Evropski postopek v sporih majhne vrednosti – predpisi, ki urejajo čezmejne pravne spore

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Uredba uvaja poenostavljeni in hitri pisni postopek za obravnavo zadev, ki vključujejo čezmejne*spore majhne vrednosti. To zmanjšuje stroške in zagotavlja, da se sodbe, izdane v eni državi EU, samodejno izvršijo v drugi.
• Uredba (ES) št. 861/2007 je bila dodatno izboljšana in posodobljena z Uredbo (EU) 2015/2421, ki je posodobila tudi pravila za evropski plačilni nalog (prvič uveden z Uredbo (ES) št. 1896/2006).

KLJUČNE TOČKE

Zakonodaja:

• se uporablja za čezmejne civilne in gospodarske zadeve v sporih do 5 000 EUR;
• se ne uporablja za:
  • status, pravno ali poslovno sposobnost fizičnih oseb,
  • pravice iz zakonske ali partnerske zveze,
  • preživninske obveznosti,
  • oporoke in dedovanje,
  • stečaj,
  • socialno varnost,
  • arbitražo,
  • delovno pravo,
  • najem ali zakup nepremičnin,
  • kršitve zasebnosti ali osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.

V postopku je navedeno:

• pritožniki začnejo pisni postopek tako, da pošljejo izpolnjeni standardni obrazec A (Priloga I), vključno z ustrezno dokumentacijo, sodišču, ki bo obravnavalo zadevo;
• sodišča lahko:
  • zahtevajo dodatne informacije, pojasnila ali popravke izvirne vloge z uporabo standardnega obrazca B (Priloga II),
  • zavrnejo vloge, ki so nedopustne ali kadar vlagatelju ne uspe zagotoviti dodatnih informacij v določenem roku,
  • soglašajo z izvedbo glavne obravnave, če menijo, da ni mogoče sprejeti sodbe samo na podlagi pisnih dokazov;
• sodišča nadaljujejo zadevo tako, da pošljejo toženi stranki zahtevek in standardni obrazec za odgovore C (Priloga III) v 14 dneh od prejema ustrezno izpolnjenega obrazca;
• tožene stranke:
  • imajo 30 dni za odgovor sodišču. Sodišče pošlje odgovor toženi stranki v 14 dneh;
  • lahko odgovorijo, da vrednost nedenarnega zahtevka presega zgornjo mejo 5 000 EUR. Sodišče odloči, ali je to res. Če ni, se zadeva nadaljuje. Če je, se predloži v ustrezni pravni sistem države;
• sodišča izdajo sodbo v 30 dneh od prejema odgovora tožene ali tožeče stranke, razen če:
  • zahtevajo od zadevnih strank nadaljnje podrobnosti,
  • izvajajo dokaze na najpreprostejši in najmanj obremenilen način,
  • organizirajo glavno obravnavo z uporabo tehnologije komuniciranja na daljavo, kot so video ali telekonference, kadar je to mogoče, čeprav lahko posamezniki zahtevajo, da so fizično prisotni;
• dokumenti in sodbe se dostavijo po pošti ali elektronsko, njihov prejem se potrdi;
• uradni obrazci morajo biti v jeziku, ki ga uporablja sodišče, druge dokumente je morda treba prevesti;
• uporablja se procesno pravo države EU, v kateri se zadeva obravnava.

Sodne takse:

• ne smejo biti nesorazmerne in ne višje od tistih za nacionalne poenostavljene sodne postopke,
• morajo omogočiti strankam, zlasti tistim iz druge države EU, da uporabijo oddaljene oblike plačila, kot so z bančnim nakazilom, s kreditno ali debetno kartico ali neposredno z bančnega računa.

Stroške plača tisti, ki izgubi primer, in se ne dodelijo zmagovalcu, če nastanejo brez potrebe ali so nesorazmerni z zahtevkom.

Pravno sredstvo zoper sodbo je mogoče, če tako predvideva nacionalno pravo sodišča.

Preskus sodbe:

• je možen, če tožena stranka:
  • ni pravočasno prejela obrazca zahtevka ali vabila na glavno obravnavo, da bi pripravila svojo obrambo,
  • ni mogla spodbijati zahtevka zaradi višje sile (ali izrednih okoliščin), ki so nastopile brez njene krivde,
  • se uporablja za preskus v 30 dneh od sodbe;
• lahko sodišče sprejme in v tem primeru je sodba nična in neveljavna ali pa zavrne in sodba ostane.

Sodbe:

• so:
  • izvršljive v kateri koli drugi državi EU,
  • jim mora biti priloženo potrdilo, standardni obrazec D (Priloga IV) v ustreznem jeziku EU, ki se dostavi brezplačno, če to želi ena od strank;
• se odklonijo v izvršilni sodni pristojnosti na zahtevo stranke, ki je izgubila, če niso združljive s prejšnjo sodbo bodisi v državi EU bodisi v državi zunaj EU, pod pogojem, da:
  • je vključevala isti zahtevek in stranke,
  • je bila izdana v državi izvršbe v EU ali državi, ki je pravno priznana kot taka,
  • nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku druge države;
• lahko po vložitvi pravnega sredstva ali zahtevka za preskus s strani ene od strank vodijo sodišče v izvršilni sodni pristojnosti, do tega, da:
  • omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe,
  • pogojuje izvršbo,
  • v izjemnih okoliščinah povsem prekine postopek izvršbe.

Izvrševanje sodb ureja pravo države izvršbe.

Države EU:

• dajo standardni obrazec zahtevka A na voljo na vseh sodiščih, ki uporabljajo evropski postopek v sporih majhne vrednosti,
• zagotovijo brezplačno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in splošne informacije,
• niso dolžne zagotoviti pravne pomoči ali pomoči v posebnem primeru,
• obvestijo Evropsko komisijo, ali je pravno sredstvo po njihovem nacionalnem pravu mogoče – informacija, ki jo Komisija javno objavi,
• uporabljajo Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah za obveščanje splošne in strokovne javnosti.

OD KDAJ SE TI UREDBI UPORABLJATA?

• Uredba (ES) št. 861/2007 se uporablja od 1. januarja 2009 poleg pravil, s katerimi se od držav EU zahteva, da Komisijo obveščajo o vidikih pristojnosti, komunikacijskih sredstvih in pritožbah (člen 25), ki se uporabljajo od 1. januarja 2008.
• Uredba (EU) 2015/2421 o spremembi se uporablja od 14. julija 2017 z izjemo točke (16) člena 1, ki spreminja člen 25 Uredbe (ES) št. 861/2007, ki se uporablja od 14. januarja 2017.

OZADJE

• Spori majhne vrednosti – obrazci (Evropski portal e-pravosodje)
• Spori majhne vrednosti (Evropski portal e-pravosodje)
• Evropski postopek v sporih majhne vrednosti (Tvoja Evropa)
• Uporabniški priročnik za Evropski postopek v sporih majhne vrednosti (Evropska komisija)

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199, 31.7.2007, str. 1–22).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 861/2007 so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, str. 1–32).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 05.05.2020