Delitev pristojnosti znotraj Evropske unije
POVZETEK:
člen 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije – kategorije in področja pristojnosti EU
Evropska unija (EU) ima samo tiste pristojnosti (pooblastila), ki so nanjo prenesene s Pogodbama (načelo prenosa pristojnosti). V skladu s tem načelom lahko EU deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s Pogodbama nanjo prenesle države članice EU za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene EU.
Lizbonska pogodba pojasnjuje delitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami. Te pristojnosti so razdeljene v tri glavne kategorije:
- izključne pristojnosti EU,
- deljene pristojnosti in
- podporne pristojnosti.
Tri glavne vrste pristojnosti
EU ima pod določenimi pogoji izključno pristojnost za sklepanje mednarodnih sporazumov.
1.
Izključne pristojnosti EU (člen 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)). Področja, na katerih lahko izključno EU izdaja zakonodajne in sprejema zavezujoče akte. Države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih EU pooblasti za izvajanje teh aktov. EU ima izključno pristojnost na naslednjih področjih:
2.
Deljene pristojnosti (člen 4 PDEU). EU in njene države članice lahko sprejemajo zakone in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svoje pristojnosti, kjer jih EU ne izvaja ali kjer se EU odloči, da jih ne bo izvajala. Deljene pristojnosti med EU in državami članicami veljajo za naslednja področja:
- notranji trg,
- socialna politika (vendar samo glede vidikov, ki so posebej opredeljeni v Pogodbi),
- ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (regionalna politika),
- kmetijstvo in ribištvo (razen ohranjanja morskih bioloških virov),
- okolje,
- varstvo potrošnikov,
- prevoz,
- vseevropska omrežja,
- energetika,
- območje svobode, varnosti in pravice,
- skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja (omejeno na vidike, opredeljene v PDEU),
- raziskave, tehnološki razvoj in vesolje,
- razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč.
3.
Podporne pristojnosti (člen 6 PDEU). EU lahko posreduje samo zaradi podpore, uskladitve ali dopolnitve ukrepov držav članic. V pravno zavezujočih aktih EU se ne sme zahtevati usklajevanje predpisov držav članic. Podporne pristojnosti veljajo za naslednja področja politike:
Posebne pristojnosti
EU lahko sprejme ukrepe, da bi zagotovila uskladitev gospodarske, socialne in zaposlitvene politike držav članic na ravni EU.
Za skupno zunanjo in varnostno politiko EU so značilne posebne institucionalne značilnosti, kot je omejeno sodelovanje Evropske komisije in Evropskega parlamenta v postopku odločanja ter izključitev vsake zakonodajne dejavnosti. To politiko opredeljuje in izvajata Evropski svet (ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic) in Svet Evropske unije (ki ga sestavljajo predstavniki vsake države članice na ministrski ravni). Predsednik Evropskega sveta in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko zastopata EU v zadevah na področju skupne zunanje in varnostne politike.
Izvajanje pristojnosti
Za izvajanje pristojnosti EU veljata dve temeljni načeli, določeni v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.
- Sorazmernost. Ukrepi EU vsebinsko in po obsegu ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.
- Subsidiarnost. EU lahko na področju, ki ni v njeni izključni pristojnosti, ukrepa le, če in kolikor države EU ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči, temveč bi se ti lažje dosegli na ravni EU.
GLAVNI DOKUMENT
Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Prvi del – Načela – Naslov I – Vrste in področja pristojnosti Unije – Člen 2 (UL C 202, 7.6.2016, str. 50).
Zadnja posodobitev 24.02.2022