Poslovnik Sodišča Evropske unije

POVZETEK:

KAJ JE NAMEN TEGA POSLOVNIKA?

Opredeljuje pravila za izvajanje in dopolnitev statuta Sodišča v Protokolu št. 3, priloženega k Pogodbam.
Njihov namen je poenostavitev in jasnejši postopki za stranke in nacionalna sodišča ter specializirana sodišča, pa tudi za boljše upoštevanje sprememb v razvoju zadev, ki so z njimi urejene.

KLJUČNE TOČKE

Sodišče je eno izmed 2 sodišč, ki sestavljata Sodišče Evropske unije, sodni organ EU in Evropsko skupnost za jedrsko energijo. Drugo sodišče je Splošno sodišče. Njihova naloga je zagotavljati spoštovanje prava pri razlagi in uporabi pogodb, predvsem z nadzorom zakonitosti aktov institucij Evropske unije.

Organizacija Sodišča

Sodišče je organizirano na naslednji način:

sestava: sestavlja ga 28 sodnikov in 9 generalnih pravobranilcev, ki so imenovani za dobo 6 let. Naloga generalnih pravobranilcev je pomoč Sodišču in podajanje pravnih mnenj. Sodniki izvolijo predsednika in podpredsednika za mandat 3 let. Predsednik predstavlja Sodišče in vodi njegovo delo, pri tem pa mu pomaga podpredsednik.
oblikovanje senatov in določitev sodnikov poročevalcev: Sodišče oblikuje senate petih sodnikov, ki jim predseduje predsednik s triletnim mandatom, in senate treh sodnikov, ki jim predseduje predsednik z enoletnim mandatom. Pri obravnavi zadeve predsednik Sodišča določi sodnika poročevalca, generalnega pravobranilca pa določi prvi generalni pravobranilec. Če je potrebno, lahko Sodišče imenuje tudi pomožne poročevalce.
vloga sodnega tajnika: Sodišče imenuje sodnega tajnika za dobo 6 let. Sodni tajnik skrbi za sprejemanje, posredovanje in hrambo vseh dokumentov ter za vodenje arhiva. Pomaga članom Sodišča in skrbi za publikacije Sodišča, poleg tega pa pod vodstvom predsednika Sodišča vodi tudi delovanje služb institucije.
delovanje Sodišča: zadeve se lahko dodelijo občni seji, velikemu senatu ali senatu 5 oz. 3 sodnikov. Število sodnikov, ki se ukvarjajo s primerom, je odvisno od pomembnosti in zapletenosti. Večino primerov obravnava 5 sodnikov in zelo redko obravnava zadevo celotno sodišče. Ista sestava lahko odloča o več zadevah skupaj. Posvetovanja Sodišča morajo ostati tajna.
jezikovna ureditev: vsaka zadeva ima določen jezik postopka. Pri direktnih tožbah jezik postopka izbere tožeča stranka (med 24 uradnimi jeziki Evropske unije), v postopkih predhodnega odločanja pa je jezik postopka jezik nacionalnega sodišča.

Potek postopka

Postopek pred Sodiščem praviloma obsega:

pisni del: v njem si stranke izmenjajo vloge, ki morajo imeti natančno določeno vsebino. Ko se pisni del postopka konča, sodnik poročevalec na upravni seji Sodišča predstavi predhodno poročilo.
pripravljalni ukrepi: Sodišče se lahko odoloči za pripravljalne ukrepe, kot so osebna navzočnost strank, zahteva za pojasnila in predložitev dokumentov, dokazovanje z zaslišanjem prič, dokazovanje z izvedenci in ogled
zaslišanje se lahko izvede po potrebi. Zaslišanje začne in vodi predsednik. V tem delu se lahko izključi javnost.
sklepni predlogi generalnega pravobranilca: v približno polovici primerov generalni pravobranilec izda mnenje. Če primer ne odpira novih pravnih vprašanj, lahko Socišče odloči, da mnenje ni potrebno.
končna odločba: Sodišče o zadevi odloči s sodbo ali sklepom. Javna je zgolj razglasitev sodbe. Sodbe in sklepi vsebujejo različne informacije, med njimi tudi povzetek dejanskega stanja in obrazložitev. Vsaka stranka nato prejme kopijo končne odločbe. Sodbe in sklepi so na voljo na spletnem mestu Sodišča.

Poslovnik vsebuje tudi posebne določbe glede različnih postopkov pred Sodiščem:

postopka predhodnega odločanja,
direktnih tožb,
pritožb zoper odločitve Splošnega sodišča,
mnenj in
nekaterih drugih posebnih postopkov.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe

Nacionalna sodišča lahko na Sodišče vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe o vprašanjih glede veljavnosti ali razlage prava EU. V okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe svoja stališča praviloma podajo:

stranke v sporu,
države EU,
Evropska komisija,
institucija, ki je sprejela zadevni akt.

Pritožba zoper odločbo Splošnega sodišča

Na odločbo Splošnega sodišča se je mogoče pritožiti. V tem primeru je treba na sodno tajništvo nasloviti vlogo, ki vsebuje predvsem razloge in bistvene pravne trditve. Ta vloga mora predvidevati popolno ali delno razveljavitev odločbe.

OD KDAJ SE PRAVILA ZA POSTOPKE UPORABLJAJO?

Uporabljajo se od 1. novembra 2012.

OZADJE

Za več informacij glejte:

Splošna predstavitev Sodišča Evropske unije na spletnem mestu Sodiišča Evropske unije

GLAVNI DOKUMENT

Poslovnik Sodišča (UL L 265, 29.9.2012, str. 1–42)

Sprememba Poslovnika Sodišča (UL L 173, 26.6.2013, str. 65

POVEZAN(I) DOKUMENT(I)

Uredba Sveta (EU) 2016/300 z dne 29. februarja 2016 o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij EU (UL L 58, 4.3.2016, str. 1–12)

Uredba (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L 341, 24.12.2015, str. 14–17)

Zadnja posodobitev 11.08.2016