Celostna industrijska politika za dobo globalizacije

Kot določa strategija Evropa 2020, je industrija v središču novega modela rasti za gospodarstvo EU. Zato to sporočilo predlaga svež pristop k industrijski politiki, ki bo okrepila konkurenčnost EU, zagotovila rast in delovna mesta ter omogočila prehod na gospodarstvo, ki je nizkoogljično in gospodarno z viri.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 28. novembra 2010 - Celostna industrijska politika za dobo globalizacije, Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti (COM (2010) 614 konč. - ni objavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

To sporočilo predlaga svež pristop k industrijski politiki, ki bo v središče postavila konkurenčnost in trajnost industrije Evropske unije (EU). Zato je bistveno industrijsko politiko razumeti v širšem smislu, ki vključuje tiste politike, ki vplivajo na stroške, cene in inovacijsko konkurenčnost industrije in posameznih sektorjev, ter upošteva tudi tiste učinke na konkurenčnost, ki jih imajo vse druge pobude politik, ki lahko pomembno vplivajo na stroške, cene in inovacijsko konkurenčnost industrije. To ne vključuje samo politike enotnega trga in trgovinske politike, temveč tudi prometno, energetsko, okoljsko ali socialno politiko ter politiko varstva potrošnikov.

Značilnosti svežega pristopa Komisije k industrijski politiki so naslednje:

• nadaljevanje s prilagojenim pristopom v vseh sektorjih in istočasno koordiniranje ukrepov evropske politike ob izginevanju koncepta nacionalnih sektorjev v okviru globalizacije,
• upoštevanje celotne vrednostne in dobavne verige, od dostopa do energije in surovin, do poprodajnih storitev in recikliranja materialov. Ker so nekateri deli te verige zunaj EU, se mora celotna industrija odzivati globalizacijsko,
• redno poročanje Komisije o konkurenčnosti, industrijskih politikah in uspešnosti EU in držav članic EU.

Politike EU morajo skupaj delovati v isti smeri, da bi zagotovile najboljše okvirne pogoje za evropsko industrijo. Zato je Komisija v okviru procesa ocenjevanja učinka razvila preverjanje konkurenčnosti, t.j. posebno ocenjevanje industrijske konkurenčnosti, ki naj bi se uporabljalo za vsa področja politike. Vzporedno s tem predlaga preverjanje ustreznosti, s katerim bi se zagotovilo, da kumulativni učinek zakonodaje ni obremenilen za industrijo.

Inovacije so glavno gonilo produktivnosti, večje energetske učinkovitosti in učinkovitosti materialov, večje uspešnosti blaga in storitev ter ustvarjanja novih trgov. Nova industrijska inovacijska politika bo spodbudila hitrejši razvoj in komercializacijo blaga in storitev ter zagotovila, da bodo podjetja EU vodilna pri vstopanju na globalni trg, s čimer bo povečana njihova konkurenčnost. Ključne prebojne tehnologije lahko zagotovijo osnovo za najrazličnejše nove procese, blago in storitve, vključno z razvojem novih industrij v prihodnosti. Komisija zato predlaga nadaljnje spodbujanje razvoja in komercializacije konkurenčnih ključnih prebojnih tehnologij.

Modernizacija ravni usposobljenosti v Evropi bo podprla industrijsko osnovo Evrope z izboljšanjem delovanja trgov dela EU in zagotavljanjem primerne usposobljenosti delovne sile EU. Komisija bo v ta namen spodbujala mreženje ustreznih organov za izmenjavo informacij in dobrih praks med državami EU in predlagala usmerjevalna načela pri okvirnih pogojih za ustvarjanje delovnih mest.

Da bi izkoristila prednosti globalizacije, bo Komisija z evropsko sosedsko politiko razvijala pobude za mednarodno zakonodajno sodelovanje z namenom razviti globalno primerljive predpise in standarde ter stremela k tesnejšemu gospodarskemu povezovanju s sosednjimi državami EU z razširitvijo ugodnosti evropskega enotnega trga na izbranih področjih. Sporočilo prepoznava tudi izzive, s katerimi se soočajo MSP pri njihovi internacionalizaciji; strategija za internacionalizacijo MSP je bila sprožena konec leta 2011. Zagotavljanje pravih informacij in dodatne podpore na trgih zunaj EU za MSP je ena od ključnih prioritet.

To sporočilo priznava, da mora industrija EU pospešiti prehod na gospodarstvo, ki je nizkoogljično ter gospodarno z viri in energijo, kar lahko vodi k znižanju stroškov in zmanjšanju vpliva na okolje. 20. septembra 2010 je Evropska komisija sprožila časovni načrt za Evropo, gospodarno z viri, ki zagotavlja okvir za doseganje ambicioznega ločevanja ogljika in porabe virov od gospodarske rasti. V skladu s časovnim načrtom EU za nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 bo Komisija razvijala dolgoročne sektorske strategije in politike, ki so potrebne pri prehajanju na gospodarstvo, ki je nizkoogljično ter gospodarno z viri in energijo.

Sporočilo zahteva bolj učinkovito upravljanje industrijske politike z boljšim usklajevanjem in sodelovanjem z državami članicami EU. Sporočilo iz leta 2011 Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti z dne 14. oktobra 2011 nadalje obravnava ta vidik politike.

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva - posodobitev sporočila o industrijski politiki [ COM (2012) 582 final z dne 10.10.2012 - ni objavljeno v Uradnem listu].

To sporočilo poudarja, da je treba spodbuditi naložbe v nove tehnologije, da bi si Evropa zagotovila konkurenčno prednost v novi industrijski revoluciji. Delež proizvodnje v BDP EU naj bi se do leta 2020 povečal na ciljnih 20 %. Da bi to dosegli, Komisija predlaga, da se države članice EU in industrija skupaj osredotočijo na naložbe in inovacije na šestih prednostnih področjih ukrepanja: napredne proizvodne tehnologije, ključne omogočitvene tehnologije, proizvodi na biološki osnovi, trajnostna industrijska politika, gradbeništvo in surovine, čista vozila in plovila ter pametna omrežja. Projektne skupine bodo pripravile načrte za posamezna področja ukrepanja.

Sporočilo tudi poudarja, da so potrebni boljši tržni pogoji: boljši dostop do notranjega trga kot tudi mednarodnih trgov bo pomagal oživiti gospodarsko rast. Predvideni ukrepi zajemajo spodbujanje podjetništva, širšo uporabo standardizacije, zaščito in spodbujanje pravic intelektualne lastnine, boljši dostop do surovin, boljši dostop do financ in kapitala ter večje naložbe v človeški kapital.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Za oživitev evropske industrije [ COM(2014) 14 final z dne 22.1.2014 - ni objavljeno v Uradnem listu].

To sporočilo poudarja pomen industrije za zagotavljanje gospodarske prožnosti. Dejstvo, da je prispevek proizvodnje k BDP EU poleti 2013 padel na 15,1 %, kaže, da je treba okrepiti konkurenčnost evropske industrije.

To je mogoče doseči na več načinov, med drugim:

• z razvijanjem potrebnih infrastruktur;
• z zagotavljanjem poenostavljenega regulativnega okvirja za spodbujanje podjetništva in inovacij;
• z boljšim vključevanjem kapitalskih trgov;
• s krepitvijo znanj in spretnosti;
• z energijo in surovinami po zmernih cenah;
• s postopnim vključevanjem podjetij, zlasti MSP, v globalne vrednostne verige in
• z več posojili za inovativne in industrijske projekte.

Zadnja posodobitev: 17.06.2014