(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Turčije za registracijo imena „Antakya Künefesi“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Antakya Künefesi“ registrirati –

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Islandije za registracijo imena „Íslenskt lambakjöt“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Íslenskt lambakjöt“ registrirati –

(1)

V skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev vodijo evidenco o sredstvih, ki jih uporabljajo, vključno z imenom sredstva, časom in odmerkom nanašanja ter tretirano površino in kulturo, na kateri je bilo uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo.

(2)

V skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 morajo poklicni uporabniki na zahtevo pristojnega organa dati na voljo ustrezne informacije. Poleg tega lahko tretje strani od pristojnih organov zahtevajo, da zagotovijo dostop do navedenih informacij, pristojni organi pa morajo tak dostop zagotoviti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali pravom Unije.

(3)

Cilj strategije „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (v nadaljnjem besedilu: strategija „od vil do vilic“) (2), ki jo je Komisija sprejela leta 2020, je zmanjšati odvisnost od kemičnih fitofarmacevtskih sredstev in njihovo uporabo. Ustrezno evidentiranje uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter dejavnosti spremljanja in nadzora, ki jih nacionalni organi izvajajo na podlagi takih evidenc, so zato ključnega pomena za doseganje ciljev strategije „od vil do vilic“.

(4)

Nacionalne ureditve se razlikujejo glede evidenc, ki jih vodijo poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev v skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009, in glede tega, ali se vodijo v elektronski obliki. Zato ta uredba določa podrobna pravila o vsebini in formatu teh evidenc.

(5)

Navedena pravila določajo, kako se evidentirajo elementi iz člena 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (ime sredstva, čas, odmerek, tretirana površina in kultura), tako da je po vsej Uniji zagotovljena ustrezna in enotna kakovost evidenc, ki se vodijo v skladu z navedenim členom.

(6)

Ker poklicni uporabniki najpogosteje uporabljajo fitofarmacevtska sredstva v okviru kmetijskih dejavnosti in zaradi uskladitve z obstoječimi zahtevami, pomembnimi za kmetijstvo, bi bilo treba, kadar je to mogoče, lokacijo površine ali objekta, kjer je bilo uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo, identificirati prek enot zemljišča z uporabo geoprostorske vloge za pomoč v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 (3). Kadar to ni mogoče, bi morale države članice poklicnim uporabnikom zagotoviti ustrezne alternativne metode za identifikacijo lokacije površine, kjer je bilo uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo, in po potrebi geoprostorske lokacije.

(7)

Za zagotavljanje enotnih evidenc bi bilo treba imena kultur, situacije ali rabo zemljišč evidentirati v skladu s kodami, ki jih uporablja Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: kode EPPO), če je ustrezno, in rastne faze rastlin v skladu z monografijo BBCH (4), če je ustrezno.

(8)

Da od poklicnih uporabnikov ne bi zahtevali izpolnjevanja različnih obveznosti z vodenjem različnih evidenc za isto uporabo, je primerno pojasniti, da imajo države članice možnost od uporabnikov zahtevati vključevanje drugih informacij v kombinaciji z evidencami, ki se zahtevajo v skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Evidence bi bilo treba voditi elektronsko, saj je to najprimernejši način za izpolnjevanje obveznosti enotnega evidentiranja. To zagotavlja večjo zanesljivost evidenc, pristojnim organom olajšuje njihovo zbiranje in preverjanje ter podpira točne, učinkovite in uspešne dejavnosti spremljanja in nadzora, ki jih izvajajo države članice. V ta namen bi morali biti uporabljeni elektronski formati tudi strojno berljivi, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(10)

Za zmanjšanje upravnega bremena bi morali imeti poklicni uporabniki dovolj časa med evidentiranjem vsake uporabe fitofarmacevtskih sredstev in prenosom evidenc v elektronski format.

(11)

Poklicni uporabnik lahko v skladu s pogodbenimi dogovori fitofarmacevtska sredstva uporablja za drugo fizično ali pravno osebo. V teh primerih bi moral poklicni uporabnik tej osebi zagotoviti dostop do ustrezne evidence ali njene kopije brez nepotrebnega odlašanja ali omejitev.

(12)

Ta uredba ne posega v uporabo podatkov iz evidenc za druge namene, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Razpoložljivost usklajenih elektronskih evidenc lahko olajša uporabo informacij za druge zakonite namene, s čimer se prepreči podvajanje prizadevanj in zmanjša breme za poklicne uporabnike in javne organe.

(13)

Da bi se poklicni uporabniki lahko pripravili na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, bi jim bilo treba dati na voljo razumen rok, preden začnejo veljati te zahteve.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Snovi etil heptanoat, etil 2-metilbutirat, izopentil acetat, 3-metilbutil 3-metilbutirat, 2-metilpropionska kislina, 3-metilbutil butirat, 2-metilbutil acetat, heks-2-en-1-ol, heks-2(trans)-enal, alil heksanoat, alil heptanoat, linalool, 2-metil-1-fenilpropan-2-ol, alfa-ionon, beta-damaskon, nootkaton, beta-ionon, alfa-železo, beta-damaskenon, (E)-beta-damaskon, pentadekano-1,15-lakton, 2-feniletan-1-ol, fenetil izovalerat, 4-(p-hidroksifenil)butan-2-on, 2-metoksinaftalen, 2-izopropil-4-metiltiazol in valencen so bile v skladu z Direktivo 70/524/EGS dovoljene brez časovne omejitve kot krmni dodatki za vse živalske vrste. Navedene snovi so bile v skladu s členom 10(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisane v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvodi, ki spadajo v funkcionalno skupino aromatičnih snovi.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bilo vloženih več zahtevkov za dovoljenje zgoraj navedenih snovi kot krmnih dodatkov za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se dodatki uvrstijo v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“. Zahtevkom so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Vložnik je zahteval dovoljenje za uporabo dodatkov tudi v vodi za pitje. Vendar Uredba (ES) št. 1831/2003 za „aromatične snovi“ ne dopušča dovoljenja za uporabo v vodi za pitje. Zato je vložnik umaknil zahtevek za vodo za pitje za vse zadevne snovi.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 7. marca 2012 (3), 25. aprila 2012 (4), 17. oktobra 2012 (5) , (6), 13. novembra 2012 (7), 12. marca 2013 (8), 10. marca 2015 (9), 8. marca 2016 (10), 20. aprila 2016 (11), 12. julija 2016 (12), 28. februarja 2019 (13), 18. novembra 2020 (14) in 23. marca 2022 (15) ugotovila, da snovi pod predlaganimi pogoji uporabe nimajo škodljivega učinka na zdravje živali, zdravje potrošnikov ali na okolje. Agencija je ugotovila, da je raven varne uporabe za 2-metil-1-fenilpropan-2-ol, beta-damaskon, alfa-železo, (E)-beta-damaskon, fenetil izovalerat, 4-(p-hidroksifenil) butan-2-on in 2-izopropil-4-metiltiazol za morsko okolje ocenjena na 0,05 mg/kg krme.

(6)

Agencija je tudi ugotovila, da bi bilo treba vse snovi obravnavati kot dražilne za kožo in oči ter kot morebitne povzročitelje preobčutljivosti kože in dihal pri dovzetnih osebah. Ker ni bilo podatkov za heks-2-en-1-ol, heks-2(trans)-enal, alil heksanoat in alil heptanoat, Agencija ni mogla skleniti, da lahko uporabniki varno ravnajo z navedenimi snovmi. Vendar je vlagatelj predložil varnostni list, kot se zahteva, v katerem so bile opredeljene nevarnosti za uporabnike za navedene snovi. Nevarnosti, opisane v varnostnem listu, so bile zlasti nevarnosti za stik s kožo in očmi ter izpostavljenost dihal za heks-2(trans)-enal, nevarnosti za stik s kožo in očmi za heks-2-en-1-ol in alil heptanoat ter škodljivost pri zaužitju in strupenost v stiku s kožo za alil heksanoat.

(7)

Agencija je nazadnje ugotovila, da so vse snovi priznane kot arome za živila, njihova funkcija v krmi pa bi bila v bistvu enaka tisti v živilih. Zato dodatno dokazovanje učinkovitosti ni potrebno. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(8)

Ocena vse navedenih snovi je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih snovi. Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(9)

Za boljši nadzor bi bilo treba določiti nekatere omejitve in pogoje. Na oznaki krmnih dodatkov bi bilo treba zlasti navesti najvišjo priporočeno vsebnost. Kadar je taka vsebnost presežena, bi bilo treba na oznaki premiksov navesti nekatere informacije.

(10)

Dejstvo, da uporaba snovi kot aromatičnih snovi v vodi za pitje ni dovoljena, ne izključuje njihove uporabe v krmnih mešanicah, ki se dajejo prek vode.

(11)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevne snovi, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1998 (2), so pokazale potrebo po manjših spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva.

(2)

Nekatere podrobne ukrepe za varovanje letalstva bi bilo treba pojasniti, uskladiti ali poenostaviti, da bi se izboljšala pravna jasnost, standardizirala skupna razlaga ustreznih določb in dodatno zagotovilo najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva. Poleg tega so potrebne določene spremembe v skladu z razvojem stanja groženj in tveganj ter nedavnim razvojem dogodkov na področju tehnologije. Navedene spremembe se nanašajo na programsko opremo za avtomatizirano odkrivanje prepovedanih predmetov (APID), sisteme za odkrivanje eksplozivov (EDS) v ročni prtljagi, naprave za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD), varnostne skenerje in detektorje eksplozivnih hlapov (EVD).

(3)

Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1998, so pokazale potrebo po določenih spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov na področju certificiranja inštruktorjev, ki izvajajo usposabljanje, po odstranitvi zastarelih sklicev v Dodatku 6-E in pojasnilih v zvezi s sklicevanjem pri izvajanju predhodnih informacij o tovoru pred natovarjanjem (PLACI) v Prilogi k navedeni uredbi. Zadevne določbe v Prilogi je treba prilagoditi, da bi se izboljšala pravna jasnost, standardizirala skupna razlaga zakonodaje in dodatno zagotovilo najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1998 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19 Uredbe (ES) št. 300/2008 –

(1)

Enotna konvencija Združenih narodov (ZN) o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o mamilih), je začela veljati 8. avgusta 1975.

(2)

Na podlagi člena 3 Konvencije o mamilih se lahko Komisija ZN za droge odloči, da v tabele iz navedene konvencije doda nove substance. Tabele lahko spreminja samo v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), lahko pa se tudi odloči, da sprememb, ki jih priporoča SZO, ne bo uveljavila.

(3)

Konvencija ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o psihotropnih substancah) je začela veljati 16. avgusta 1976.

(4)

Na podlagi člena 2 Konvencije o psihotropnih substancah se lahko Komisija ZN za droge na podlagi priporočil SZO odloči, da v tabele iz navedene konvencije doda substance ali da jih iz njih črta. Ima široka diskrecijska pooblastila, v okviru katerih lahko upošteva gospodarske, socialne, pravne, upravne in druge dejavnike, ne sme pa ravnati samovoljno.

(5)

Spremembe tabel Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad drogami. Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ (1) se uporablja za substance, navedene v tabelah iz navedenih konvencij. Zato so vse spremembe tabel, priloženih navedenima konvencijama, neposredno vključene v skupna pravila Unije.

(6)

Komisija ZN za droge mora na šestinšestdesetem zasedanju, ki bo potekalo od 13. do 17. marca 2023 na Dunaju, sprejeti sklepe glede vključitve sedmih novih substanc v tabele Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah.

(7)

Unija ni pogodbenica Konvencije o mamilih ali Konvencije o psihotropnih substancah. Ima status opazovalke brez glasovalne pravice v Komisiji ZN za droge, v kateri bo marca 2023 imelo glasovalno pravico dvanajst držav članic (2). Svet bi moral te države članice pooblastiti, da izrazijo stališče Unije o vključitvi substanc v tabele v okviru teh konvencij, saj take odločitve spadajo v pristojnost Unije.

(8)

SZO je priporočila, naj se štiri nove substance dodajo v Tabelo I Konvencije o mamilih in trinove substance v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(9)

Vse substance, ki jih je pregledal Strokovni odbor SZO za odvisnost od drog (v nadaljnjem besedilu: Strokovni odbor) in za katere je SZO priporočila vključitev v tabele, spremlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) kot nove psihoaktivne substance pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(10)

Glede na oceno Strokovnega odbora je ADB-BUTINACA (kemijsko ime: N-[1-(aminokarbonil)-2,2-dimetilpropil]-1-butil-1H-indazol-3-karboksamid) sintetični kanabinoid, pridobljen iz indazola, pri čemer je aktivna snov S-enantiomer (št. CAS: 2682867-55-4). ADB-BUTINACA nima nobene terapevtske uporabe in ni pridobil dovoljenja za promet kot zdravilo. Obstajajo zadostni dokazi, da se ADB-BUTINACA zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora za to substanco. Zato SZO priporoča, da se ADB-BUTINACA uvrsti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(11)

ADB-BUTINACA je bil odkrit v 26 državah članicah in je pod nadzorom v vsaj petih državah članicah. ADB-BUTINACA intenzivno spremlja tudi EMCDDA. Zanj je bilo v sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja Evropske unije (EWRS) objavljeno opozorilo, povezano z javnim zdravjem. ADB-BUTINACA je omenjen tudi v dveh drugih opozorilih v zvezi z javnim zdravjem. Povezan je z resnimi neželenimi dogodki, vključno s 14 smrtnimi primeri, o katerih sta poročali dve državi članici.

(12)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se ADB-BUTINACA doda v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(13)

Glede na oceno Strokovnega odbora je protonitazen (kemijsko ime: N,N-dietil-5-nitro-2-[(4-propoksifenil)metil]-1-H-benzimidazol-1-etanamin) benzimidazolni opioid. Protonitazen je bil najprej sintetiziran kot alternativa morfiju, vendar nima odobrene terapevtske uporabe. Obstajajo zadostni dokazi, da se protonitazen zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko predstavlja javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora za to substanco. Zato SZO priporoča, da se protonitazen uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(14)

Protonitazen je bil odkrit v dveh državah članicah in je pod nadzorom v vsaj treh državah članicah. Protonitazen intenzivno spremlja tudi EMCDDA. EMCDDA niso bile sporočene nobene informacije o resnih neželenih dogodkih, ki vključujejo protonitazen.

(15)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se protonitazen doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(16)

Glede na oceno Strokovnega odbora je etazen (kemijsko ime: 2-[(4-etoksifenil)metil]-N,N-dietil-1H-benzimidazol-1-etanamin) sintetični opioid, pridobljen iz benzimidazola, s kemijsko strukturo in farmakološkimi lastnostmi, podobnimi drogam iz Tabele I (na podlagi Konvencije o mamilih), kot so klonitazen, etonitazen in izotonitazen. Etazen so proučevali zaradi analgetičnih lastnosti, vendar nima znane medicinske uporabe. Obstajajo zadostni dokazi, da se etazen zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko predstavlja javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora za to substanco. Zato SZO priporoča, da se etazen uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(17)

Etazen je bil odkrit v osmih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj petih državah članicah. Etazen intenzivno spremlja tudi EMCDDA. Povezan je z resnimi neželenimi dogodki, vključno s štirimi smrtnimi primeri, o katerih sta poročali dve državi članici.

(18)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se etazen doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(19)

Glede na oceno Strokovnega odbora je etonitazepin (kemijsko ime: 2-[(4-etoksifenil)metil]-5-nitro-1-(2-pirolidin-1-iletil)-1H-benzoimidazol) sintetični opioid, pridobljen iz benzimidazola, s kemijsko strukturo in farmakološkimi lastnostmi, podobnimi drogam iz Tabele I (na podlagi Konvencijeo mamilih), kot je etonitazen. Etonitazepin so proučevali zaradi analgetičnih lastnosti, vendar nima znane medicinske uporabe. Obstajajo zadostni dokazi, da se etonitazepin zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko predstavlja javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora za to substanco. Zato SZO priporoča, da se etonitazepin uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(20)

Etonitazepin je bil odkrit v šestih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj dveh državah članicah. Podobno kot drugi novi opioidi se lahko etonitazepin prodaja kot nadomestek za nadzorovane opioide in je bilo zanj v EWRS objavljeno opozorilo, povezano z javnim zdravjem. Etonitazepin intenzivno spremlja tudi EMCDDA. O smrtnem primeru s potrjeno izpostavljenostjo etonitazepinu je poročala ena država.

(21)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se etonitazepin doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(22)

Glede na oceno Strokovnega odbora je 2-metil-AP-237 (kemijsko ime: 1-{2-metil-4-[(2E)-3-fenilprop-2-en-1-il]piperazin-1-il}butan-1-on) sintetični opioid, ki se običajno uvršča med 1-cinamilpiperazine. 2-metil-AP-237 nima nobene znane terapevtske uporabe in ni pridobil dovoljenja za promet kot zdravilo. Obstajajo zadostni dokazi, da se 2-metil-AP-237 zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in to lahko predstavlja javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora za to substanco. Zato SZO priporoča, da se 2-metil-AP-237 uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(23)

2-metil-AP-237 je bil odkrit v šestih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj štirih državah članicah. Povezan je z resnimi neželenimi dogodki, tudi s smrtnim primerom.

(24)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se 2-metil-AP-237 doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(25)

Glede na oceno Strokovnega odbora spada alfa-PiHP (α-PiHP, kemijsko ime: 4-metil-1-fenil-2-(pirolidin-1-il)pentan-1-on) med sintetične katinone. Alfa-PiHP nima nobene znane terapevtske uporabe in ni pridobil dovoljenja za promet kot zdravilo. Obstajajo zadostni dokazi, da se alfa-PiHP zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in to lahko predstavlja javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora za to substanco. Zato SZO priporoča, da se alfa-PiHP uvrsti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(26)

Alfa-PiHP je bil odkrit v 18 državah članicah in je pod nadzorom v vsaj sedmih državah članicah. Zanj je bilo v EWRS objavljeno opozorilo, povezano z javnim zdravjem. Povezan je z resnimi neželenimi dogodki, vključno s štirimi smrtnimi primeri, o katerih je poročala ena država članica, in je bil odkrit v bioloških vzorcih, povezanih z resnimi neželenimi dogodki, o katerih so poročale štiri države članice.

(27)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se alfa-PiHP doda v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(28)

Glede na oceno Strokovnega odbora je 3-metilmetkatinon (3-MMC, kemijsko ime: 2-(metilamino)-1-(3-metilfenil)propan-1-on) sintetični katinon in pozicijski izomer mednarodno nadzorovanega 4-metilmetkatinona (4-MMC, mefedron, Tabela II Konvencije o psihotropnih substancah). 3-MMC je bil leta 2016 kritično pregledan, vendar je bilo sklenjeno, da se zahteva še en kritični pregled, ki bo obravnavan na naslednjem zasedanju, ko bo na voljo več informacij. Ugotovljene so bile nekatere patentne prijave, ki vključujejo uporabo 3-MMC, vendar slednji trenutno nima v kliničnih študijah ugotovljene terapevtske uporabe. Prav tako 3-MMC v Uniji nima nobene priznane medicinske ali veterinarske uporabe.

(29)

Tveganja 3-MMC je ocenil znanstveni odbor EMCDDA, substanca pa je že bila na podlagi Delegirane direktive Komisije (EU) 2022/1326 (4) vključena v opredelitev pojma „prepovedana droga“ z Okvirnim sklepom 2004/757/PNZ. 3-MMC intenzivno spremlja tudi EMCDDA. V času ocene tveganja novembra 2021 je bil 3-MMC odkrit v 23 državah članicah. Pet držav članic je poročalo o 27 smrtnih primerih s potrjeno izpostavljenostjo 3-MMC, štiri države članice pa so poročale o 14 akutnih zastrupitvah brez smrtnega izida s potrjeno izpostavljenostjo 3-MMC.

(30)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se 3-MMC doda v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(31)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Komisiji ZN za droge, saj bodo sklepi o vključitvi v tabele v zvezi s temi sedmimi substancami neposredno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Okvirni sklep 2004/757/PNZ.

(32)

Stališče Unije izrazijo države članice, ki so članice Komisije ZN za droge, pri čemer nastopijo skupaj.

(33)

Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato Danska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(34)

Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa –

(1)

Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), ki ureja mednarodni letalski promet, je začela veljati 4. aprila 1947. Z njo je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).

(2)

Države članice Unije so države pogodbenice Čikaške konvencije in članice ICAO, Unija pa ima status opazovalke v nekaterih organih ICAO. V Svetu ICAO je trenutno zastopanih šest držav članic.

(3)

Svet ICAO lahko na podlagi člena 54 Čikaške konvencije sprejme mednarodne standarde in priporočene prakse in jih določi kot priloge k Čikaški konvenciji.

(4)

Svet ICAO naj bi na svojem 228. zasedanju sprejel spremembo 93 Priloge 10, zvezek I, k Čikaški konvenciji.

(5)

Glavni namen spremembe 93 Priloge 10, zvezek I, k Čikaški konvenciji je podpora uvedbi dvofrekvenčnega večkonstelacijskega (DFMC) globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) z vključitvijo določb za dodatne frekvence delovanja za globalni pozicionirni sistem (GPS), globalni satelitski navigacijski sistem (GLONASS) in satelitski sistem za povečevanje (SBAS) ter z uvedbo določb za novi navigacijski satelitski sistem BeiDou (BDS) in sistem Galileo. Podpira tudi ublažitev ionosferskega gradienta za talni sistem za povečanje (GBAS).

(6)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Svetu ICAO, saj bo sprememba 93 Priloge 10, zvezek I, k Čikaški konvenciji zavezujoča na podlagi mednarodnega prava in lahko odločilno vpliva na vsebino prava Unije, in sicer na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/373 (1).

(7)

Stališče, ki se v imenu Unije sprejme, na 228. zasedanju Sveta ICAO ali katerem koli poznejšem zasedanju v zvezi s sprejetjem spremembe 93 Priloge 10, zvezek I, k Čikaški konvenciji, kot je navedeno v dopisu 2021/41, bi moralo biti, da se ta sprememba v celoti podpre in upošteva. To stališče bi morale izraziti države članice Unije, ki so članice Sveta ICAO in delujejo skupno v interesu Unije.

(8)

Ko bo sprememba 93 Priloge 10, zvezek I, k Čikaški konvenciji sprejeta in veljavna, bo zavezujoča za vse države članice ICAO, vključno z vsemi državami članicami Unije, v skladu s Čikaško konvencijo in v okviru omejitev, določenih v njej.

(9)

Na podlagi člena 38 Čikaške konvencije bi morala vsaka država, ki meni, da ne more v celoti izpolnjevati vsakega mednarodnega standarda ali postopka, ki ga sprejme ICAO, ali v celoti uskladiti svojih predpisov ali praks s takim mednarodnim standardom ali postopkom, ali meni, da mora sprejeti predpise in prakse, ki se v nekaterih pogledih razlikujejo od tistih, predpisanih v mednarodnih standardih, ICAO nemudoma obvestiti o razlikah med lastno prakso in prakso, ki jo določa mednarodni standard.

(10)

Na podlagi člena 90 Čikaške konvencije vsaka priloga ali vsaka sprememba priloge, ki jo sprejme ICAO, začne veljati v treh mesecih po njeni predložitvi državam pogodbenicam ICAO ali po izteku daljšega časovnega obdobja, ki ga morda predpiše Svet ICAO, razen če medtem večina držav pogodbenic ICAO sporoči svoje nestrinjanje s Svetom ICAO.

(11)

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa, potem ko bo Svet ICAO sprejel spremembo 93 Priloge 10, zvezek I, k Čikaški konvenciji, kar naznani generalni sekretar ICAO v postopku z dopisom ICAO, je, da se ne bi sporočilo nestrinjanje, priglasi pa se izpolnjevanje, če bodo te spremembe sprejete brez bistvenih sprememb. Kadar bi zakonodaja Unije odstopala od novo sprejetih standardov in priporočenih praks po predvidenem datumu začetka njihove uporabe, bi bilo treba ICAO priglasiti vsa odstopanja v primerjavi z navedenimi standardi in priporočenimi praksami. Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi s takim odstopanjem bi moralo temeljiti na pisnem dokumentu, ki ga Komisija predloži Svetu v razpravo in odobritev. To stališče bi morale izraziti vse države članice Unije, ki delujejo skupno v interesu Unije.

(12)

Svet ICAO naj bi na 228. zasedanju sprejel tudi spremembo tehničnih navodil za varen zračni prevoz nevarnega blaga (v nadaljnjem besedilu: dokument ICAO 9284), da bi bile v prijavljeni prtljagi dovoljene aktivne sledilne naprave, ki jih poganjajo majhne litijeve baterije. Zadeva spada na področje uporabe Priloge 18 k Čikaški konvenciji o varnem zračnem prevozu nevarnega blaga.

(13)

Sprememba naj bi potnikom in posadki omogočila, da imajo v oddani prtljagi aktivne sledilne naprave, ki jih napajajo majhne litijeve baterije, kar dokument ICAO 9284 prepoveduje zaradi zahteve po izklopu naprav, ki vsebujejo litijeve celice ali baterije v prijavljeni prtljagi.

(14)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Svetu ICAO, saj bi predlagane spremembe dokumenta ICAO 9284 neposredno vplivale na pravila za prevoz nevarnega blaga iz Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 (2), ki se izrecno sklicujejo na navedeni dokument ICAO, in bi zato lahko odločilno vplivale na vsebino prava Unije.

(15)

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 228. zasedanju Sveta ICAO ali katerem koli poznejšem zasedanju v zvezi s sprejetjem spremembe dokumenta ICAO 9284 bi moralo biti, da se ta sprememba podpre. To stališče bi morale izraziti države članice Unije, ki so članice Sveta ICAO in delujejo skupno v interesu Unije.

(1)

Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), ki ureja mednarodni letalski promet, je začela veljati 4. aprila 1947. Z njo je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO).

(2)

Vse države članice Unije so države pogodbenice Čikaške konvencije in članice ICAO, Unija pa ima status opazovalke v nekaterih organih ICAO.

(3)

Svet ICAO lahko na podlagi člena 54 Čikaške konvencije sprejme mednarodne standarde in priporočene prakse.

(4)

Svet ICAO je mednarodne standarde in priporočene prakse za varstvo okolja sprejel kot Prilogo 16 k Čikaški konvenciji, in sicer v zvezkih I–IV.

(5)

Svet ICAO naj bi na 228. zasedanju, ki bo potekalo od 13. do 31. marca 2023, sprejel več sprememb zvezkov I–III Priloge 16 k Čikaški konvenciji.

(6)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Svetu ICAO, saj imajo predlagane spremembe pravni učinek, ker so zavezujoče po mednarodnem pravu in lahko bistveno vplivajo na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo (EU) 2018/1139 (1) Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo Komisije (EU) št. 748/2012 (2).

(7)

Stališče, ki se zastopa v imenu Unije, bi moralo biti, da se spremembe zvezkov I do III podprejo.

(8)

To stališče bi morale izraziti države članice Unije, ki so članice Sveta ICAO in delujejo skupno v interesu Unije.

(9)

Stališče Unije, potem ko bo Svet ICAO sprejel spremembe zvezkov I do III Priloge 16 k Čikaški konvenciji, kar naznani generalni sekretar ICAO v postopku z dopisom ICAO, bi moralo biti, da se ne priglasi nestrinjanje in da se priglasi spoštovanje teh ukrepov. Kadar bi pravo Unije odstopalo od novo sprejetih standardov in priporočenih praks po predvidenem datumu začetka njihove uporabe, bi bilo treba ICAO priglasiti vsa odstopanja v primerjavi z navedenimi standardi in priporočenimi praksami –

(1)

Kraljevina Španija, Italijanska republika, Republika Poljska in Republika Slovenija so v skladu s členom 4b(2) Uredbe (ES) št. 138/2004 do 21. avgusta 2022 predložile zahteve za odstopanje.

(2)

Iz informacij, ki so jih navedene države članice predložile Komisiji, je razvidno, da so zahteve Kraljevine Španije, Italijanske republike, Republike Poljske in Republike Slovenije utemeljene s potrebo po večjih prilagoditvah nacionalnih statističnih sistemov v zvezi z izvajanjem programa pošiljanja podatkov za regionalne ekonomske račune za kmetijstvo iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 138/2004.

(3)

Zato bi bilo treba Kraljevini Španiji, Italijanski republiki, Republiki Poljski in Republiki Sloveniji odobriti zahtevana odstopanja.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem (2) –