Sedmi okvirni program (2007–2013)

Raziskave so sestavni del „trikotnika znanja“, ki naj bi v kontekstu globalnega gospodarstva okrepil rast in zaposlovanje v Evropski uniji (EU). Sedmi raziskovalni okvirni program za obdobje 2007–2013 omogoča EU, da bo politiko na področju raziskav prilagodila svojim ambicioznim gospodarskim in socialnim ciljem z vzpostavitvijo Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Da bi ta cilj dosegla, želi Komisija povečati letni proračun EU za raziskave in tako spodbuditi nacionalne in zasebne investicije. Sedmi raziskovalni okvirni program pa se mora med izvajanjem prilagajati potrebam industrije glede raziskav in znanja in bolj splošno tudi evropskim politikam. Sestavljen je iz štirih glavnih programov in je bil v veliki meri poenostavljen, da bi bil raziskovalcem bolj dostopen in s tem bolj učinkovit.

AKTI

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013).

Sklep št. 2006/969/ES Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011).

POVZETEK

Sedmi okvirni program je prilagojen potrebam EU glede rasti in zaposlovanja. Po obsežnem javnem posvetovanju so bili opredeljeni štirje poglavitni cilji in pripravljeni ustrezni štirje specifični programi, v skladu s katerimi bo strukturirana evropska raziskovalna dejavnost.

Štirje glavni specifični programi

Program Sodelovanjeje namenjen spodbujanju sodelovanja in krepitvi povezav med industrijo in raziskovalno dejavnostjo v nadnacionalnem okviru. Cilj je, da bo EU prevzela in ohranila vodilno vlogo na ključnih raziskovalnih področjih. Program vsebuje 9 tem, ki so sicer neodvisne ena od druge glede upravljanja, vendar pa se dopolnjujejo pri izvajanju:

• zdravje,
• prehrana, kmetijstvo in biotehnologija,
• informacijske in komunikacijske tehnologije,
• nanoznanosti, nanotehnologije, material in nove proizvodne tehnologije,
• energija,
• okolje (vključno s podnebnimi spremembami),
• transport (vključno z letalskim),
• družbene, ekonomske in humanistične vede,
• varnost in vesolje.

Program Zamisli naj bi v Evropi okrepil raziskave na skrajnih mejah vedenja, torej odkrivanje novega znanja, ki temeljito spreminja naše videnje sveta in način našega življenja. V ta namen bo novi Evropski raziskovalni svet podpiral najbolj ambiciozne in najbolj inovativne raziskovalne projekte. Za to novo strukturo na čelu evropskih raziskav bo znanstvene prednostne naloge in strategije neodvisno določal svet znanstvenikov. Cilj je povečanje števila vrhunskih dosežkov raziskav v Evropi s spodbujanjem konkurenčnosti in pripravljenosti za tveganje.

Program Ljudje namenja precejšnja finančna sredstva za izboljšanje poklicnih možnosti raziskovalcev v Evropi in privabljanje večjega števila mladih kvalificiranih raziskovalcev. Komisija želi spodbujati izobraževanje in mobilnost, da bi bil potencial raziskovalcev v Evropi do polne mere izkoriščen. Ta program gradi na izkušnjah z uspešnimi dejavnostmi Marie Curie, ki evropskim raziskovalcem že več let nudijo možnosti za mobilnost in izobraževanje.

Program Zmogljivosti naj bi raziskovalcem omogočil zmogljiva orodja, s katerimi bodo lahko izboljšali kakovost in konkurenčnost evropskih raziskav. Pri tem gre za krepitev investicij v raziskovalno infrastrukturo v manj uspešnih regijah, v ustanavljanje regionalnih raziskovalnih centrov in raziskave za MSP. Ta program poudarja tudi pomembnost mednarodnega sodelovanja pri raziskavah in vlogo, ki jo ima znanost v družbi.

Poleg tega bodo v okviru Sedmega okvirnega programa financirani tudi neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (SRS) in ukrepi, ki jih pokriva okvirni program Euratom na področjih:

• raziskav fuzijske energije,
• jedrske cepitve in zaščite pred sevanjem.

Sprememba trajanja programa

Sedmi okvirni program se navezuje na številne elemente predhodnih programov, ki so imeli pozitiven učinek na raziskave v Evropi. To velja zlasti za projekte, ki jih izvajajo evropska partnerstva in bodo imeli še naprej osrednjo vlogo v okvirnem programu. Komisija v okvirni program vključuje tudi prizadevanja za vzpostavitev Evropskega raziskovalnega območja, v katerem so združene vse aktivnosti EU na tem področju. Podaljšanje programskega obdobja s štirih na sedem let je izraz volje EU, da bi dolgoročno prispevala k dinamičnemu razvoju evropskih raziskav.

Sedmi okvirni raziskovalni program ohranja najboljše vidike prejšnjih programov in uvaja nove ukrepe, da bi izboljšal koherentnost in učinkovitost politike EU na področju raziskav. Poglavitne novosti tega okvirnega programa so:

• poenostavljeni postopki za udeležbo pri programu,
• izvajanje programa in uporaba njegovih sredstev na osnovi tem in ne instrumentov z namenom bolj koordiniranega in učinkovitega delovanja,
• ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta v okviru programa Zamisli z namenom spodbujanja raziskav na skrajnih mejah vedenja,
• krepitev sodelovanja z industrijo pri „skupnih tehnoloških pobudah“, pri katerih se bodo zasebne investicije kombinirale z javnim financiranjem,
• podpora evropski politiki razvijanja raziskovalne infrastrukture,
• vzpostavitev „sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja“ z namenom enostavnejšega dostopa udeležencev do posojil Evropske investicijske banke.

Tako kot že prej v šestem okvirnem programu, določenih področij raziskav Skupnost ne financira:

• reproduktivno kloniranje človeka,
• raziskave z namenom spreminjanja človekove dedne zasnove, pri katerem bi spremembe lahko postale dedne,
• raziskave za gojenje človeških zarodkov izključno v raziskovalne namene ali za pridobivanje embrionalnih izvornih celic.

Poenostavitve okvirnega programa

Zaradi različnih raziskovalnih programov, ki se izvajajo od leta 1984, se je povečalo število postopkov upravljanja in financiranja dejavnosti EU na področju raziskav. Komisija želi nadaljevati s prizadevanji za poenostavitev, ki so se začela že v prejšnjem okvirnem programu, da bi se tako izboljšala učinkovitost financiranja in upravljanje raziskovalnih projektov.

Med posebne ukrepe poenostavljanja izvedbe okvirnega programa spadajo:

• racionalizacija sistemov financiranja in manjša izbira instrumentov za bolj usklajeno financiranje,
• uporaba enostavnejšega in manj birokratskega jezika, ki ga razume širša javnost,
• zmanjšanje števila in obsega uradnih dokumentov,
• poenostavitev postopkov, ki jih morajo izvesti udeleženci,
• zmanjšanje števila predhodnih preverjanj pred sprejetjem projekta,
• večja neodvisnost partnerskih skupin,
• poenostavitev postopka izbire projektov.

Proračun, ki je velik, toda nujno potreben

Komisija je za raziskave v obdobju 2007–2013 predlagala proračun v vrednosti 50 521 milijonov evrov, kar je povprečno 7 217 milijonov evrov na leto. To je enainpolkrat več kot je znašal letni proračun za šesti okvirni program (4 375 milijonov evrov na leto, torej je celotni proračun znašal 17 500 milijonov evrov za štiri leta). Podrobneje so sredstva razporejena na naslednji način:

• Sodelovanje: 32 413 milijonov eurov.
• Zamisli: 7 510 milijonov eurov.
• Ljudje: 4 750 milijonov eurov.
• Zmogljivosti: 4 097 milijonov eurov.
• Nejedrske dejavnosti SRS: 1 751 milijonov evrov.
• Euratom: 2 700 milijonov evrov (2007-2011).

V tem povečanju sredstev se zrcali pomembnost raziskav pri ponovnem zagonu lizbonske strategije, katere cilj je Evropa kot najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. V bližnji preteklosti je Evropa zapravila pomembne priložnosti na določenih ključnih raziskovalnih področjih zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev. Ta okvirni program bo lahko financiral večje število kakovostnih projektov in izboljšal inovativni potencial EU.

Znanje in tehnologija sta glavna aduta Evrope in predstavljata osnovo za rast in zaposlovanje. Okvirni program naj bi imel učinek finančnega vzvoda za nacionalne izdatke za raziskave, da bodo ti v Evropi povečali na 3 % BDP. Komisija namerava igrati osrednjo vlogo kot motor in koordinator, da bo znanje služilo rasti in zaposlovanju v Evropi.

Ozadje

EU od leta 1984 vodi politiko raziskav in tehnološkega razvoja na osnovi večletnih okvirnih programov. Sedmi okvirni program je drugi po uvedbi lizbonske strategije leta 2000 in bo imel v prihodnjih letih zelo pomembno nalogo spodbujanja rasti in zaposlovanja v Evropi. Komisija želi razviti „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo politike na področju raziskav, izobraževanja in inovacij, da bi znanje lahko služilo dinamični gospodarski rasti, družbenemu in ekološkemu napredku.

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije z dne 29. aprila 2009 o napredku pri izvajanju sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave [COM(2009) 0209 – Neobjavljeno v Uradnem listu]. Sedmi okvirni program se ves čas prilagaja, da bi podpiral EU pri ustvarjanju družbe, ki temelji na znanju in nizkih emisijah CO2. Pripomogel naj bi h krepitvi javnih in zasebnih investicij v raziskave in razvoj, njegovi instrumenti pa naj bi postali bolj razvejani, da bo evropska dodana vrednost čim večja.

7OP je bistvenega pomena za spodbujanje znanstvene odličnosti in tehnološkega razvoja. Njegova vloga je toliko bolj pomembna v sedanjih gospodarskih razmerah. 7OP je prispevek k intenzivnim raziskovalnim prizadevanjem na zasebnem in javnem področju, kot to dokazujejo javno-zasebne partnerske iniciative za okolju prijazna motorna vozila, energetsko učinkovite zgradbe in tovarne prihodnosti, ki so del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

Komisija je skupino strokovnjakov prosila za vmesno oceno 7OP, da bi se povečal njegov učinek na oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Rezultati tega vrednotenja bodo igrali pomembno vlogo pri razpravah o prihodnjih finančnih okvirih Evropske unije, o lizbonski strategiji po letu 2010 in o naslednjem okvirnem programu.

Uredba Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011).

Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) (2007–2011). Dokument je razdeljen na štiri poglavja: uvodne določbe (področje uporabe, definicije in zaupnost), udeležba pri posrednih aktivnostih (pogoji za udeležbo, postopkovni vidiki itd.), pravila za razširjanje in uporabo (lastništvo, zaščita, objava, razširjanje in uporaba ter pravice dostopa do novega znanja in do že obstoječega znanja) in posebna pravila za udeležbo v dejavnostih v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“.

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) [Objavljeno v Uradnem listu L 391, 30.12.2006].

Ureja določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti (2007–2013), ta uredba vsebuje štiri poglavja: uvodne določbe, udeležba pri posrednih aktivnostih, Evropska investicijska banka in pravila za razširjanje in uporabo.

Zadnja posodobitev 07.01.2010