osredotoči na obvladovanje najresnejših kršitev konkurenčnih pravil, ki imajo čezmejne razsežnosti.

KLJUČNE TOČKE

Postopki po členu 101 (PDEU) - protimonopolna politika

Primeri preučevanja nekonkurenčnih dogovorov (npr. kartelnega dogovarjanja) se začnejo na podlagi:

pritožbe (npr. konkurenčnega podjetja),

pobude organa za konkurenco (nacionalni organ ali Evropska komisija),

prijave v okviru programa prizanesljivosti (kjer se udeleženec v kartelu lahko izogne kazni oz. se mu ta zmanjša, če zagotovi informacije o kartelu).

Če preiskavo sproži Evropska komisija, ima pri tem zelo široke pristojnosti. Med drugim ima pravico zahtevati informacije od podjetij, lahko pa tudi vstopi v prostore podjetij, zaseže njihovo dokumentacijo in opravi razgovore s predstavniki podjetja.

Če se Komisija na podlagi začetne preiskave odloči nadaljevati poglobljeno preiskavo, pripravi obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga pošlje vsem zadevnim podjetjem.

Podjetja, ki so vključena v preiskavo, imajo dostop do spisa Komisije in se lahko odzovejo na obvestilo o ugotovitvah. Podjetja lahko zahtevajo tudi zaslišanje. Če je Komisija tudi po tej fazi prepričana o obstoju kršitve, lahko izda odločbo v zvezi s kršitvami, v kateri lahko strankam naloži denarne kazni.

Komisija lahko namesto tega izda odločbo o zavezah, v kateri ne naloži denarnih kazni. V tem primeru se strani zavežejo, da bodo preučile pomisleke Komisije o konkurenci, običajno v določenem obdobju. Če to zavezo kršijo, jih lahko doleti denarna kazen.

Stranke se lahko na sklep Komisije pritožijo na Splošno sodišče.

Skladno z Direktivo 2014/104/EU se lahko žrtvam kartelov ali kršitev konkurenčne zakonodaje dodeli odškodnina.

Postopki po členu 102 (PDEU) - zloraba prevladujočega položaja

Preiskavo lahko začne nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ali Komisija, in sicer na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe.

V teh primerih je treba najprej ugotoviti, ali ima zadevno podjetje prevladujoč položaj. To pomeni, da je treba opredeliti njegov trg tako z vidika proizvodov, ki jih dobavlja, kot z vidika zemljepisnega območja, na katerem se prodajajo. Če je tržni delež nižji od 40 %, podjetje najverjetneje nima prevladujočega položaja.

Pri tem se upoštevajo tudi drugi dejavniki, na primer obstoj ovir, ki vstop na trg preprečujejo novim podjetjem, ali stopnja vključenosti podjetja, ki je predmet preiskave, v različne člene dobavne verige (znano kot „vertikalna integracija“).

Naslednji korak je ugotoviti, ali se ta prevladujoči položaj zlorablja z določanjem plenilskih cen (cene, ki so nelojalne do konkurence), vztrajanjem, da mora biti podjetje izključni dobavitelj itd.

Organi, ki so pristojni za konkurenco, imajo enake preiskovalne pristojnosti kot pri postopkih v okviru člena 101. Enako velja tudi za naslednje vidike: pravica do zagovora, sistem obvestil o ugotovitvah, odločbe o zavezah, denarne kazni in odškodnine.

Poleg tega pa nacionalni organi za konkurenco in Komisija vzpostavijo Evropsko omrežje za konkurenco, ki jim omogoča izmenjavo informacij, vključno z zaupnimi informacijami, kar pripomore k obvladovanju kršitev konkurenčnih pravil.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Od 24. januarja 2003.

Več informacij je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije o protimonopolni politiki.

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list Evropske unije

Uredba (ES) št. 1/2003

24.1.2003

-

UL L 1, 4.1.2003, str. 1-25

Akt(i) o spremembi

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list Evropske unije

Uredba (ES) št. 411/2004

9.3.2004

-

UL L 68, 6.3.2004, str. 1-2

Uredba (ES) št. 1419/2006

18.10.2006

-

UL L 269, 28.9.2006, str. 1-3

Uredba (ES) št. 169/2009

25.3.2009

-

UL L 61, 5.3.2009, str. 1-5

Uredba (ES) št. 246/2009

14.4.2009

-

UL L 79, 25.3.2009, str. 1-4

Uredba (ES) št. 487/2009

1.7.2009

-

UL L 148, 11.6.2009, str. 1-4

Nadaljnje spremembe in popravki Uredbe (ES) št. 1/2003 so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za referenčne namene.

POVEZANI AKTI

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, 27.4.2004, str. 18-24) (glejte prečiščeno različico)

Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (Besedilo velja za EGP) (UL L 349, 5.12.2014, str. 1-19)

Zadnja posodobitev: 31.07.2015