Prednostne naloge za poklicno izobraževanje in usposabljanje (2011–2020)

Svet opredeljuje prednostne naloge na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 ter nacionalne cilje, ki jih je treba doseči v kratkoročnem smislu, in podporo, ki jo mora zagotoviti Evropska unija (EU).

POVZETEK

Svet določa prednostne naloge københavnskega procesa za obdobje 2011–2020. Cilj københavnskega procesa je izboljšati kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja z okrepitvijo sodelovanja na evropski ravni.

Ti dopolnjeni cilji bodo pripomogli k uresničevanju prednostnih nalog in ciljev strategije Evropa 2020. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključno za doseganje dveh ciljev strategije: tj. da se delež ljudi med 30. in 34. letom starosti s terciarno izobrazbo do leta 2020 poveča vsaj na 40 % in da se delež osipnikov zniža na manj kot 10 %.

Globalna vizija

Svet ocenjuje, da se morajo za popolno učinkovitost politike na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja odločiti za globalen pristop ob upoštevanju socialne politike in politike zaposlovanja.

Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi morali do leta 2020 postati privlačnejši in dostopnejši za vse ter zagotavljati kakovostno izobraževanje, ki je kar najbolj v skladu s potrebami trga dela. Morajo biti dovolj prilagodljivi, da bi omogočili prehajanje med različnimi sistemi izobraževanja (šolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje itn.). Nadaljevalno poklicno izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno in bolj poklicno usmerjeno. Povečati je treba možnosti za opravljanje dela poklicnega izobraževanja ali usposabljanja v tujini.

Cilji za obdobje 2011–2020

Opredeljenih je več strateških ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020. Vsakega od njih spremljajo kratkoročni cilji (2011–2014), ki jih je treba uresničevati na nacionalni ravni, ter podrobnosti o podpori, ki jo za njihovo doseganje zagotavlja Evropska unija (EU). Opredeljenih je naslednjih šest strateških ciljev:

• začetni programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot privlačna učna izbira: kratkoročno se od nacionalnih organov zahteva, da spodbujajo privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter obenem podprejo dejavnosti, ki študentom omogočajo, da se seznanijo z različnimi poklici in možnostmi zaposlitve;
• spodbujanje odličnosti, kakovosti in ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na trgu dela: v obdobju 2011–2014 je bilo treba doseči napredek pri oblikovanju nacionalnih okvirov zagotavljanja kakovosti. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter podjetji, zlasti z organiziranjem pripravništev učiteljev v podjetjih. Ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje prejemajo povratne informacije o zaposljivosti svojih diplomantov;
• fleksibilen dostop do usposabljanja in kvalifikacij: na nacionalni ravni in v kratkoročnem smislu bi bilo treba pregledati uporabo spodbud za udeležbo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter pravic in obveznosti udeleženih zainteresiranih strani. Nacionalni organi bi morali tudi sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje udeležbe v nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Do leta 2012 je bilo treba zagotoviti umestitev ravni nacionalnih ogrodij kvalifikacij skladno z ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij;
• spodbujanje mednarodne mobilnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja: da bi države EU to dosegle, bi morale posebej spodbujati študente in strokovnjake k udeležbi v programih mobilnosti, lokalne in regionalne organe ter ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje pa k razvoju strategij za internacionalizacijo. V učne načrte bi bilo treba vključiti učenje jezikov;
• spodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništva ter raba novih tehnologij: na nacionalni ravni bi bilo treba spodbujati partnerstva med ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolskimi ustanovami ter centri za oblikovanje, umetnost, raziskave in inovacije. Ustanovam za poklicno izobraževanje in usposabljanje bi bilo treba zagotoviti potrebno opremo v smislu novih tehnologij. S podpiranjem praktičnih izkušenj bi bilo treba spodbujati tudi podjetništvo;
• vsem dostopno poklicno izobraževanje in usposabljanje: zlasti z izboljšanjem njegovega prispevka k preprečevanju osipa. Udeležbo nizko kvalificiranih in drugih „ogroženih“ skupin bi bilo treba spodbujati z uporabo ustreznih služb za usmerjanje in podporo, novih tehnologij ter obstoječih sistemov spremljanja.

Svet opredeljuje tudi pet prečnih ciljev:

• povečanje vključenosti interesnih skupin na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter boljše seznanjanje z rezultati, doseženimi v okviru evropskega sodelovanja,
• usklajevanje upravljanja evropskih in nacionalnih instrumentov na področjih preglednosti, priznavanja, zagotavljanja kakovosti in mobilnosti,
• izboljšanje sodelovanja med politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter drugimi ustreznimi področji politike,
• izboljšanje kakovosti in primerljivosti podatkov za oblikovanje politik EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja,
• učinkovita uporaba podpore EU.

Kontekst

Cilji, opredeljeni v sklepih, so potrjeni v Sporočilu iz Bruggeja z dne 7. decembra 2010, ki so ga sprejeli ministri za izobraževanje iz 33 evropskih držav, socialni partnerji in Evropska komisija.

AKT

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (UL C 324, 1.12.2010, str. 5–15)

Zadnja posodobitev 24.09.2015