Posvetovalna organa EU

POVZETEK

KLJUČNE TOČKE

EU ima sedem institucij, ki so odgovorne za različna področja priprave zakonov in politike.

Poleg tega ima dva posvetovalna organa, ki zastopata različne dele družbe EU in dajeta mnenja o politikah in zakonodaji, ki pa niso zakonsko zavezujoča.

• 1.

  Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

Vloga

EESO ima tri glavne pristojnosti:

• svetovati Evropskemu parlamentu, Svetu EU in Evropski komisiji,
• spodbujati razvoj EU, ki je bolj v stiku z mnenjem državljanov EU, s tem, ko daje delavskim in delodajalskim organizacijam ter drugim interesnim skupinam besedo v političnih razpravah,
• zagotavljati stalen dialog med EU in organizacijami civilne družbe ter podpirati njihovo vlogo in vlogo širše udeležbe v demokraciji.

Sestava

• EESO sestavlja 350 članov. O razdelitvi sedežev po državah EU odloča Svet.
• Člani zastopajo delavske in delodajalske organizacije, pa tudi interesne skupine iz civilne družbe, zlasti na socialno-ekonomskem, civilnem, strokovnem in kulturnem področju.
• Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, Svet pa jih imenuje za petletni mandat z možnostjo obnovitve.

Delovanje

• EESO ima devet plenarnih zasedanj na leto.
• Evropski parlament, Svet in Komisija se posvetujejo z EESO o različnih temah.
• Mnenja izdaja tudi na lastno pobudo.

• 2.

  Odbor regij (OR)

Vloga

OR daje regijam in mestom formalno besedo v procesu sprejemanja odločitev v EU in izraža stališča in potrebe regionalnih in lokalnih oblasti v mnenjih, ki jih predloži institucijam EU.

Sestava

• OR sestavlja 350 članov. O razdelitvi sedežev po državah EU odloča Svet.
• Člane izvolijo predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti.
• Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, Svet pa jih imenuje za petletni mandat z možnostjo obnovitve.

Delovanje

OR ima šest plenarnih zasedanj na leto.

Komisija, Svet ali Evropski parlament se obvezno posvetujejo z OR o zakonodajnih predlogih, ki se nanašajo na področja politike, kot so:

• zdravje,
• izobraževanje,
• zaposlovanje,
• socialna politika,
• promet,
• energija.

Evropski parlament, Svet ali Komisija se lahko posvetujejo z OR tudi o zadevah zunaj teh področij. Mnenja lahko izdaja tudi na lastno pobudo.

Ko OR prejme zakonodajni predlog, izda mnenje, ki ga pošlje ustreznim institucijam.

OR lahko vloži pri Sodišču Evropske unije dve vrsti tožb:

• tožbo za razveljavitev zakonodajnega akta, ki krši načelo subsidiarnosti, kadar se zakonodajni akt nanaša na področje politike, o katerem se je treba posvetovati z OR (člen 8 Protokola št. 2 Pogodbe o Evropski uniji);
• tožbo za zagotovitev, da institucije EU spoštujejo njegovo pravico do tega, da se z njim posvetujejo (člen 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

Zadnja posodobitev 20.01.2016