Znak evropske dediščine

POVZETEK:

Sklep št. 1194/2011/EU o uvedbi znaka evropske dediščine

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

• Uvaja znak evropske dediščine, ki se dodeljuje območjem v EU, ki imajo ključno vlogo v evropski zgodovini in kulturi kot tudi v evropskem povezovanju.

KLJUČNE TOČKE

Cilj znaka evropske dediščine je:

• opozoriti na skupno evropsko dediščino in okrepiti čut državljanov o pripadnosti EU, ter
• poglobiti dialog med kulturami.

Zlasti s kulturnim turizmom ima dediščina ključno vlogo v gospodarskem razvoju evropskih regij, ki imajo korist od večje prepoznavnosti.

Osredotočenost na evropsko simbolno vrednost območij in izobraževalno razsežnost loči evropski znak od pobud za dediščino, ki sta jih uvedla Unesco (npr. Seznam svetovne kulturne dediščine ali Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva) in Svet Evrope.

Merila za dodelitev

Upošteva se lahko naslednje:

• spomenike,
• naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja,
• kulturne krajine,
• spominska obeležja,
• kulturne dobrine in predmete (tj. objekte z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo za določeno državo) in
• nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem (npr. ustno tradicijo, rituale, umetniško uprizarjanje), vključno s sodobno dediščino.

Skupne prijave lahko predložijo:

• nadnacionalna spomeniška območja iz več držav EU, ki so osredotočena na eno specifično temo, in
• nacionalna tematska spomeniška območja, ki vključujejo več območij, osredotočenih na eno specifično temo v isti državi.

Spomeniška območja, ki kandidirajo za znak, morajo dokazati, da izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

• svojo nadnacionalno ali vseevropsko naravo z dokazom, kako njihov vpliv in privlačnost presegata državne meje;
• mesto in vlogo v evropski zgodovini in povezovanju ter njihove povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji;
• mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih je zgrajena EU (npr. Palača miru v Haagu na Nizozemskem).

Poleg tega morajo spomeniška območja, ki kandidirajo za znak, predložiti projekt, v katerem se obvežejo, da bodo:

• povečala ozaveščenost državljanov o evropski razsežnosti spomeniškega območja;
• organizirala izobraževalne dejavnosti;
• spodbujala večjezičnost;
• sodelovala v povezovanju dejavnosti med območji, ki jim je podeljen znak, v mrežo in
• spodbujala območje na evropski ravni.

Predstavljen mora biti tudi delovni načrt, ki naj prikazuje, kako bodo kandidati izpolnili številne pogoje, kot so učinkovito upravljanje območja, zagotavljanje njegovega ohranjanja in dostopa za čim večje števila ljudi.

Postopek izbire

Predizbor spomeniških območij izvedejo države EU, ki lahko izberejo največ dve spomeniški območji vsaki dve leti. Seznam se nato predloži evropski žiriji neodvisnih strokovnjakov, ki izbere največ eno spomeniško območje na državo. Na podlagi priporočil žirije Evropska komisija imenuje spomeniška območja, ki se jim podeli znak.

Spomeniška območja se redno spremljajo, da se zagotovi, da še naprej izpolnjujejo merila ter spoštujejo projekte in delovne načrte. V nasprotnem primeru lahko žirija predlaga prilagoditve sodelovanja z zadevno državo. Če potrebni ukrepi niso izvedeni, lahko Komisija znak odvzame.

Prvi znaki so bili dodeljeni leta 2013.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Ta sklep se uporablja od 23. novembra 2011.

OZADJE

Znak evropske dediščine, ki je formalna pobuda EU in del programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020), je bil prvič uveden leta 2006 v obliki medvladne pobude, ki je vključevala 18 držav EU.

Več informacij je na voljo na:

• spletnem mestu Evropske komisije Znak evropske dediščine

GLAVNI DOKUMENT

Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1–9)

Zadnja posodobitev 04.07.2016