Bolonjski proces: vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora
Cilj bolonjskega procesa, ki se je začel z bolonjsko deklaracijo (1999) in ki je vsaka tri leta ocenjen na ministrskih konferencah, je uvesti bolj primerljiv, združljiv in skladen sistem za evropsko visoko šolstvo.
AKT
Bolonjska deklaracija z dne 19. junija 1999 - skupna deklaracija evropskih ministrov za izobraževanje (ni objavljena v Uradnem listu)
POVZETEK
Cilj bolonjskega procesa, ki se je začel z bolonjsko deklaracijo (1999) in ki je vsaka tri leta ocenjen na ministrskih konferencah, je uvesti bolj primerljiv, združljiv in skladen sistem za evropsko visoko šolstvo.
KLJUČNE TOČKE
-
Namen procesa je oblikovati sistem akademskih diplom, ki so zlahka prepoznavne in primerljive, spodbujati mobilnost študentov, profesorjev in raziskovalcev ter zagotoviti visokokakovostno učenje in poučevanje.
-
Ključna področja procesa so vseživljenjsko učenje, zaposljivost, financiranje, strukture izobrazbe, mednarodna odprtost, zbiranje podatkov in zagotavljanje kakovosti.
-
Glavni cilj v prvih desetih letih procesa je bil vzpostaviti evropski visokošolski prostor, ki je bil uveden leta 2010 z Budimpeško-dunajsko deklaracijo. V naslednjem desetletju bodo cilji usmerjeni v povezovanje evropskega visokošolskega prostora.
-
Proces trenutno izvaja 48 držav, ki so skupaj z Evropsko komisijo članice bolonjskega procesa.
-
Od nacionalnih vlad ali univerz se ne zahteva, da bi izvajale proces. Gre namreč za medvladno, prostovoljno dejanje vsake države podpisnice, ki želi opraviti reformo svojega izobraževalnega sistema.
-
Bolonjski proces je izjemen uspeh na področju regionalnega čezmejnega sodelovanja v visokem šolstvu, ki je pritegnil pozornost tudi v drugih delih sveta. Osrednji del procesa je torej postala vzpostavitev dialoga s partnericami po svetu. Svet to poudarja tudi v svojih sklepih iz leta 2014 o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva.
-
Zadnja ministrska konferenca je potekala 14. in 15. maja 2015 v mestu Erevan v Armeniji. Naslednja naj bi potekala v Franciji leta 2018.
OZADJE
Države, ki podpišejo Evropsko kulturno konvencijo (1954) so upravičene do članstva v evropskem visokošolskem prostoru pod pogojem, da razglasijo svojo namero vključiti cilje bolonjskega procesa v svoj visokošolski sistem. Pri tem morajo zagotoviti tudi informacije o tem, kako bodo izvajale načela in cilje.
Bolonjski proces je usklajen s cilji okvira Evropske unije za izobraževanje in usposabljanje ter strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020.
Dodatne informacije so na voljo na spletnem mestu evropskega visokošolskega prostora (EHEA).
POVEZANI AKTI
Evropski visokošolski prostor v letu 2015: poročilo o izvajanju bolonjskega procesa
Sklepi Sveta o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva (UL C 28, 31.1.2014, str. 2-5)
Zadnja posodobitev 23.07.2015