Starševski dopust

POVZETEK:

Direktiva 2010/18/EU o revidiranem okvirnem sporazumu o starševskem dopustu

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Izvaja revidirani okvirni sporazum o starševskem dopustu, ki je bil sklenjen med evropskimi socialnimi partnerji dne 18. junija 2009.

KLJUČNE TOČKE

• Delavci imajo pravico do starševskega dopusta v primeru rojstva ali posvojitve otroka. Takšen dopust se lahko vzame, dokler otrok ne dopolni starosti, ki je določena z nacionalno zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami, vendar preden otrok dopolni osem let.
• Ta direktiva se uporablja enako za vse delavce in delavke, ne glede na vrsto njihove pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen čas, za določen čas, s skrajšanim delovnim časom ali začasno).
• Starševski dopust, ki je individualna pravica obeh staršev, se mora odobriti vsaj za obdobje štirih mesecev. Delavci bi načeloma morali imeti možnost, da vzamejo celoten dopust. Zato ta ne sme biti prenosljiv z enega od staršev na drugega. Vendar se takšen prenos lahko odobri pod pogojem, da vsak od staršev obdrži najmanj en mesec od štirimesečnega dopusta, da bi se tako spodbudila enakomernejša izraba starševskega dopusta med obema staršema. Direktiva določa minimalne standarde, da države članice EU lahko uporabijo ali uvedejo ugodnejša pravila.

Izraba dopusta

• Pogoji za dostop do dopusta in okoliščine za njegovo izrabo so opredeljeni v nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah. Na primer, države članice in/ali socialni partnerji lahko:
  • predvidijo dodelitev dopusta za polni delovni čas ali za krajši delovni čas po vnaprej določenih časovnih intervalih ali po izbiri posameznika, pri čemer je treba upoštevati potrebe delodajalcev in delavcev;
  • dodelijo pravico do starševskega dopusta na podlagi obdobja delovne kvalifikacije, ki ne presega obdobja enega leta. Kjer je primerno, se za izračun obdobja upoštevajo vse zaporedne pogodbe za določen čas z istim delodajalcem;
  • opredelijo okoliščine, v katerih lahko delodajalec odloži dopust iz upravičenih razlogov, ki so povezani z delovanjem organizacije;
  • dovolijo posebne ureditve, da zagotovijo ustrezno delovanje malih podjetij.
• Delavci, ki želijo izkoristiti starševski dopust, morajo obvestiti delodajalca. Vsaka država članica mora določiti obdobje za takšno obvestilo ob upoštevanju interesov delavcev in delodajalcev.
• Direktiva tudi spodbuja države članice in/ali socialne partnerje, da opredelijo dodatne ukrepe in/ali posebne pogoje za izrabo dopusta s strani posvojiteljev in staršev otrok invalidov ali otrok, ki imajo dolgotrajno bolezen.

Vrnitev na delo in nediskriminacija

• Po koncu starševskega dopusta morajo delavci imeti pravico, da se vrnejo na isto delovno mesto. Če to ni mogoče, jim mora delodajalec zagotoviti enakovredno ali podobno delovno mesto, ki je v skladu z njihovo pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem.
• Poleg tega se morajo pravice delavca, ki so pridobljene ali so v postopku pridobitve na dan, ko se starševski dopust začne:
  • ohraniti take, kot so, do konca dopusta;
  • uporabiti po koncu dopusta, vključno z vsemi spremembami, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, kolektivnih pogodb in/ali prakse.
• Podobno morajo biti delavci zaščiteni pred manj ugodno obravnavo ali odpustom na podlagi prošnje za starševski dopust ali odhoda na starševski dopust.
• Države članice in/ali nacionalni socialni partnerji se odločajo o vseh zadevah glede socialne varnosti in dohodka v zvezi s starševskim dopustom. Zato sporazum ne vključuje pravil o plačilu plače ali nadomestila med starševskim dopustom.
• Po vrnitvi z dopusta pa morajo delavci imeti možnost, da zahtevajo spremembe delovnega časa in/ali vzorcev za določeno obdobje. Delodajalci morajo preučiti takšne zahteve in se nanje odzvati v skladu s svojimi potrebami in potrebami delavcev.

Dopust v primeru „višje sile“ (nepredvidljive okoliščine)

• Delavci lahko tudi zahtevajo dopust v primeru višje sile zaradi družinskih razlogov. Takšen dopust se lahko zahteva zlasti zaradi bolezni ali nesreče, ko je takojšnja prisotnost delavca nepogrešljiva.

Razveljavitev

Direktivo bo razveljavila direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (2019/1158/EU) z začetkom veljavnosti od 2. avgusta 2022.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 7. aprila 2010, države članice pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 8. marca 2012.

Direktiva bo razveljavljena z direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (Direktiva (EU) 2019/1158 – glej povzetek) z veljavnostjo od 2. avgusta 2022.

OZADJE

Ta sporazum sledi okvirnemu sporazumu z dne 14. decembra 1995 o starševskem dopustu, katerega pravno uveljavitev je zagotovila Direktiva Sveta 96/34/ES.

Sporazum je sredstvo za boljše usklajevanje starševskih in poklicnih obveznosti delavcev ter spodbujanje enakega obravnavanja moških in žensk.

Izvaja se z direktivo Sveta v skladu s členom 155(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Več informacij je na voljo na straneh:

• Pravice EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L 68, 18.3.2010, str. 13–20).

Nadaljnje spremembe in popravki Direktive 2010/18/ES so vključeni v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo se uporablja le kot napotilo.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79–93).

Zadnja posodobitev 03.02.2022