Agencija EU za sodelovanje organov pregona – Europol

POVZETEK:

Sklep Sveta 2009/371/PNZ o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

Določa, da Europol, kot agencija Evropske unije (EU), prevzema odgovornost za sodelovanje organov pregona med državami EU.

KLJUČNE TOČKE

• Europol ima sedež v Haagu (Nizozemska).
• Prevzema odgovornost v razmerah, v katerih države EU potrebujejo pomoč pri reševanju v težjih čezmejnih oblikah kriminala, terorizma in drugih oblikah kriminala, ki zadeva interese EU.
• Glavni cilji Europola so:
  • zbirati, hraniti, obdelovati, analizirati in izmenjavati informacije;
  • obveščati države EU o kakršnih koli povezavah med kaznivimi dejanji, ki se nanašajo na njih;
  • pomagati pri preiskavah v državah EU ter posredovati kriminalistične obveščevalne podatke in analitično podporo;
  • usklajevati, organizirati in izvajati preiskave in dejavnosti za pomoč ali okrepitev dejanj organov pregona držav EU;
  • pozvati države EU k začetku, vodenju ali usklajevanju preiskav ter v posebnih primerih predlagati vzpostavitev skupne preiskovalne enote;
  • podpora državam EU pri preprečevanju in boju proti oblikam kriminalnih dejavnosti, ki jih omogoča in spodbuja uporaba interneta ali ki se izvajajo z uporabo interneta;
  • priprava ocene ogroženosti in drugih poročil.
• Deluje tudi kot osrednji urad za boj proti ponarejanju evra v skladu s Sklepom Sveta 2005/511/PNZ.
• V zadevah, v katerih Europol prevzema odgovornost, lahko osebje Europola sodeluje pri skupnih preiskovalnih skupinah. Vendar lahko sodelujejo le v podporni funkciji in ne smejo sodelovati pri izvajanju prisilnih ukrepov.
• Imenovana nacionalna enota je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi države EU. Vendar lahko države EU dopustijo neposredne stike z imenovanimi pristojnimi organi v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država EU.
• Europol lahko za doseganje svojih ciljev obdeluje informacije in obveščevalne podatke, vključno z osebnimi podatki. V ta namen so bili vzpostavljeni Europolov informacijski sistem in analitične delovne datoteke. Nacionalne enote, uradniki za zvezo in Europolovo osebje lahko vnašajo in pridobivajo podatke neposredno iz sistema. Imenovani pristojni organi držav EU lahko v sistemu podatke le iščejo, da preverijo, ali so podatki, za katere so zaprosili, na voljo.
• Europol lahko pri izpolnjevanju svojih nalog sodeluje z drugimi organi EU, zlasti z Eurojustom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).
• Europol lahko sodeluje tudi z državami in organizacijami izven EU, vključno z Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol).

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

• Sklep se uporablja od 1. januarja 2010.

OZADJE

• Europol je bil izvirno ustanovljen na podlagi Konvencije o Europolu iz leta 1995, ki jo je nadomestil Sklep Sveta 2009/371/PNZ. Ta sklep bo nato razveljavljen in nadomeščen z Uredbo o Europolu (Uredba (EU) 2016/794) z dne 1. maja 2017. Uredba o Europolu usklajuje Europol z zahtevami Lizbonske pogodbe in mu povečuje odgovornost, saj zagotavlja nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.
• Europol bo tako postal pristno kriminalistično informacijsko središče za organe pregona v EU, ki zagotavlja še boljše zaščitne ukrepe varovanja podatkov. Nova pravila o obdelovanju podatkov dovoljujejo Europolu, da hitreje zazna trende in vzorce na kriminalističnih področjih in tako izdeluje celovitejša in ustreznejša poročila kriminalističnih obveščevalnih podatkov ter tako pomaga organom pregona držav EU.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • „Sodelovanje policije“ na spletnem mestu Evropske komisije,
  • spletno mesto Europola.

GLAVNI DOKUMENT

Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37–66).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53–114).

Zadnja posodobitev 14.11.2016