Izboljšano sodelovanje EU pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju

POVZETEK:

Deklaracija evropskih ministrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter Evropske komisije o izboljšanem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

KAJ JE NAMEN TE DEKLARACIJE?

• Vzpostavlja prednostne naloge v københavnskem procesu o izboljšanem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
• Cilj tega procesa je izboljšanje učinkovitosti, kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Prizadeva si spodbuditi uporabo različnih priložnosti za poklicno usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja* in s pomočjo orodij za vseživljenjsko učenje.

KLJUČNE TOČKE

Københavnski proces tvori sestavni del vrste strateških pravil „Izobraževanje in usposabljanje“ (ET 2020) in si prizadeva prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, ki so povezani z izobraževanjem.

Proces sestavljajo:

• politična razsežnost, usmerjena v vzpostavitev skupnih evropskih ciljev in reformiranje nacionalnih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
• razvoj skupnih evropskih okvirov in orodij, ki povečujejo preglednost in kakovost usposobljenosti in kvalifikacij ter spodbujajo mobilnost;
• sodelovanje za spodbujanje vzajemnega učenja na evropski ravni in vključitev vseh ustreznih deležnikov na nacionalni ravni.

Prednostne naloge

Prednostne naloge, ki jih določa Københavnska deklaracija, so podlaga za prostovoljno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Cilj teh nalog iz leta 2010 je bil usmerjen v:

• krepitev evropske razsežnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;
• povečanje informacij, vodenja, svetovanja in preglednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
• razvoj orodij za vzajemno priznavanje in validacijo usposobljenosti in kvalifikacij;
• izboljšanje zagotavljanja kakovosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Dosežki

Poleg vrste sporočil so k uspehu EU pri doseganju teh ciljev pripomogli tudi ukrepi za izboljšanje nadaljnjega sodelovanja pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

V sporočilu iz Maastrichta iz leta 2004 je bil potrjen uspeh københavnskega procesa pri povečanju opaznosti in prepoznavnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na evropski ravni. Pripravljene so bile tudi prednostne naloge, ki jih navaja Københavnska deklaracija in določene posebne prednostne naloge za delo na nacionalnem področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno:

• s povečanjem javno/zasebnega vlaganja v poklicno izobraževanje in usposabljanje;
• razvojem sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bi poskrbelo za potrebe prikrajšanih oseb in skupin;
• razvojem učno spodbudnega okolja v izobraževalnih ustanovah in na delovnem mestu;
• spodbujanjem nenehnega razvoja usposobljenosti učiteljev in vodij poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

V sporočilu iz Helsinkov iz leta 2006 so ocenili københavnski proces in pregledali prednostne naloge in strategije. Navedeni so bili številni dosežki, ki vključujejo:

• napredek v skupnih evropskih okvirih in orodjih za poklicno izobraževanje in usposabljanje;
• sprejem enotnega okvira Europass zaradi preglednosti kvalifikacij in usposobljenosti;
• začetek dela v zvezi z evropskim ogrodjem kvalifikacij, evropskim sistemom kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

V sporočilu iz Bordeauxa iz leta 2008 so bile pregledane prednostne naloge in strategije københavnskega procesa glede na program prihodnjega izobraževanja in usposabljanja po letu 2010. Ugotovljeno je bilo, da se je proces izkazal kot učinkovit pri promociji podobe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, hkrati pa je ohranil raznolikost nacionalnih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Kljub temu je pozval k novi spodbudi, zlasti glede:

• uporabe orodij in shem poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri spodbujanju sodelovanja na evropski in nacionalnih ravneh;
• ustvarjanja boljših povezav med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter trgom dela;
• priprave prečiščenih besedil evropskih sporazumov o sodelovanju.

V sporočilu iz Bruggea iz leta 2010 so določeni dolgoročni strateški cilji za evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020, skupaj z 22 kratkoročnimi pričakovanimi rezultati za obdobje 2011–2014, ki vsebujejo konkretne ukrepe za doseganje teh ciljev na nacionalni ravni. Čeprav ti cilji temeljijo na načelih københavnskega procesa in črpajo iz preteklih dosežkov, so namenjeni tudi odzivu na sedanje in prihodnje izzive.

V sklepih je ugotovljeno, da je københavnski proces:

• znatno pripomogel k dvigu ozaveščenosti o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, zlasti z uporabo skupnih evropskih orodij, načel in smernic za poklicno izobraževanje in usposabljanje;
• spodbudil temeljite reforme, ki so vodile v spremembo k pristopu na podlagi učnih rezultatov.

Ugotovljeno je bilo, da morajo biti evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja, če želimo, da se bo poklicno izobraževanje in usposabljanje odzivalo na sedanje in prihodnje izzive, med drugim:

• prožni in kakovostni;
• ljudem omogočati, da se prilagodijo in obvladujejo spremembe tako, da jim omogočijo pridobivanje ključnih usposobljenosti;
• olajšati in spodbujati nadnacionalno mobilnost učencev in učiteljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

V sporočilu iz Rige je naveden seznam novih pričakovanih rezultatov za obdobje 2015–2020, ki temelji na pregledu dejanskih rezultatov v obdobju 2011–2014.

V pregledu je ugotovljeno, da so navedeni pričakovani rezultati pomagali EU in državam kandidatkam, da so se osredotočili na reformo in jo izvedli. Za obdobje 2015–2020 je bilo določenih pet prednostnih področij:

• spodbujanje učenja na delovnem mestu v vseh njegovih oblikah;
• nadaljnji razvoj mehanizmov za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v skladu z evropskim priporočilom o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;
• povečanje dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter kvalifikacije za vse s prožnejšimi in prepustnejšimi sistemi;
• nadaljnja krepitev ključnih usposobljenosti v učnih načrtih poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljanje učinkovitejših priložnosti za pridobitev ali razvoj navedenih sposobnosti z začetnim in nadaljevalnim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem;
• uvedba sistematičnih pristopov ter ustvarjanje priložnosti za začetni in nadaljnji strokovni razvoj učiteljev, vodij in mentorjev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v šolskem in delovnem okolju.

OZADJE

• „Poklicno izobraževanje in usposabljanje“ na spletnem mestu Evropske komisije.

* KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Deklaracija evropskih ministrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter Evropske komisije z zasedanja v Københavnu 29. in 30. novembra 2002 o izboljšanem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja – „Københavnska deklaracija“ (ni objavljena v Uradnem listu).

Zadnja posodobitev 11.10.2016