ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 133 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 64 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/642
z dne 30. oktobra 2020
o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih informacij, ki jih je treba navesti pri označevanju ekoloških proizvodov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (1) ter zlasti člena 23(2)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V poglavju III Uredbe (EU) 2018/848 so določena pravila pridelave, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo, v Prilogi III k navedeni uredbi pa so med drugim določena pravila o pakiranju in prevozu ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve. Zlasti točka 2.1 navedene priloge zahteva, da se nekatere informacije navedejo na etiketi ali spremnem dokumentu. |
(2) |
Krmljenje živine in vodnih živali z ekološko krmo je eno od načel ekološke pridelave. Vendar pravila pridelave pod določenimi pogoji omogočajo uporabo nekaterih neekoloških posamičnih krmil in posamičnih krmil iz preusmeritve. |
(3) |
Za zagotovitev upoštevanja pravil ekološke pridelave bi morali biti izvajalci dejavnosti ustrezno obveščeni o krmi, ki jo uporabljalo. Zlasti bi morali vedeti, ali je krma odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, kakšna je njena natančna sestava ter kakšen je delež ekoloških sestavin, sestavin iz preusmeritve in neekoloških sestavin v krmi. |
(4) |
V skladu s točko 1.8.1 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 mora biti rastlinski razmnoževalni material, vključno s semeni, ki se uporablja za ekološko pridelavo rastlin ali rastlinskih proizvodov, ekološki. Vendar zaradi nerazpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala za nekatere vrste, podvrste ali sorte točka 1.8.5 dela I navedene priloge dovoljuje uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve in pod določenimi pogoji odobritev uporabe neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala. |
(5) |
V skladu z Direktivo Sveta 66/401/EGS (2) se semena v mešanicah različnih rodov, vrst ali sort krmnih rastlin lahko dajo na trg pod pogojem, da se na uradni etiketi med drugim navede masni odstotek različnih sestavin po vrstah in, kadar je to primerno, po sortah. |
(6) |
Zaradi pomembnosti uporabe mešanic semen krmnih rastlin za zagotovitev visoke hranilne vrednosti krme, vključno kadar niso namenjene za uporabo kot krmne rastline, za izboljšanje prilagodljivosti rastlin regionalnim kmetijskim razmeram in za povečanje rodovitnosti tal in biotske raznovrstnosti, zlasti kadar se mešanice semen uporabljajo v kmetijskih praksah za ohranjanje tal in vode, na primer kot pokrovne poljščine, in ob upoštevanju pomanjkanja razpoložljivih ekoloških semen ali semen iz preusmeritve, je možno uporabljati mešanice semen v skladu s pravili ekološke pridelave, tudi če vsebujejo ekološko pridelana semena ter semena iz preusmeritve in odobrena neekološka semena različnih vrst rastlin. V ta namen bi morale biti uporabnikom na voljo natančne informacije o prisotnosti in količini ekoloških sestavin mešanic in njihovih sestavin iz preusmeritve, brez poseganja v zahteve in informacije, zahtevane v skladu z Direktivo 66/401/EGS. |
(7) |
Vendar bi morala biti na etiketi pakiranja takih mešanic tudi navedba, da je njihova uporaba dovoljena le v okviru odobritve, izdane v skladu s točko 1.8.5 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, ter samo na območju države članice pristojnega organa, ki jo je izdal. |
(8) |
Poleg tega je za spodbujanje uporabe ekoloških semen in semen iz preusmeritve ter za zagotavljanje usklajenega najmanjšega količinskega praga primerno določiti najmanjši skupni masni odstotek ekoloških semen in semen iz preusmeritve v mešanici, kadar se na etiketi nahaja sklic na ekološke sestavine in sestavine iz preusmeritve. |
(9) |
Točko 2.1 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Točka 2.1 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. oktobra 2020
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 1.
(2) Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (UL 125, 11.7.1966, str. 2298).
PRILOGA
Točka 2.1 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848 se nadomesti z naslednjim:
„2.1 Informacije, ki jih je treba predložiti
2.1.1 |
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve prepeljejo k drugim izvajalcem dejavnosti ali v druge enote, vključno s trgovci na debelo in drobno, samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako, da ni mogoča sprememba, vključno z zamenjavo, vsebine brez manipulacije ali poškodbe zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri so brez poseganja v katere koli druge navedbe, obvezne na podlagi prava Unije, navedeni:
|
2.1.2 |
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so krmne mešanice, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ki se prevažajo k drugim izvajalcem dejavnosti ali gospodarstvom, vključno s trgovci na debelo in drobno, opremljene z etiketo, na kateri so poleg kakršnih koli drugih navedb, obveznih na podlagi prava Unije, navedeni:
|
2.1.3 |
Brez poseganja v Direktivo 66/401/EGS izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so na etiketi pakiranja mešanice semen krmnih rastlin, ki vsebuje ekološka semena in semena iz preusmeritve ali neekološka semena nekaterih različnih vrst krmnih rastlin, za katere je bila izdana odobritev v skladu z ustreznimi pogoji iz točke 1.8.5 dela I Priloge II k tej uredbi, navedene informacije o natančnih sestavinah mešanice, izraženih v masnem odstotku vsake posamezne vrste in, kadar je to primerno, sorte.
Poleg relevantnih zahtev v skladu s Prilogo IV k Direktivi 66/401/EGS navedene informacije ob navedbah, zahtevanih v prvem odstavku te točke, vključujejo tudi seznam sestavnih vrst mešanice, ki so označene kot ekološke ali iz preusmeritve. Najmanjši skupni masni odstotek ekoloških semen in semen iz preusmeritve v mešanici znaša najmanj 70 %. V primeru, da mešanica vsebuje neekološka semena, etiketa vključuje tudi naslednjo navedbo: ‚Uporaba mešanice je dovoljena le v okviru odobritve in na območju države članice pristojnega organa, ki je odobril uporabo te mešanice v skladu s točko 1.8.5 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.‘ Informacije iz točk 2.1.1 in 2.1.2 se lahko predložijo samo na spremnem dokumentu, če je mogoče tak dokument nedvomno povezati z embalažo, posodo ali prevoznim sredstvom proizvoda. Ta spremni dokument vsebuje informacije o dobavitelju ali prevozniku.“ |
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/5 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/643
z dne 3. februarja 2021
o spremembi dela 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1), in zlasti člena 53(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Države članice in zainteresirane strani so zahtevale, da se spremenijo nekatere opombe iz pododdelka 1.1.3 dela 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. |
(2) |
Komisija priznava, da je treba besedilo teh opomb popraviti. Nekatere od opomb o snoveh so netočne in povzročajo nekaj negotovosti glede pravilne razlage pravnih obveznosti. Zlasti je mogoče nekatere od teh opomb razlagati tako, da se za snovi, za katere te opombe veljajo, ne zahteva, da se pod določenimi pogoji sploh razvrstijo, čeprav bi jih bilo še vedno treba razvrstiti v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 1272/2008 (samorazvrstitev), le da zanje ne bi smelo veljati usklajeno razvrščanje in označevanje. |
(3) |
Uredbo (ES) št. 1272/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (ES) št. 1272/2008
Del 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. februarja 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
PRILOGA
Del 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se spremeni:
(1) |
v točki 1.1.3.1 se opombe J do R nadomestijo z naslednjim:
(*1) Uredba Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 142, 31.5.2008, str. 1).“;" |
(2) |
v točki 1.1.3.2 se opombi 8 in 9 nadomestita z naslednjim:
Razvrstitev zmesi za rakotvornost se uporablja, razen če se lahko dokaže, da je največja teoretična koncentracija formaldehida, ki se lahko sprosti, ne glede na vir, v zmesi, kot se daje na trg, manjša od 0,1 %.
Razvrstitev zmesi za mutagenost se uporablja, razen če se lahko dokaže, da je največja teoretična koncentracija formaldehida, ki se lahko sprosti, ne glede na vir, v zmesi, kot se daje na trg, manjša od 1 %.“. |
(*1) Uredba Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 142, 31.5.2008, str. 1).“;“
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/9 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/644
z dne 15. aprila 2021
o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za fluksapiroksad, himeksazol, metamitron, penflufen in spirotetramat v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 14(1)(a) in člena 49(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za fluksapiroksad, himeksazol, metamitron in spirotetramat so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. MRL za penflufen v Uredbi (ES) št. 396/2005 niso bile določene, ker pa ta aktivna snov ni vključena v Prilogo IV k navedeni uredbi, se uporablja privzeta vrednost 0,01 mg/kg iz člena 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
(2) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je predložila obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih MRL za fluksapiroksad v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (2). Za nekatere proizvode je priporočila dvig ali ohranitev obstoječih MRL. MRL za navedene proizvode bi bilo treba določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. Agencija je ugotovila, da v zvezi z MRL za korenovke in gomoljnice, čebulnice, kapusnice, listno zelenjavo, zelišča in užitne cvetove, kardij, belušno zeleno, sladki komarček, artičoke, por, rabarbaro, stročnice, žita, zeliščne čaje iz listov in zelišč, zeliščne čaje iz korenin ter sladkorne rastline nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. Vse te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. |
(3) |
Za himeksazol je Agencija predložila obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (3). Priporočila je znižanje MRL za koren sladkorne pese. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba to MRL določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. |
(4) |
Za metamitron je Agencija predložila obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (4). Priporočila je znižanje obstoječih MRL za jabolka, hruške, rdečo peso, korenje, hren, pastinak, koren peteršilja, repo, čebulo in koren sladkorne pese. MRL za navedene proizvode bi bilo treba določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. Agencija je ugotovila, da v zvezi z MRL za jagode, rukvico/rukolo, rastline z mladimi listi (vključno z vrstami kapusnic), špinačo in podobne liste, zeliščne čaje iz listov in zelišč, zeliščne čaje iz korenin, semena (začimbe) ter plodove (začimbe) nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba tudi MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. Vse te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. |
(5) |
Za penflufen je Agencija predložila obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (5). Priporočila je ohranitev obstoječe MRL za krompir. To MRL bi bilo treba določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. |
(6) |
Za spirotetramat je Agencija predložila obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (6). Predlagala je spremembo opredelitve ostankov. Priporočila je znižanje obstoječih MRL za citruse, pečkato sadje, jagode, namizne olive, kivije/aktinidije, avokado, banane, granatna jabolka, ananase, druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese, česen, šalotko, razhudnikovke in slezenovke, vitlof, olive za proizvodnjo olja ter koren cikorije. Za druge proizvode je priporočila dvig ali ohranitev obstoječih MRL. MRL za navedene proizvode bi bilo treba določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. Agencija je ugotovila, da v zvezi z MRL za brstični ohrovt in kolerabice nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba tudi MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. Vse te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. |
(7) |
Obstoječe mejne vrednosti ostankov po Codexu (v nadaljnjem besedilu: CXL) so bile upoštevane v obrazloženih mnenjih Agencije. Za določitev MRL so bile upoštevane CXL, ki so varne za potrošnike v Uniji. |
(8) |
Kar zadeva proizvode, na katerih uporaba zadevnega fitofarmacevtskega sredstva ni dovoljena in za katere ne obstajajo nobene uvozne tolerance ali CXL, bi bilo treba MRL določiti v višini specifične meje določljivosti ali uporabljati privzeto MRL, kot je določeno v členu 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
(9) |
Komisija se je glede potrebe po prilagoditvi nekaterih mej določljivosti posvetovala z referenčnimi laboratoriji Evropske unije za ostanke pesticidov. Pri vseh snoveh iz te uredbe so navedeni laboratoriji ugotovili, da je zaradi tehničnega razvoja za nekatere proizvode treba določiti specifične meje določljivosti. |
(10) |
V okviru postopka za registracijo uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov spirotetramat, na drugem drobnem sadju in jagodičju je bila v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 vložena vloga za spremembo obstoječih MRL. V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 je Nemčija to vlogo ocenila ter Agenciji in Komisiji posredovala ocenjevalno poročilo. Agencija je proučila ocenjevalno poročilo in podala obrazloženo mnenje (7) o predlaganih MRL. Priporočila je zvišanje obstoječih MRL za navedene proizvode. MRL za navedene proizvode bi bilo treba določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na ravni, ki jo določi Agencija. |
(11) |
V skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (ES) št. 396/2005 so bile vložene vloge za uvozne tolerance za fluksapiroksad, ki se v Združenih državah uporablja na drugih korenovkah in gomoljnicah razen sladkorne pese, v Braziliji pa na kavnih zrnih. Vložniki trdijo, da ob odobrenih načinih uporabe navedene snovi na takih kmetijskih rastlinah v navedenih državah ostanki presegajo MRL iz Uredbe (ES) št. 396/2005 in da je za preprečevanje trgovinskih ovir pri uvozu navedenih kmetijskih rastlin potrebna višja MRL. V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice navedene vloge ocenile ter Agenciji in Komisiji posredovale ocenjevalna poročila. Agencija je proučila vloge in ocenjevalna poročila, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter podala obrazložena mnenja o predlaganih MRL (8). Navedena mnenja je posredovala vložnikom, Komisiji in državam članicam ter jih javno objavila. |
(12) |
Agencija je glede vseh vlog ugotovila, da v celoti izpolnjujejo zahteve po podatkih in da so spremembe MRL, ki jih zahtevajo vložniki, sprejemljive z vidika varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Upoštevala je najnovejše informacije o toksikoloških lastnostih snovi. Niti pri vseživljenjski izpostavljenosti tem snovem z uživanjem vseh živil, ki bi te snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih proizvodov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže. |
(13) |
Iz obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
(14) |
Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije. |
(15) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(16) |
Da bi se omogočili normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in uživanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodno ureditev za proizvode, ki so bili proizvedeni pred spremembo MRL in za katere je iz informacij razvidno, da je ohranjena visoka raven varstva potrošnikov. |
(17) |
Državam članicam, tretjim državam in nosilcem živilske dejavnosti bi bilo treba pred začetkom uporabe spremenjenih MRL omogočiti primerno obdobje, da se bodo lahko pripravili na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale ob spremembi MRL. |
(18) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za proizvode, ki so bili proizvedeni v Uniji ali uvoženi v Unijo pred 10. novembrom 2021.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 10. novembra 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. aprila 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels for fluxapyroxad according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za fluksapiroksad v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2020;18(1):5984.
(3) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels for hymexazol according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za himeksazol v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2019;17(11):5895.
(4) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels for metamitron according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za metamitron v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2020;18(1):5959.
(5) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels for penflufen according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za penflufen v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2019;17(10):5840.
(6) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels for spirotetramat according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za spirotetramat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2020;18(1):5960.
(7) Reasoned opinion on the modification of the existing maximum residue levels for spirotetramat in small fruits and berries (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za spirotetramat v drobnem sadju in jagodičju). EFSA Journal 2019;17(11):5904.
(8) Reasoned opinion on the setting of import tolerances for fluxapyroxad in certain root crops and coffee beans (Obrazloženo mnenje o določitvi uvoznih toleranc za fluksapiroksad v nekaterih korenovkah in kavnih zrnih). EFSA Journal 2020;18(1):5950.
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
(1) |
v Prilogi II se dodajo naslednji stolpci za fluksapiroksad, himeksazol, metamitron, penflufen in spirotetramat: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
(2) |
v delu A Priloge III se črtajo stolpci za fluksapiroksad, himeksazol, metamitron in spirotetramat. |
(*) Meja analitskega določanja.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/29 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/645
z dne 15. aprila 2021
o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010 glede seznama tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je odobren vnos pošiljk surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma v Evropsko unijo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti uvodnega stavka člena 8 ter člena 8(1) in (4) in člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 (2) določa javnozdravstvene pogoje, pogoje zdravstvenega varstva živali in zahteve za izdajo spričeval za vnos pošiljk surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma v Unijo ter seznam tretjih držav, iz katerih je odobren vnos takih pošiljk v Unijo. |
(2) |
V Prilogi I k navedeni uredbi je naveden seznam tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih se odobri vnos pošiljk surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma v Unijo, z navedbo vrste obdelave, ki se zahteva za take proizvode. |
(3) |
Postopek, da se Moldaviji dovoli izvoz mleka in mlečnih izdelkov v Unijo, je v teku in bo pravočasno zaključen. Medtem ko je navedeni postopek v teku, je Moldavija vložila zahtevek za dovoljenje za tranzit skozi Unijo sladoleda, za katerega se šteje, da ni trajni sestavljeni proizvodi, ki vsebuje mlečne proizvode. Za izdajo navedenega dovoljenja je Moldavija vložila zahtevek za uvrstitev v stolpec C Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010 kot tretja država, katere surovo mleko in mlečni proizvodi so bili obdelani v skladu z navedeno uredbo (obdelava „C“), da se zmanjša tveganje širjenja slinavke in parkljevke prek mlečnih proizvodov. |
(4) |
Glede na jamstva, ki so jih dali pristojni organi Moldavije o pravilni uporabi obdelave „C“ za mlečne proizvode, vsebovane v sestavljenih proizvodih, je primerno Moldavijo uvrstiti v stolpec „C“ Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010. |
(5) |
Ta vključitev v stolpec „C“ Priloge I ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz drugih določb zakonodaje Unije v zvezi z uvozom v Unijo in dajanjem na trg v Uniji proizvodov živalskega izvora, zlasti tistih glede uvrstitve na sezname obratov iz člena 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625 (3). |
(6) |
Uredbo (EU) št. 605/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V tabeli iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010 se za vnosom za „MA-Maroko“ vstavi naslednji vnos:
„MD |
Moldavija |
0 |
0 |
+“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. aprila 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/31 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/646
z dne 19. aprila 2021
o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo motornih vozil v zvezi z njihovimi sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 (1) ter zlasti člena 7(6) v povezavi s členom 7(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2019/2144 morajo biti osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila opremljeni s sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili. Določiti je treba pravila o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za homologacijo vozil glede na sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili. |
(2) |
Postopki homologacije iz Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporabljajo za homologacijo motornih vozil glede na sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili. Da se omogoči dosleden pristop v zvezi z informacijami, ki jih je treba navesti v opisnem listu iz člena 24(1)(a) Uredbe (EU) 2018/858, bi bilo treba v tej uredbi podrobneje opredeliti informacije, pomembne za sistem za ohranjanje voznega pasu v sili. |
(3) |
Certifikat o EU-homologaciji iz člena 28(1) Uredbe (EU) 2018/858, ki se izda za sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili, bi moral temeljiti na ustrezni vzorčni predlogi iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/683 (3). Vendar bi moral dodatek k certifikatu o homologaciji vsebovati informacije, specifične za sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili, kot so opredeljeni v tej uredbi, zato bi bilo treba v tej uredbi določiti predlogo za certifikat o homologaciji z dopolnjenim dodatkom. |
(4) |
V skladu z opombo 6 k preglednici v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/2144 se uporaba zahteve glede obvezne namestitve sistema za ohranjanje voznega pasu v sili v zvezi z motornimi vozili s krmilnimi sistemi s pomožno hidravlično silo odloži za dve leti. V navedenem obdobju bi morala biti taka vozila opremljena s sistemom opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, ki izpolnjuje zahteve iz te uredbe. |
(5) |
Sistem za ohranjanje voznega pasu v sili je sistem za pomoč vozniku, ki bi moral voznika opozoriti in popraviti smer vožnje le, kadar voznik nenamerno zapusti pas. |
(6) |
V skladu z nacionalno prometno zakonodajo lahko vozniki prečkajo prekinjene označbe voznega pasu, sedanje tehnologije pa še posebno težko ocenijo, ali je voznik prekinjene označbe voznega pasu prevozil namerno ali ne. Da bi se preprečili nepotrebni posegi sistema za ohranjanje voznega pasu v sili, ki bi lahko voznika spodbudili, da sistem izklopi in s tem izgubi morebitne koristi za varnost, bi se moralo zahtevati, da sistem za ohranjanje voznega pasu v sili voznika le opozori in ne popravi smeri vožnje vozila, ko to prevozi prekinjene označbe voznega pasu. |
(7) |
Obstoječe tehnologije za sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili temeljijo na zaznavanju označb voznega pasu, zato ni mogoče zagotoviti njihovega delovanja, če ni takih označb. Torej se ne bi smelo zahtevati, da sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili delujejo, če ni označb voznega pasu. |
(8) |
Zaradi zapletenosti sistemov za elektronsko upravljanje v okviru sistemov za ohranjanje voznega pasu v sili je treba preizkuse, določene v tej uredbi, dopolniti z dokumentacijo, ki prikazuje zasnovo in ukrepe za validacijo, ki jih je proizvajalec sprejel za zagotovitev varnega delovanja sistema za ohranjanje voznega pasu v sili v različnih situacijah. V tej uredbi se opredelijo ustrezna dokumentacija, ki jo mora predložiti proizvajalec, in postopki za njeno ocenjevanje s strani homologacijskih organov ali tehničnih služb. |
(9) |
Ker se Uredba (EU) 2019/2144 uporablja od 6. julija 2022, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma. |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Upravne določbe in tehnične specifikacije za homologacijo motornih vozil v zvezi s sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili
1. Opisni list, ki se v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (EU) 2018/858 predloži skupaj z vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na sistem za ohranjanje voznega pasu v sili, vsebuje informacije, pomembne za navedeni sistem, iz dela 1 Priloge I.
2. Za homologacijo motornih vozil glede na sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili veljajo tehnične specifikacije iz dela 2 Priloge I.
3. Če so motorna vozila s krmilnimi sistemi s pomožno hidravlično silo opremljena s sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, kot so opredeljeni v členu 3(9) Uredbe (EU) 2019/2144, namesto s sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili, so navedeni sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v skladu z ustreznimi tehničnimi specifikacijami iz dela 2 Priloge I.
4. Certifikat o EU-homologaciji za tip vozila glede na sistem za ohranjanje voznega pasu v sili iz člena 28(1) Uredbe (EU) 2018/858 se pripravi v skladu z delom 3 Priloge I.
Člen 2
Pregled varnosti
Postopki za preverjanje varnostnih vidikov sistemov za elektronsko upravljanje v okviru sistemov za ohranjanje voznega pasu v sili s strani homologacijskih organov ali tehničnih služb in za oceno tehnične dokumentacije, ki jo predložijo proizvajalci, so določeni v Prilogi II.
Člen 3
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 6. julija 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. aprila 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 325, 16.12.2019, str. 1.
(2) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/683 z dne 15. aprila 2020 o izvajanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravnih zahtev za odobritev in tržni nadzor motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 163, 26.5.2020, str. 1).
PRILOGA I
DEL 1
Opisni list za EU-homologacijo vozil glede na njihove sisteme za ohranjanje voznega pasu v sili
VZOREC
Opisni list št. … v zvezi z EU-homologacijo tipa vozila glede na sistem za ohranjanje voznega pasu v sili.
Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Vse risbe ali slike so v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če se sistemi iz tega opisnega lista upravljajo elektronsko, se predložijo podatki o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1 |
Znamka (blagovno ime proizvajalca): |
0.2 |
Tip: |
0.2.1 |
Trgovska imena (če obstajajo): |
0.3 |
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti: |
0.3.1 |
Mesto navedene oznake: |
0.4 |
Kategorija vozila: |
0.5 |
Naziv podjetja in naslov proizvajalca: |
0.8 |
Nazivi in naslovi proizvodnih obratov: |
0.9 |
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): |
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI
1.1 |
Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote: |
1.8 |
Položaj volana: levo/desno |
2 MASE IN MERE
(v kg in mm) (po potrebi navesti sklic na risbo)
2.6 |
Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo
|
4. PRENOS MOČI
4.5 |
Menjalnik |
4.5.1 |
Tip: ročni/avtomatski/brezstopenjski (stalno spremenljivi prenos)/fiksno razmerje/avtomatizirani/drugo/pesto kolesa |
4.7 |
Največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (v km/h): |
6.6.1 |
Kombinacije pnevmatika/platišče |
6.6.1.1 |
Osi |
6.6.1.1.1 |
Os št. 1:
|
6.6.1.1.2 |
Os št. 2:
itd. |
6.6.1.2 |
Rezervno kolo, če obstaja: |
7.4 |
Sistem za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS) |
7.4.1 |
Tehnični opis in risbe sistema: |
7.4.2 |
Naprave za ročno deaktiviranje sistema ELKS: |
7.4.3 |
Opis samodejnega deaktiviranja (če je vgrajeno): |
7.4.4 |
Opis samodejnega izklopa (če je vgrajen): |
7.5 |
Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (LDWS) |
7.5.1 |
Območje hitrosti sistema LDWS: |
7.5.2 |
Tehnični opis in risba sistema LDWS: |
7.6 |
Korekcijska funkcija upravljanja smeri (CDCF) |
7.6.1 |
Območje hitrosti funkcije CDCF: |
7.6.2 |
Tehnični opis in risba sistema (zlasti če sistem uporablja krmiljenje ali zaviranje): |
Pojasnjevalna opomba:
Ta opisni list vsebuje informacije, pomembne za sistem za ohranjanje voznega pasu v sili, in se izpolni v skladu s predlogo iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/683.
DEL 2
Tehnične specifikacije
1. |
Opredelitev pojmov
V prilogah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
1.1 |
„tip vozila glede na sistem za ohranjanje voznega pasu v sili“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:
|
1.2 |
„korekcijska funkcija upravljanja smeri (CDCF)“ pomeni funkcijo upravljanja v sistemu za elektronsko upravljanje, pri kateri se lahko zaradi samodejnega vrednotenja signalov, ki se sprožijo v vozilu in se lahko nadgradijo s podatki iz naprave zunaj vozila, za določen čas spremeni odklon enega ali več krmiljenih koles in/ali zaviranje na posameznih kolesih, da se popravi odmik od izbranega voznega pasu, na primer da se prepreči prečkanje označb voznega pasu ali zapustitev ceste; |
1.3 |
„zadevno vozilo“ pomeni preizkušano vozilo; |
1.4 |
„razdalja do označbe voznega pasu (DTLM)“ pomeni preostalo bočno razdaljo (pravokotno na označbo voznega pasu) med notranjo stranjo označbe voznega pasu in skrajnim zunanjim robom pnevmatike, preden zadevno vozilo prevozi notranjo stran označbe voznega pasu; |
1.5 |
„ravna cesta“ pomeni cesto z naklonom manj kot 1 % v vzdolžni smeri, v bočni smeri pa z naklonom manj kot 2 % na polovici širine voznega pasu na obeh straneh središčnice in manj kot 3 % na zunanji polovici voznega pasu; |
1.6 |
„suha cesta“ pomeni cesto z največjim nazivnim koeficientom zaviranja 0,9; |
1.7 |
„sistem“ pomeni sistem za elektronsko upravljanje in kompleksne sisteme za elektronsko upravljanje, ki zagotavljajo prenos upravljanja sistema za ohranjanje voznega pasu v sili ali so njegov del, vključno s povezavami za prenos do drugih sistemov vozila, ki se odzivajo na sistem za ohranjanje voznega pasu v sili, ali iz njih; |
1.8 |
„enote“ pomenijo najmanjše dele sestavnih delov sistema, ki bodo obravnavani, saj se bodo te kombinacije sestavnih delov za potrebe identifikacije, analize ali nadomestitve štele za eno samo enoto; |
1.9 |
„povezave za prenos“ pomenijo vsako električno, mehansko, pnevmatsko ali hidravlično opremo, ki se uporablja za medsebojno povezovanje porazdeljenih enot za prenos signalov in operativnih podatkov ali oskrbo z energijo; |
1.10 |
„sistem za elektronsko upravljanje“ pomeni kombinacijo enot, zasnovanih za sodelovanje pri izvajanju funkcije upravljanja vozila z elektronsko obdelavo podatkov; |
1.11 |
„kompleksni sistem za elektronsko upravljanje vozila“ pomeni sistem za elektronsko upravljanje, pri katerem lahko sistem/funkcija za elektronsko upravljanje na višji ravni razveljavi funkcijo, ki jo upravlja elektronski sistem ali voznik, s čimer ta funkcija postane del kompleksnega sistema, kar velja tudi za vsako razveljavitev sistema, vključno s povezavami za prenos do sistemov/funkcij razveljavitve, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, in iz njih; |
1.12 |
„strategija upravljanja“ pomeni strategijo za zagotovitev zanesljivega in varnega delovanja funkcij sistema za elektronsko upravljanje kot odziv na poseben sklop okoljskih in/ali obratovalnih pogojev (kot so stanje površine ceste, intenzivnost prometa in drugi udeleženci v prometu, neugodne vremenske razmere itd.), ki lahko vključuje samodejno deaktiviranje funkcije ali začasne omejitve delovanja (npr. zmanjšanje največje delovne hitrosti itd.); |
1.13 |
„varnostni koncept“ pomeni opis ukrepov, ki so konstrukcijsko vgrajeni v sistem, na primer v elektronske enote, zato da obravnavajo celovitost sistema in zagotavljajo varno delovanje v brezhibnem stanju in stanju z okvaro, tudi v primeru električne okvare. Možnost vrnitve v delno delovanje ali celo v rezervni sistem za ključne funkcije vozila je lahko del varnostnega koncepta. |
2. |
Splošne zahteve |
2.1 |
Sistem za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS) sestavljata sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (LDWS) in korekcijska funkcija upravljanja smeri (CDCF). |
2.1.1 |
Sistem LDWS izpolnjuje zahteve iz točk 3.1 do 3.4 in točke 3.5. |
2.1.2 |
Funkcija CDCF izpolnjuje zahteve iz točk 3.1 do 3.4 in točke 3.6. |
2.2 |
Opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu in posegi sistema ELKS
Ob upoštevanju posebnih zahtev, navedenih v nadaljevanju, je sistem zasnovan tako, da čim bolj zmanjša pogostost opozoril in posegov v primeru namernih manevrov voznika. |
3. |
Posebne zahteve |
3.1 |
Opozorilo o okvari sistema ELKS
Ob okvari sistema ELKS, ki preprečuje izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, se aktivira opozorilo. |
3.1.1 |
Opozorilo o okvari je stalni vidni opozorilni signal. |
3.1.1.1 |
Med posameznimi samopreverjanji (integrirana funkcija, ki zvezno preverja pravilno delovanje sistema vsaj medtem, ko je sistem aktiven) sistema ELKS ne sme biti znatnih premorov, v primeru okvare, ki se zazna električno, pa ne sme biti zamude pri prikazu opozorilnega signala. |
3.1.1.2 |
Ob odkritju kakršne koli neelektrične okvare (npr. neporavnanosti tipal) se aktivira opozorilni signal, opredeljen v točki 3.1.1. |
3.1.2 |
Če je vozilo opremljeno z napravami za deaktiviranje sistema ELKS, se ob deaktiviranju sistema v skladu s točko 3.2 sproži opozorilo. To opozorilo je stalni vidni opozorilni signal. V ta namen se lahko uporabi opozorilni signal za okvaro iz točke 3.1.1. |
3.2 |
Deaktiviranje sistema ELKS |
3.2.1 |
Ročno deaktiviranje
Če je vozilo opremljeno z napravami za ročno delno ali popolno deaktiviranje funkcije ELKS, veljajo naslednji pogoji, kot je ustrezno: |
3.2.1.1 |
Ob vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila se funkcija ELKS samodejno in v celoti znova aktivira. |
3.2.1.2 |
Funkcije ELKS ni mogoče v celoti ročno deaktivirati z manj kot dvema namernima ukrepoma, torej je treba na primer pritisniti in držati gumb ali izbrati in potrditi možnost menija. Zvočna opozorila sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu je mogoče zlahka izklopiti, vendar se hkrati s tem ne deaktivira tudi sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu ali funkcija CDCF. |
3.2.1.3 |
Možnost ročnega deaktiviranja se preizkusi v skladu z ustreznimi preizkusi vozila iz točke 3. |
3.2.2 |
Samodejno deaktiviranje
Če je vozilo opremljeno z napravami za samodejno delno ali popolno deaktiviranje funkcije ELKS, na primer v situacijah, kot so terenska vožnja, vleka vozila, priklapljanje priklopnika na vozilo ali deaktiviranje elektronskega nadzora stabilnosti, veljajo naslednji pogoji, kot je ustrezno: |
3.2.2.1 |
V okviru pregleda varnosti proizvajalec vozila predloži seznam situacij, v katerih se funkcija ELKS samodejno deaktivira, in ustreznih meril, ki se priloži poročilu o preizkusu. |
3.2.2.2 |
Funkcija ELKS se samodejno in v celoti znova aktivira takoj, ko ni več pogojev, zaradi katerih je bila samodejno deaktivirana. |
3.2.3 |
Neprekinjen vidni opozorilni signal voznika obvešča, da je bila funkcija ELKS deaktivirana. V ta namen se lahko uporabi opozorilni signal za okvaro iz točke 3.1.1. |
3.3 |
Samodejni izklop |
3.3.1 |
Za namerne manevre voznika
Proizvajalec v okviru pregleda varnosti predloži dokumentacijo, ki omogoča dostop do osnovne zasnove in logike sistema za zaznavanje verjetnih namernih manevrov voznika in samodejni izklop sistema ELKS. Ta dokumentacija vključuje seznam parametrov, ki se zaznavajo, in osnovni opis metode, ki se uporablja za odločitev, da je treba sistem izklopiti, po možnosti vključno z mejnimi vrednostmi. Tehnična služba v zvezi s funkcijo CDCF in sistemom LDWS oceni dokumentacijo in dokaže, da se sistem ne bo samodejno izklopil zaradi nenamernih manevrov voznika v okviru preizkusnih parametrov ohranjanja voznega pasu (zlasti bočne hitrosti zapustitve voznega pasu). |
3.3.2 |
Samodejni izklop sistema ELKS je dovoljen tudi v situacijah, kadar bočno premikanje vozila nadzorujejo druge funkcije za pomoč vozniku ali samodejne krmilne funkcije (tj. krmilna funkcija s samodejnim nadzorom, zasilna krmilna funkcija ali samodejno ohranjanje voznega pasu) ali kadar posredujejo druge funkcije, povezane z varnostjo (tj. ki lahko spremenijo dinamično obnašanje vozila, kot so AEBS, ESC itd.). Proizvajalec te situacije navede v okviru pregleda varnosti. |
3.4 |
Določbe za redne tehnične preglede |
3.4.1 |
Za namene rednih tehničnih pregledov vozil je mogoče preveriti naslednje lastnosti sistema ELKS:
|
3.4.2 |
Ob homologaciji je treba v okviru pregleda varnosti iz Priloge II zaupno opisati sredstva za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja opozorilnega signala za okvaro, ki jih izbere proizvajalec. Ta zahteva glede zaščite je izpolnjena tudi, kadar je na voljo drug način preverjanja pravilnega stanja delovanja sistema ELKS. |
3.5 |
Zahteve za sistem LDWS |
3.5.1 |
Območje hitrosti
Sistem LDWS je aktiven vsaj pri hitrosti vozila od 65 km/h do 130 km/h (ali do največje hitrosti vozila, če je manjša od 130 km/h) in pri vseh stanjih obremenitve vozila, razen če se deaktivira v skladu s točko 3.2. |
3.5.2 |
Opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu
Ko se sistem LDWS aktivira in deluje v predpisanem območju hitrosti, je sposoben voznika opozoriti najpozneje takrat, ko vozilo vidno označbo voznega pasu, po katerem vozi, prevozi za toliko, da DTLM preseže –0,3 m:
Jasno je, da zahtevano delovanje morda ne bo v celoti doseženo, če se razmere razlikujejo od zgoraj navedenih. Vendar sistem v teh drugačnih razmerah ne sme nerazumno preklopiti strategije upravljanja. Zmožnost opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu se preizkusi v skladu z ustreznimi preizkusi vozila iz točke 4. |
3.5.3 |
Opozorilni znak sistema LDWS |
3.5.3.1 |
Opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu iz točke 3.5.2 je vozniku zlahka vidno in mora vključevati:
Zgoraj navedeno opozarjanje se lahko prekine, če voznik s svojim dejanjem nakaže, da bo zapustil vozni pas. |
3.5.3.1.1 |
Kadar se za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu uporabi vidni signal, se lahko uporabi utripajoči opozorilni signal za okvaro, kot je določen v točki 3.1.1. |
3.5.3.1.2 |
Kadar funkcija CDCF izvede poseg za ohranjanje voznega pasu, se to šteje za haptično opozorilo v skladu s točko 3.5.3.1. |
3.5.3.2 |
Vidni opozorilni signal sistema LDWS se aktivira po „vklopu“ glavnega nadzornega stikala vozila. Ta zahteva se ne uporablja za opozorilne signale, ki se prikažejo v skupnem prostoru. |
3.5.3.3 |
Vidni opozorilni signali sistema LDWS so vidni tudi podnevi; voznik mora imeti možnost, da s svojega sedeža zlahka preveri ustrezno stanje signalov. |
3.5.3.4 |
Vidni opozorilni signal se preizkusi v skladu z ustreznimi preizkusi vozila iz točke 4. |
3.6 |
Zahteve glede delovanja funkcije CDCF |
3.6.1 |
Območje hitrosti
Funkcija CDCF je aktivna vsaj pri hitrosti od 70 km/h do 130 km/h (ali do največje hitrosti vozila, če je manjša od 130 km/h) in pri vseh stanjih obremenitve vozila, razen če se deaktivira v skladu s točko 3.2. Če pa vozilo upočasni s hitrosti nad 70 km/h na hitrost pod 70 km/h, je sistem aktiven vsaj toliko časa, dokler se hitrost vozila ne zmanjša pod 65 km/h. |
3.6.2 |
Ohranjanje voznega pasu
Če ni pogojev, zaradi katerih bi se sistem deaktiviral ali izklopil, je funkcija CDCF v scenarijih iz naslednje preglednice sposobna preprečiti prečkanje vidnih označb voznega pasu za toliko, da DTLM preseže –0,3 m, in zapustitev voznega pasu:
Jasno je, da delovanje, ki se zahteva za scenarije iz te preglednice, morda ne bo v celoti doseženo, če se razmere razlikujejo od zgoraj navedenih. Vendar sistem v teh drugačnih razmerah ne sme nerazumno preklopiti strategije upravljanja. To se dokaže v skladu s pregledom varnosti. Zmožnost ohranjanja voznega pasu se preizkusi v skladu z ustreznimi preizkusi vozila iz točke 5. |
3.6.3 |
Razveljavitev s krmiljenjem |
3.6.3.1 |
Sila na napravi za upravljanje krmilnega sistema, potrebna za razveljavitev upravljanja smeri, ki ga izvaja sistem, ne sme preseči 50 N. Po razveljavitvi se podpora pri krmiljenju ne sme nenadoma bistveno zmanjšati. |
3.6.3.2 |
Pri sistemih CDCF, ki ne delujejo na samo krmiljenje (npr. vrsta sistema CDCF z diferencialnim zaviranjem), voznik volana ne sme obrniti za več kot 25 stopinj. |
3.6.3.3 |
Sila na napravi za upravljanje krmilnega sistema, potrebna za razveljavitev, se preizkusi v skladu z ustreznimi preizkusi vozila iz točke 5. |
3.6.4 |
Opozorilni znak funkcije CDCF |
3.6.4.1 |
Voznik je takoj opozorjen na vsak poseg funkcije CDCF, in sicer z vidnim opozorilnim signalom, ki je prikazan vsaj eno sekundo ali tako dolgo, dokler traja poseg, kar koli od tega traja dlje. Vidni signal je lahko utripajoči opozorilni signal za okvaro iz točke 3.1.1. |
3.6.4.1.1 |
V primeru posega, daljšega od deset sekund, se sproži zvočni opozorilni signal, ki traja do konca posega, razen če voznik s svojim dejanjem nakaže, da bo zapustil vozni pas. |
3.6.4.1.2 |
V primeru dveh ali več zaporednih posegov v tekočem intervalu 180 sekund in brez krmiljenja voznika med tem posegom sistem med drugim in vsemi nadaljnjimi posegi v tekočem intervalu 180 sekund sproži zvočni opozorilni signal. Ob začetku tretjega posega (in nadaljnjih posegov) zvočni opozorilni signal traja vsaj deset sekund dlje kot prejšnji opozorilni signal. |
3.6.4.2 |
Izpolnjevanje zahtev iz točk 3.6.4.1.1 in 3.6.4.1.2 se preizkusi v skladu z ustreznimi preizkusi vozila iz točke 5. |
4. |
Preizkusne zahteve za sistem LDWS |
4.1 |
Splošne določbe
Vozila, opremljena s sistemom LDWS, izpolnjujejo ustrezne preizkusne zahteve iz te točke. |
4.2 |
Preizkusni pogoji
Preizkusi se izvedejo:
Po presoji proizvajalca in s soglasjem tehnične službe se lahko preizkusi izvedejo pod pogoji, ki odstopajo od zgoraj opisanih (npr. pri nižjih temperaturah okolice). |
4.2.1 |
Označbe voznega pasu
Označbe voznega pasu v obliki neprekinjene in prekinjene črte na cesti, ki se uporablja za preizkuse, so skladne z eno od označb, opisanih v Prilogi 3 (Opredelitev vidnih označb voznega pasu) k Pravilniku ZN št. 130. Označbe so v dobrem stanju in iz materiala, ki je skladen s standardom za vidne označbe voznega pasu. Razporeditev označb voznega pasu, uporabljena za preizkuse, se navede v poročilu o preizkusu. Za namene preizkusov iz te točke znaša širina voznega pasu (izmerjena med označbami voznega pasu) najmanj 3,5 m. Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže skladnost z vsemi drugimi označbami voznega pasu, opredeljenimi v Prilogi 3 (Opredelitev vidnih označb voznega pasu) k Pravilniku ZN št. 130. Vsaka taka dokumentacija se priloži poročilu o preizkusu. |
4.2.2 |
Stanje zadevnega vozila |
4.2.2.1 |
Preizkusna masa
Zadevno vozilo se preizkusi v stanju obremenitve, o katerem se dogovorita proizvajalec in tehnična služba. Obremenitev se po začetku preizkusnega postopka ne sme več spremeniti. Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže, da sistem deluje v vseh stanjih obremenitve. |
4.2.2.2 |
Zadevno vozilo se preizkusi pri tlaku v pnevmatikah, ki ga priporoči proizvajalec vozila. |
4.2.2.3 |
Kadar je sistem LDWS opremljen s pragom opozarjanja, ki ga lahko uporabnik prilagodi, se za preizkuse, določene v točki 4.3, prag opozarjanja nastavi na najvišjo nastavitev za zapustitev voznega pasu. Po začetku preizkusnega postopka spremembe niso več mogoče. |
4.2.2.4 |
Kondicioniranje pred preizkusom
Na zahtevo proizvajalca vozila lahko vozilo za umerjanje sistema tipal prevozi največ 100 km po kombinaciji mestnih in podeželskih cest z drugo prometno in obcestno opremo. |
4.3 |
Preizkusni postopki |
4.3.1 |
Preveritveni preizkus vidnega opozorilnega signala
Ko vozilo miruje, se preveri, ali vidni opozorilni signali izpolnjujejo zahteve iz točke 3.5.3.2. |
4.3.2 |
Preizkus opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu |
4.3.2.1 |
Vozilo se vozi s hitrostjo 70 km/h +/– 3 km/h enakomerno po sredini preizkusnega pasu, tako da je položaj vozila stabilen.
Pri predpisani hitrosti se vozilo upravlja tako, da ga blago zanese v levo ali desno z bočno hitrostjo zapustitve voznega pasu med 0,1 in 0,5 m/s, tako da vozilo prevozi označbo voznega pasu. Preizkus se ponovi z drugo hitrostjo zapustitve voznega pasu v razponu med 0,1 in 0,5 m/s. Zgornji preizkusi se ponovijo z zanašanjem v nasprotno smer. |
4.3.2.2 |
Preizkusne zahteve so izpolnjene, če sistem LDWS najpozneje takrat, ko razdalja do označbe voznega pasu znaša –0,3 m, sproži opozorilni znak za zapustitev voznega pasu iz točke 3.5.3.1. |
4.3.2.3 |
Poleg tega proizvajalec vozila tehnični službi zadovoljivo dokaže, da so izpolnjene zahteve za celotno območje hitrosti in celotno območje bočne hitrosti zapustitve voznega pasu. To lahko doseže z ustrezno dokumentacijo, priloženo poročilu o preizkusu. |
4.3.3 |
Preizkus ročnega deaktiviranja |
4.3.3.1 |
Če je vozilo opremljeno z napravami za ročno deaktiviranje sistema ELKS (sistema LDWS), se glavno nadzorno stikalo vozila preklopi v položaj „vklop“, sistem ELKS (sistem LDWS) pa se deaktivira. Aktivira se opozorilni signal iz točke 3.2.3.
Glavno nadzorno stikalo se preklopi v položaj „izklop“. Glavno nadzorno stikalo vozila se preklopi v položaj „vklop“, nato pa se preveri, da se prej aktivirani opozorilni signal ni znova aktiviral, kar pomeni, da je sistem ELKS (sistem LDWS) ponovno aktiviran, kot je določeno v točki 3.2.1.1. |
5. |
Preizkusne zahteve za funkcijo CDCF |
5.1 |
Splošne določbe
Vozila, opremljena s funkcijo CDCF, izpolnjujejo ustrezne preizkusne zahteve iz te točke. |
5.2 |
Preizkusni pogoji
Preizkusi se izvedejo:
Po presoji proizvajalca in s soglasjem tehnične službe se lahko preizkusi izvedejo pod pogoji, ki odstopajo od zgoraj opisanih (npr. pri nižjih temperaturah okolice). |
5.2.1 |
Označbe voznega pasu
Neprekinjene označbe voznega pasu na cesti, ki se uporablja za preizkuse, so skladne z eno od označb, opisanih v Prilogi 3 (Opredelitev vidnih označb voznega pasu) k Pravilniku ZN št. 130. Označbe so v dobrem stanju in iz materiala, ki je skladen s standardom za vidne označbe voznega pasu. Označbe voznega pasu, uporabljene za preizkuse, se navedejo v poročilu o preizkusu. Za preizkuse iz te točke je neprekinjena označba voznega pasu najmanj 3,5 m oddaljena od katere koli druge oznake voznega pasu. Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže skladnost z vsemi drugimi neprekinjenimi označbami voznega pasu, opredeljenimi v Prilogi 3 (Opredelitev vidnih označb voznega pasu) k Pravilniku ZN št. 130. Vsaka taka dokumentacija se priloži poročilu o preizkusu. |
5.2.2 |
Stanje zadevnega vozila |
5.2.2.1 |
Preizkusna masa
Zadevno vozilo se preizkusi v stanju obremenitve, o katerem se dogovorita proizvajalec in tehnična služba. Obremenitev se po začetku preizkusnega postopka ne sme več spremeniti. Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže, da sistem deluje v vseh stanjih obremenitve. |
5.2.2.2 |
Zadevno vozilo se preizkusi pri tlaku v pnevmatikah, ki ga priporoči proizvajalec vozila. |
5.2.2.3 |
Če je funkcija CDCF opremljena s časovnim pragom, ki ga lahko uporabnik prilagodi, se za preizkus iz točke 5.3.3 časovni prag nastavi na najpoznejšo nastavitev za poseg sistema. Po začetku preizkusnega postopka spremembe niso več mogoče. |
5.2.2.4 |
Kondicioniranje pred preizkusom
Na zahtevo proizvajalca vozila lahko vozilo za umerjanje sistema tipal prevozi največ 100 km po kombinaciji mestnih in podeželskih cest z drugo prometno in obcestno opremo. |
5.3 |
Preizkusni postopki |
5.3.1 |
Preizkus opozorilnega znaka |
5.3.1.1 |
Voznik zadevno vozilo vozi z aktivirano funkcijo CDCF po cesti, ki ima vsaj na eni strani pasu neprekinjene označbe voznega pasu.
Preizkusni pogoji in preizkusna hitrost zadevnega vozila so v območju delovanja sistema. Med preizkusom se beleži trajanje posegov funkcije CDCF ter vidnih in zvočnih opozorilnih signalov. V primeru iz točke 3.6.4.1.1 voznik zadevno vozilo vozi tako, da poskuša zapustiti vozni pas in povzroči, da poseg funkcije CDCF traja dlje kot deset sekund. Če takega preizkusa ni mogoče praktično izvesti, na primer zaradi omejitev infrastrukture za izvajanje preizkusov, se lahko ta zahteva na podlagi privolitve homologacijskega organa izpolni z dokumentacijo. Preizkusne zahteve so izpolnjene, če se zvočni opozorilni signal zagotovi najpozneje deset sekund po začetku posega. V primeru iz točke 3.6.4.1.2 voznik zadevno vozilo vozi tako, da poskuša zapustiti vozni pas in povzroči vsaj tri posege sistema v tekočem intervalu 180 sekund. Preizkusne zahteve so izpolnjene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
5.3.1.2 |
Proizvajalec poleg tega tehnični službi zadovoljivo dokaže, da so zahteve iz točk 3.6.4.1.1 in 3.6.4.1.2 izpolnjene v celotnem območju delovanja funkcije CDCF. To lahko doseže z ustrezno dokumentacijo, priloženo poročilu o preizkusu. |
5.3.2 |
Preizkus razveljavitve s krmiljenjem |
5.3.2.1 |
Voznik zadevno vozilo vozi z aktivirano funkcijo CDCF na cesti z neprekinjenimi označbami voznega pasu na vsaki strani pasu.
Preizkusni pogoji in preizkusna hitrost zadevnega vozila so v območju delovanja sistema. Voznik vozilo vozi tako, da poskuša zapustiti vozni pas in povzroči poseg funkcije CDCF. Voznik med posegom uporabi silo na napravi za upravljanje krmilnega sistema, potrebno za razveljavitev posega. Sila in krmiljenje, ki ju voznik uporabi na napravi za upravljanje krmilnega sistema za razveljavitev posega, se zabeležita. Preizkusne zahteve so izpolnjene, če:
|
5.3.2.2 |
Proizvajalec poleg tega tehnični službi zadovoljivo dokaže, da so zahteve iz točke 3.6.4 izpolnjene v celotnem območju delovanja funkcije CDCF. To lahko doseže z ustrezno dokumentacijo, priloženo poročilu o preizkusu. |
5.3.3 |
Preizkus ohranjanja voznega pasu |
5.3.3.1 |
Funkcija CDCF se preizkusi za preizkusna scenarija št. 1 in št. 2 iz točke 3.6.2. |
5.3.3.1.1 |
Preizkusi se pri vseh scenarijih izvedejo pri bočni hitrosti 0,2 m/s in 0,5 m/s. |
5.3.3.1.2 |
Prevozi se preizkusna pot, sestavljena iz začetne ravne poti, ki je vzporedna z neprekinjeno označbo voznega pasu, ki se preizkuša, in ki ji sledita zavoj z določenim polmerom za uporabo znane bočne hitrosti in odklona za zadevno vozilo ter ravna pot, na kateri voznik na volanu ne uporabi nobene sile (npr. tako, da roke umakne z volana).
|
5.3.3.1.3 |
Hitrost zadevnega vozila med preizkusom do trenutka posega sistema znaša 72 km/h +/– 1 km/h.
Zavoj z določenim polmerom, ki se prevozi za uporabo zahtevane bočne hitrosti, ima polmer 1 200 m ali več. Zahtevana bočna hitrost se doseže z dovoljenim odstopanjem +/– 0,05 m/s. Proizvajalec vozila predloži informacije, ki opisujejo polmer zavoja, ki se prevozi, in mesto, kjer se končata zaprta krožna pot in/ali nadzor hitrosti, tako da se zagotovi prosto zanašanje, pri čemer ni vpliva na samodejni izklop v skladu s točko 3.3.1. |
5.3.3.2 |
Preizkusne zahteve so izpolnjene, če zadevno vozilo označbe voznega pasu ne prevozi za toliko, da DTLM preseže –0,3 m. |
5.3.3.3 |
Poleg tega proizvajalec vozila tehnični službi zadovoljivo dokaže, da so izpolnjene zahteve za celotno območje hitrosti in celotno območje bočne hitrosti zapustitve voznega pasu. To lahko doseže z ustrezno dokumentacijo, priloženo poročilu o preizkusu. |
DEL 3
CERTIFIKAT O EU-HOMOLOGACIJI (SISTEM VOZILA)
Sporočilo o podeljeni/razširjeni/zavrnjeni/preklicani (4) homologaciji tipa vozila glede na njegov sistem za ohranjanje voznega pasu v sili v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/646 (5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2021/646
Številka certifikata o EU-homologaciji:
Razlog za razširitev/zavrnitev/preklic (1):
ODDELEK I
0.1 |
Znamka (blagovno ime proizvajalca): |
0.2 |
Tip: |
0.2.1 |
Trgovska imena (če obstajajo): |
0.3 |
Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu: |
0.3.1 |
Mesto navedene oznake: |
0.4 |
Kategorija vozila: |
0.5 |
Naziv in naslov proizvajalca: |
0.8 |
Nazivi in naslovi proizvodnih obratov: |
0.9 |
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): |
ODDELEK II
1. |
Dodatne informacije (če je ustrezno): glej Dodatek. |
2. |
Tehnična služba, pristojna za izvajanje preizkusov: |
3. |
Datum poročila o preizkusu: |
4. |
Številka poročila o preizkusu: |
5. |
Morebitne pripombe: glej Dodatek. |
6. |
Kraj: |
7. |
Datum: |
8. |
Podpis: |
(1) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/621 z dne 17. aprila 2019 o tehničnih podatkih, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov postavk, ki se pregledujejo, o uporabi priporočenih metod pregledov ter določitvi podrobnih pravil o obliki podatkov in postopkih za dostop do ustreznih tehničnih podatkov (UL L 108, 23.4.2019, str. 5).
(3) UL L 178, 18.6.2014, str. 29.
(4) Neustrezno črtati.
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/646 z dne 19. aprila 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo motornih vozil v zvezi z njihovimi sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS) (UL L133, 20.4.2021, str. 31).
Dodatek
k certifikatu o EU-homologaciji št.
1.
Dodatne informacije
1.1
Opis sistema
1.2
Naprave za ročno deaktiviranje sistema za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS)
1.3
Opis samodejnega deaktiviranja (če je vgrajeno)
1.4
Opis samodejnega izklopa (če je vgrajen)
1.5
Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (LDWS)
1.5.1
Območje hitrosti sistema LDWS
1.5.2
Tehnični opis in risba sistema LDWS
1.6
Korekcijska funkcija upravljanja smeri (CDCF)
1.6.1
Območje hitrosti CDCF
1.6.2
Opis sistema (zlasti če sistem uporablja krmiljenje ali zaviranje)
PRILOGA II
PREGLED VARNOSTI
1. |
Splošno |
1.1 |
V tej prilogi so opredeljene posebne zahteve za dokumentacijo, strategijo ob okvari ter preverjanje glede varnostnih vidikov sistemov za elektronsko upravljanje in kompleksnih sistemov za elektronsko upravljanje vozila v okviru sistema za ohranjanje voznega pasu v sili. |
1.1.1 |
Sistemi za elektronsko upravljanje se pogosto upravljajo s programsko opremo in so grajeni iz samostojnih funkcionalnih sestavnih delov, kot so tipala, elektronske upravljalne enote in sprožila, ter povezani prek povezav za prenos. Vsebujejo lahko mehanske, elektropnevmatske ali elektrohidravlične elemente. |
1.2 |
Ta priloga ne določa meril glede delovanja „sistema“, zajetega v tej uredbi, vključuje pa metodologijo, ki se uporablja za postopek zasnove, in informacije, ki jih je treba predložiti tehnični službi za namene homologacije. |
1.3 |
Iz teh informacij je razvidno, da „sistem“ v brezhibnem stanju in stanju z okvaro izpolnjuje vse ustrezne zahteve glede delovanja, opredeljene v delu 2 Priloge I, in da je zasnovan za delovanje na tak način, ki ne povzroča tveganj za varnost. |
2. |
Dokumentacija |
2.1 |
Zahteve
Proizvajalec predloži dokumentacijo, ki omogoča dostop do osnovne zasnove „sistema“ ter sredstev, s katerimi je ta povezan z drugimi sistemi vozila ali s katerimi neposredno upravlja izhodne spremenljivke. Pojasnijo se funkcije „sistema“, vključno s strategijami upravljanja, in varnostni koncept, kot jih je določil proizvajalec. Dokumentacija je kratka, vendar dokazuje, da zasnova in razvoj temeljita na strokovnem znanju z vseh zadevnih sistemskih področij. Kar zadeva redne tehnične preglede, je v dokumentaciji opisano, kako se lahko preveri trenutno stanje delovanja „sistema“. Tehnična služba oceni dokumentacijo in v zvezi s „sistemom“ dokaže, da:
|
2.1.1 |
Dokumentacija se predloži v dveh delih:
|
2.2 |
Predloži se opis, v katerem so preprosto pojasnjene vse funkcije, vključno s strategijami upravljanja „sistema“, in metode, uporabljene za doseganje ciljev, vključno z navedbo mehanizmov, s katerimi se izvaja upravljanje.
Opredelijo se vse opisane funkcije, ki jih je mogoče razveljaviti, in zagotovi se nadaljnji opis razlogov za spremembo delovanja funkcije. |
2.2.1 |
Predloži se seznam vseh vhodnih in zaznanih spremenljivk ter določi njihovo delovno območje, skupaj z opisom, kako vsaka spremenljivka vpliva na obnašanje sistema. |
2.2.2 |
Predloži se seznam vseh izhodnih spremenljivk, ki jih upravlja „sistem“, in v vsakem primeru se navede, ali je upravljanje neposredno oziroma ali poteka prek drugega sistema vozila. Opredeli se območje, v katerem bo „sistem“ verjetno upravljal vsako izhodno spremenljivko. |
2.2.3 |
Navedejo se meje, ki določajo meje funkcionalnega delovanja (tj. zunanje fizične meje, znotraj katerih lahko sistem ohranja nadzor), kadar je to pomembno za delovanje sistema. |
2.3 |
Načrt in shematski prikazi sistema |
2.3.1 |
Popis sestavnih delov
Predloži se seznam, na katerem so razčlenjene vse enote „sistema“ in navedeni tudi ostali sistemi vozila, potrebni za izvajanje zadevne funkcije upravljanja. Predloži se okvirna shema, ki prikazuje te enote v kombinaciji, pri čemer se pojasnijo porazdelitev opreme in medsebojne povezave. |
2.3.2 |
Funkcije enot
Opiše se funkcija vsake enote „sistema“ in prikažejo signali, ki jo povezujejo z drugimi enotami ali drugimi sistemi vozila. To se lahko zagotovi z označenim blokovnim diagramom, drugim shematskim prikazom ali opisom, ki mu je tak diagram priložen. |
2.3.3 |
Medsebojne povezave znotraj „sistema“ se prikažejo s shemo vezja za povezave za prenos električne energije, shemo ocevja za opremo za pnevmatski ali hidravlični prenos in poenostavljenim načrtom v obliki sheme mehanskih povezav. Prikažejo se tudi povezave za prenos do drugih sistemov in iz njih. |
2.3.4 |
Obstaja jasna povezava med povezavami za prenos in signali, ki se prenašajo med enotami. Prednostne naloge signalov na mnogokratnih podatkovnih poteh se navedejo, kadar koli je lahko prednostna naloga težava, ki vpliva na delovanje ali varnost. |
2.3.5 |
Identifikacija enot
Vsaka enota je jasno in nedvoumno prepoznavna (npr. z oznako za strojno opremo in oznako ali programskim izhodom za vsebino programa), da zagotavlja ustrezno povezavo med strojno opremo in dokumentacijo. Kadar so funkcije združene v eni sami enoti ali celo v enem samem računalniku, vendar so zaradi jasnosti in lažjega pojasnila prikazane v več blokih v blokovnem diagramu, se uporabi ena sama identifikacijska oznaka strojne opreme. Proizvajalec s to identifikacijo potrdi, da je predložena oprema skladna z ustreznim dokumentom. |
2.3.5.1 |
Identifikacija opredeljuje različico strojne in programske opreme, kadar pa se slednja spremeni tako, da spremeni funkcijo enote, kar zadeva to uredbo, se spremeni tudi ta identifikacija. |
2.4 |
Varnostni koncept proizvajalca |
2.4.1 |
Proizvajalec predloži izjavo, ki potrjuje, da strategija, izbrana za doseganje ciljev „sistema“, v brezhibnem stanju ne bo vplivala na varno delovanje vozila. |
2.4.2 |
Kar zadeva programsko opremo, uporabljeno v „sistemu“, se pojasni okvirna arhitektura ter opredelijo uporabljene metode in orodja zasnove. Proizvajalec predloži dokaze o sredstvu, s katerim je med postopkom zasnove in razvoja določil realizacijo logike sistema. |
2.4.3 |
Proizvajalec tehnični službi predloži pojasnilo konstrukcijsko določenih ukrepov, vgrajenih v „sistem“, da se omogoči varno delovanje v stanjih z okvaro. Možni konstrukcijsko določeni ukrepi za primer okvare v „sistemu“ so na primer:
V primeru okvare je voznik opozorjen na primer z opozorilnim signalom ali prikazom sporočila. Če voznik sistema ne deaktivira, na primer z zasukom stikala za vžig (zagon) v položaj „off“ (izklop) ali z izklopom konkretne funkcije, če je za ta namen na voljo posebno stikalo, je opozorilo prisotno, dokler stanje z okvaro ni odpravljeno. |
2.4.3.1 |
Če se pri izbranem ukrepu v nekaterih stanjih z okvaro izbere način delovanja z delno zmogljivostjo, se ta stanja navedejo, poleg tega pa se opredelijo posledične meje učinkovitosti. |
2.4.3.2 |
Če se pri izbranem ukrepu izbere drugi (rezervni) način za dosego cilja sistema za upravljanje vozila, je treba pojasniti načela preklopnega mehanizma, logiko in raven redundance ter morebitne vgrajene podporne funkcije preverjanja ter določiti posledične meje rezervne učinkovitosti. |
2.4.3.3 |
Če se pri izbranem ukrepu izbere odprava funkcije za elektronsko upravljanje na višji ravni, se preprečijo vsi zadevni izhodni signali upravljanja, povezani s to funkcijo, in sicer tako, da se omejijo prehodne motnje. |
2.4.4 |
Dokumentacija je podprta z analizo, iz katere je na splošno razvidno, kako se bo sistem obnašal, če se pojavi katera koli nevarnost ali okvara, ki bo vplivala na delovanje ali varnost naprave za upravljanje vozila.
Proizvajalec določi in izvaja izbrane analitične pristope ter jih ob homologaciji da na voljo tehnični službi za pregled. Tehnična služba oceni uporabo analitičnih pristopov. Ta ocena vključuje:
Ocena zajema preverjanje izbranih nevarnosti in okvar na kraju samem, da se ugotovi, ali je argumentacija, ki podpira varnostni koncept, razumljiva in logična ter ali so načrti validacije ustrezni in so bili izvedeni. Tehnična služba lahko za preverjanje varnostnega koncepta izvede preizkuse, kot so opredeljeni v točki 3, ali zahteva njihovo izvedbo. |
2.4.4.1 |
V tej dokumentaciji so razčlenjeni parametri, ki se spremljajo, za vsako stanje z vrsto okvare iz točke 2.4.4 pa je določen opozorilni signal za opozorilo voznika in/ali servisnega osebja/osebja, ki izvaja tehnične preglede. |
2.4.4.2 |
V tej dokumentaciji so opisani ukrepi, vzpostavljeni za zagotovitev, da „sistem“ ne vpliva na varno delovanje vozila, ko na delovanje „sistema“ vplivajo okoljski pogoji, na primer podnebne razmere, temperatura, vdor prahu ali vode, nabiranje ledu. |
3. |
Preverjanje in preizkus |
3.1 |
Funkcionalno delovanje „sistema“, kot je določeno v dokumentih, zahtevanih v točki 2, se preizkusi na naslednji način: |
3.1.1 |
Preverjanje funkcije „sistema“
Tehnična služba preveri „sistem“ v brezhibnem stanju, tako da preizkusi več izbranih funkcij med tistimi, ki jih proizvajalec navede v odstavku 2.2. Pri kompleksnih elektronskih sistemih ti preizkusi vključujejo scenarije, v katerih je navedena funkcija razveljavljena. |
3.1.1.1 |
Rezultati preverjanja se ujemajo z opisom, vključno s strategijami upravljanja, ki jih je proizvajalec zagotovil v točki 2.2. |
3.1.2 |
Preverjanje varnostnega koncepta iz točke 2.4
Odziv „sistema“ se preveri pod vplivom okvare v kateri koli posamezni enoti, tako da se ustrezni izhodni signali uporabijo na električnih enotah oziroma mehanskih elementih z namenom simuliranja učinkov internih okvar v enoti. Tehnična služba izvede to preverjanje za vsaj eno posamezno enoto, ne preveri pa odziva „sistema“ na več hkratnih okvar posameznih enot. Tehnična služba preveri, ali ti preizkusi vključujejo vidike, ki lahko vplivajo na možnost upravljanja vozila in podatke za uporabnika (vidike vmesnika človek-stroj). |
4. |
Poročanje tehnične službe
Tehnična služba poroča o oceni na način, ki omogoča sledljivost, pri čemer imajo različice pregledanih dokumentov na primer oznake in so navedene v evidencah tehnične službe. Primer možnega načrta obrazca za oceno, ki ga tehnična služba predloži homologacijskemu organu, je priložen v Dodatku. |
Dodatek
Vzorec obrazca za oceno sistema za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS)
Poročilo o preizkusu št.:
1. |
Identifikacija |
1.1 |
Znamka vozila: |
1.2 |
Tip: |
1.3 |
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: |
1.4 |
Mesto navedene oznake: |
1.5 |
Naziv in naslov proizvajalca: |
1.6 |
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: |
1.7 |
Uradna dokumentacija proizvajalca:
Referenčna številka dokumentacije: Datum prvotne izdaje: Datum zadnje posodobitve: |
2. |
Opis preizkusnih vozil/sistemov |
2.1 |
Splošni opis: |
2.2 |
Opis vseh funkcij upravljanja „sistema“ in metod delovanja: |
2.3 |
Opis sestavnih delov in diagrami medsebojnih povezav v „sistemu“: |
2.4 |
Splošni opis: |
2.5 |
Opis vseh funkcij upravljanja „sistema“ in metod delovanja: |
2.6 |
Opis sestavnih delov in diagrami medsebojnih povezav v „sistemu“: |
3. |
Varnostni koncept proizvajalca |
3.1 |
Opis poteka signalov, operativnih podatkov in njihovih prednostnih nalog: |
3.2 |
Izjava proizvajalca:
Proizvajalci … potrjujejo, da strategija, izbrana za doseganje ciljev „sistema“, v brezhibnem stanju ne bo vplivala na varno delovanje vozila. |
3.3 |
Okvirna arhitektura programske opreme ter uporabljene metode zasnove in orodja: |
3.4 |
Pojasnilo konstrukcijsko določenih ukrepov, vgrajenih v „sistem“ v stanjih z okvaro: |
3.5 |
Dokumentirane analize obnašanja „sistema“ v posameznih stanjih nevarnosti ali okvare: |
3.6 |
Opis ukrepov, vzpostavljenih za okoljske pogoje: |
3.7 |
Določbe za redni tehnični pregled „sistema“: |
3.8 |
Rezultati preizkusa preverjanja „sistema“ iz točke 3.1.1 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/646 (1). |
3.9 |
Rezultati preizkusa preverjanja varnostnega koncepta iz točke 3.1.2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/646 |
3.10 |
Datum preizkusa: |
3.11 |
Ta preizkus je bil opravljen in rezultati so bili sporočeni v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/646, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2021/646
Tehnična služba, ki izvaja preizkuse Podpis: … Datum: … |
3.12 |
Opombe: |
(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/646 z dne 19. aprila 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo motornih vozil v zvezi z njihovimi sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS) (UL L 133, 20.4.2021, str. 31).
DIREKTIVE
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/54 |
DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2021/647
z dne 15. januarja 2021
o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za uporabo nekaterih svinčevih spojin in spojin šestvalentnega kroma v električnih in elektronskih vžigalnikih eksplozivov za civilno (poklicno) uporabo, zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (1) ter zlasti člena 5(1)(a) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni Direktivi. |
(2) |
Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi. |
(3) |
Svinec in šestvalentni krom sta omejeni snovi iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU. |
(4) |
Komisija je 19. januarja 2018 prejela zahtevek, pripravljen v skladu s členom 5(3) Direktive 2011/65/EU, za izjemo, ki se navede v Prilogi III k navedeni direktivi, glede uporabe svinčevih spojin in spojin šestvalentnega kroma v električnih in elektronskih vžigalnikih eksplozivov za civilno (poklicno) uporabo (v nadaljnjem besedilu: zahtevana izjema). |
(5) |
Ocena zahtevka je vključevala posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču. |
(6) |
Nekatere svinčeve spojine in spojine šestvalentnega kroma se uporabljajo v bistvenih delih električnih in elektronskih vžigalnikov (EEV), kot so električne vžigalne glavice, primarne eksplozivne polnitve in pirotehnični zakasnilni vložki. EEV so del električnih in elektronskih detonatorjev, ki se uporabljajo predvsem za pridobivanje mineralov, dejavnosti gradnje in rušenja ter komponente integriranih reševalnih sistemov. |
(7) |
Trenutno za svinčev diazid, svinčev stifnat, svinčev dipikramat, oranžni svinčev oksid (svinčev tetroksid) in svinčev dioksid v EEV ter za barijev kromat v dolgotrajnih pirotehničnih zakasnilnih vložkih v EEV ni alternativ, dostopnih na trgu, ki bi izpolnjevale vse bistvene zahteve za zagotovitev varnega delovanja EEV. |
(8) |
Zaradi pomanjkanja alternativ nadomestitev ali odstranitev svinčevega diazida, svinčevega stinata, svinčevega dipikramata, oranžnega svinčevega oksida (svinčevega tetroksida), svinčevega dioksida in barijevega kromata znanstveno in tehnično ni izvedljiva v nekaterih komponentah EEV. Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba. |
(9) |
Zato je primerno odobriti zahtevano izjemo, tako da se uporabe, zajete v zahtevku, glede električne in elektronske opreme kategorije 11, vključijo v Prilogo III k Direktivi 2011/65/EU. |
(10) |
Zahtevano izjemo bi bilo treba odobriti za obdobje petih let, in sicer od 20. aprila 2021, v skladu s prvim pododstavkom člena 5(2) Direktive 2011/65/EU. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje ustreznih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije. |
(11) |
Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga III k Direktivi 2011/65/EU se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej direktivi.
Člen 2
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. oktobra 2021. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Navedene predpise uporabljajo od 1. novembra 2021.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 15. januarja 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 174, 1.7.2011, str. 88.
(2) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
PRILOGA
V Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU se doda naslednji vnos 45:
„45 |
Svinčev diazid, svinčev stifnat, svinčev dipikramat, oranžni svinčev oksid (svinčev tetroksid) in svinčev dioksid v električnih in elektronskih vžigalnikih eksplozivov za civilno (poklicno) uporabo ter barijev kromat v dolgotrajnih pirotehničnih zakasnilnih vložkih v električnih vžigalnikih eksplozivov za civilno (poklicno) uporabo |
Uporablja se za kategorijo 11 in preneha veljati 20. aprila 2026.“ |
SKLEPI
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/57 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2021/648
z dne 16. aprila 2021
o spremembi Sklepa (SZVP) 2018/299 o spodbujanju evropske mreže neodvisnih možganskih trustov za neširjenje orožja in razoroževanje v podporo izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. februarja 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/299 (1). |
(2) |
Sklep (SZVP) 2018/299 določa, da se v obdobju 42 mesecev z začetkom na datum sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) navedenega sklepa izvajajo dejavnosti iz člena 1 navedenega sklepa (v nadaljnjem besedilu: obdobje izvajanja). |
(3) |
Konzorcij EU za neširjenje orožja in razoroževanje je v svoji vlogi subjekta, zadolženega za izvajanje, 18. februarja 2021 zaprosil Unijo za dovoljenje za podaljšanje obdobja izvajanja do 17. maja 2022 zaradi izzivov, ki so posledica nadaljevanja pandemije COVID-19. |
(4) |
Dejavnosti iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2018/299 se lahko brez kakršnih koli posledic v zvezi s finančnimi sredstvi nadaljujejo do 17. maja 2022. |
(5) |
Sklep (SZVP) 2018/299 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep (SZVP) 2018/299 se spremeni:
(1) |
v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Ta sklep preneha veljati 17. maja 2022.“; |
(2) |
oddelek 4 Priloge se nadomesti z naslednjim: „4. Trajanje Celotno predvideno trajanje izvajanja projektov je 48 mesecev. Projekti se končajo 17. maja 2022.“ |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 16. aprila 2021
Za Svet
predsednica
A. P. ZACARIAS
(1) Sklep Sveta (SZVP) 2018/299 z dne 26. februarja 2018 o spodbujanju evropske mreže neodvisnih možganskih trustov za neširjenje orožja in razoroževanje v podporo izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 56, 28.2.2018, str. 46).
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/59 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2021/649
z dne 16. aprila 2021
o podpori Unije dejavnostim sekretariata PTO v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pogodbo o trgovini z orožjem (PTO) je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela 2. aprila 2013 z Resolucijo A/RES/67/234 B. PTO je bila nato na voljo za podpis 3. junija 2013, veljati pa je začela 24. decembra 2014. Vse države članice so pogodbenice PTO. |
(2) |
Cilj PTO je vzpostaviti najvišje možne skupne mednarodne standarde za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem, preprečiti in odpraviti nedovoljeno trgovino s konvencionalnim orožjem in preprečiti njegovo preusmerjanje. Ključna izziva za doseganje ciljev PTO sta njeno učinkovito izvajanje s strani držav pogodbenic PTO (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) in njena splošna uporaba, ob upoštevanju, da je urejanje mednarodne trgovine z orožjem že po naravi globalno prizadevanje. Z namenom prispevati k obravnavi teh izzivov, je Svet dne 16. decembra 2013 sprejel Sklep 2013/768/SZVP (1) in dne 29. maja 2017 Sklep (SZVP) 2017/915 (2), s čimer je portfelj pomoči Unije v zvezi z nadzorom izvoza razširil na dejavnosti, specifične za PTO. |
(3) |
PTO ustanavlja sekretariat (v nadaljnjem besedilu: sekretariat PTO), ki bo državam pogodbenicam pomagal pri učinkovitem izvajanju PTO. Sekretariat PTO prevzame naslednje odgovornosti: prejema, daje na voljo in razpošilja poročila v skladu s PTO; vzdržuje seznam nacionalnih kontaktnih točk in ga da na voljo državam pogodbenicam; olajšuje usklajevanje ponudb in prošenj za pomoč pri izvajanju Pogodbe PTO ter spodbuja mednarodno sodelovanje, kot zahtevano; olajšuje delo konference držav pogodbenic, vključno z ureditvijo in zagotavljanjem potrebnih storitev za sestanke v skladu s PTO; in opravlja druge naloge, kot se določijo na konferencah držav pogodbenic. Sekretariat PTO upravlja tudi Prostovoljni skrbniški sklad, ki so ga države pogodbenice ustanovile v skladu s členom 16(3) PTO za pomoč državam pogodbenicam pri izvajanju PTO. Poleg tega je četrta konferenca držav pogodbenic sekretariatu PTO zaupala upravljanje programa sponzorstva PTO, ki je bil vzpostavljen za lažje sodelovanje predstavnikov držav na sestankih PTO. |
(4) |
Unija se v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016 zavezuje, da bo spodbujala svetovni red, ki temelji na pravilih. V interesu Unije je, da se spodbujajo dogovorjena pravila za zagotavljanje svetovnih javnih dobrin ter prispeva k mirnemu in trajnostno naravnanemu svetu. Unija spodbuja na pravilih temelječo svetovno ureditev, katere ključno načelo je multilateralizem, v njenem osrčju pa so Združeni narodi. Unija se odločno zavzema, da bi k večstranskim pogodbam za razoroževanje, neširjenje in nadzor nad oborožitvijo pristopili novi člani, ter podpira splošno uporabo, dosledno izvajanje in izvrševanje teh pogodb in režimov, tudi PTO. V okviru teh splošnih političnih ciljev je podpora sekretariatu PTO v skladu s posebnim ciljem krepitve večstranskega sistema, ki podpira odgovorno trgovino z orožjem. |
(5) |
Sekretariat PTO je v dobrem položaju za povezovanje z vsemi večstranskimi, regionalnimi in nacionalnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe, ki izvajajo projekte v podporo splošni uporabi ali izvajanju PTO. Poleg tega Unija že dolgo nudi pomoč pri nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo, pri čemer podpira razvoj pravnih okvirov in institucionalnih zmogljivosti za vzpostavitev in izvajanje učinkovitega nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo in vojaškega blaga. Sekretariat PTO želi zagotoviti, da njihovi projekti dopolnjujejo obstoječe programe Unije za pomoč pri blagu z dvojno rabo in nadzoru nad izvozom orožja, kot so tisti na podlagi Sklepa (SZVP) 2017/915 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. V podporo čimprejšnjemu učinkovitemu izvajanju in splošni uporabi Pogodbe o trgovini z orožjem (PTO) Unija podpira dejavnosti sekretariata PTO, ki imajo naslednje cilje:
— |
nudenje podpore državam pogodbenicam PTO pri krepitvi njihovih sistemov nadzora nad prenosom orožja za učinkovito izvajanje PTO, |
— |
okrepitev institucionalne ureditve sekretariata PTO kot glavnega organa za pomoč državam pogodbenicam PTO pri izvajanju PTO. |
2. Unija za uresničitev ciljev iz odstavka 1 podpira naslednje projektne dejavnosti:
(a) |
podpora za krepitev zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk PTO; |
(b) |
vzpostavitev seznama strokovnjakov za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih strokovnjakov za PTO za svetovanje in usposabljanje o izvajanju PTO na lokalni in regionalni ravni (usposabljanje vodij usposabljanja); |
(c) |
podpora za zbirko podatkov s katero se prilagodijo potrebe in viri. |
Projektne dejavnosti iz tega odstavka so podrobno opisane v Prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).
2. Za tehnično izvajanje projektnih dejavnosti iz člena 1(2) je zadolžen sekretariat PTO.
3. Sekretariat PTO svoje naloge opravlja pod pristojnostjo visokega predstavnika. Visoki predstavnik v ta namen s sekretariatom PTO sklene potrebne dogovore.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektnih dejavnosti iz člena 1(2) znaša 1 370 000 EUR.
2. Odhodki, ki se financirajo iz referenčnega zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za proračun Unije.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov, ki se financirajo iz referenčnega zneska iz odstavka 1. V ta namen s sekretariatom PTO sklene potreben sporazum. V tem sporazumu se določi, da mora sekretariat PTO zagotoviti prepoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovi višini.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazume o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav v postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma.
Člen 4
1. Visoki predstavnik o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi sekretariat PTO. Ta poročila so izhodišče za ocenjevanje, ki ga opravi Svet.
2. Komisija zagotovi podatke o finančnih vidikih izvajanja projektnih dejavnosti iz člena 1(2).
Člen 5
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Veljati preneha 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3) ali šest mesecev po datumu sprejetja tega sklepa, če v zadevnem obdobju navedeni sporazum ni bil sklenjen.
V Bruslju, 16. aprila 2021
Za Svet
predsednica
A. P. ZACARIAS
(1) Sklep Sveta 2013/768/SZVP z dne 16. decembra 2013 o delovanju EU v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem v okviru evropske varnostne strategije (UL L 341, 18.12.2013, str. 56).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2017/915 z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem (UL L 139, 30.5.2017, str. 38).
PRILOGA
PROJEKTNI DOKUMENT
1. PROJEKTI
1.1 Projekt 1: podpora za krepitev zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk PTO
1.1.1 Splošni cilj projekta
Krepitev zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk držav pogodbenic, vključno z izboljšanjem njihovega poznavanja obveznosti PTO in ozaveščanjem o napredku procesa PTO.
1.1.2 Ozadje
Na podlagi priporočila Delovne skupine za preglednost in poročanje je 3. konferenca držav pogodbenic sekretariat PTO pooblastila, naj „pripravi smernice za nacionalne kontaktne točke, v katerih so opisane vloga in morebitne naloge za to funkcijo, vključno z zagotavljanjem, da se obvezno poročanje PTO pripravi in predloži pravočasno in v celoti“. Poleg tega je sekretariat PTO opredelil potrebo po konstruktivnem sodelovanju nacionalnih kontaktnih točk na sestankih PTO – vključno s pripravljalnimi sestanki in sestanki delovne skupine.
1.1.3 Dejavnosti in realizacije
Ta projekt bi vključeval naslednje dejavnosti/rezultate:
(a) |
pripravo smernic za nacionalne kontaktne točke, v katerih so opisane vloga in možne naloge za to funkcijo; |
(b) |
vzpostavitev spletne strani/portala, namenjenega posebej nacionalnim kontaktnim točkam, s povezavami do informacij, ki se nanašajo nanje; |
(c) |
organizacijo treh pol- do enodnevnih informativnih sestankov pred vsakim sestankom PTO, namenjenim nacionalnim kontaktnim točkam, na katerem bi se jim zagotovile informacije in najnovejše informacije o naslednjem sestanku ter bi imele priložnost, da postavijo vprašanja in prosijo za pojasnitve; ter |
(d) |
vzpostavitev mehanizma za redno in sistematično navezovanje stikov z nacionalnimi kontaktnimi točkami na individualni podlagi v podporo njihovemu delovanju v zvezi s PTO. |
1.1.4 Pričakovani izidi projekta
(a) |
Boljše poznavanje obveznosti PTO (vključno s poročanjem) med nacionalnimi kontaktnimi točkami PTO; |
(b) |
večja ozaveščenost o procesu PTO; |
(c) |
obsežno razširjanje informativnega gradiva o PTO nacionalnim kontaktnim točkam in drugim. |
1.1.5 Upravičenci
Nacionalne kontaktne točke držav pogodbenic.
1.2 Projekt 2: Seznam strokovnjakov (usposabljanje vodij usposabljanja)
1.2.1 Splošni cilj projekta
Krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih strokovnjakov za PTO za svetovanje in usposabljanje o izvajanju PTO na lokalni in regionalni ravni, da se zmanjša odvisnost od mednarodnih svetovalcev in organizacij, izboljša kakovost usposabljanja in pomoči pri izvajanju ter prispeva k boljšemu prilagajanju prizadevanj za krepitev zmogljivosti.
1.2.2 Ozadje
Medtem ko so se nekateri projekti Prostovoljnega skrbniškega sklada izvajali s podporo lokalnih organizacij in nacionalnih ali regionalnih svetovalcev, je večina projektov Prostovoljnega skrbniškega sklada, ki so se izvajali od ustanovitve tega sklada na 2. konferenci držav pogodbenic, vključevala mednarodne strokovnjake in/ali partnerja za izvajanje projektov, ki je mednarodna organizacija (kot je subjekt ZN) ali mednarodna nevladna organizacija. Stalno opiranje na mednarodno strokovno znanje ni učinkovito ali trajnostno iz naslednjih razlogov:
(1) |
mednarodna potovanja, potrebna, da se mednarodni strokovnjaki udeležijo delavnic za usposabljanje in jih omogočijo, ter dnevnice ali honorarji, ki jih zahtevajo mednarodni strokovnjaki, so dragi (v primerjavi s stroški, povezanimi z zaposlitvijo lokalnega ali regionalnega strokovnjaka); ter |
(2) |
stalno zanašanje na mednarodne strokovnjake ne krepi zmogljivosti in strokovnega znanja lokalnih in regionalnih svetovalcev, ki bi lahko dolgoročno zagotavljali trajno in prilagojeno usposabljanje in pomoč pri izvajanju. |
Poleg tega je iz izkušenj s Prostovoljnim skrbniškim skladom razvidno, da bi nekateri svetovalci in organizacije potrebovali razvojno podporo, da bi lahko v celoti prevzeli svojo vlogo v izvedbenih projektih PTO. Sekretariat PTO bi želel obravnavati vprašanja odvisnosti od mednarodnih svetovalcev in organizacij ter kakovost nekaterih usposabljanj in pomoči, zagotovljenih v okviru projekta, katerega cilj je krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih svetovalcev za zagotavljanje usposabljanja in pomoči pri izvajanju.
1.2.3 Dejavnosti in realizacije
Ta projekt bi vključeval naslednje dejavnosti/rezultate:
(a) |
pripravo delavnice „usposabljanja vodij usposabljanja“, ki bi okrepila zmogljivost lokalnih in regionalnih svetovalcev za zagotavljanje kakovostnega usposabljanja in pomoči pri izvajanju; |
(b) |
pripravo gradiva za usposabljanje, da se omogočijo delavnice „usposabljanja vodij usposabljanja“; |
(c) |
vzpostavljanje stikov s svetovalci v ciljnih regijah, da bi sodelovali na prilagojenih delavnicah „usposabljanja vodij usposabljanja“; ter |
(d) |
organizacija šestih delavnic „usposabljanja vodij usposabljanja“ v različnih regijah. |
1.2.4 Pričakovani izidi projekta
(a) |
Večje število lokalnih in regionalnih svetovalcev, ki so „strokovnjaki“ za PTO, kot jih je podprl sekretariat PTO, ki lahko zagotavljajo kakovostno usposabljanje in pomoč pri izvajanju na lokalni in regionalni ravni; |
(b) |
priprava javnega seznama svetovalcev, ki jih je sekretariat PVO potrdil kot sposobne zagotavljati kakovostno usposabljanje in pomoč pri izvajanju PTO (seznam strokovnjakov). Tak seznam bi se lahko na primer razposlal potencialnim prejemnikom Prostovoljnega skrbniškega sklada, ki iščejo svetovalce ali partnerje pri izvajanju projektov. |
1.2.5 Upravičenci
— |
Lokalni in regionalni svetovalci. |
— |
Donatorji in prejemniki Prostovoljnega skrbniškega sklada. |
1.3 Projekt 3: Podpora za zbirko podatkov o potrebah in virih, ki ustrezajo potrebam
1.3.1 Splošni cilj projekta
Razvoj mehanizma za usklajevanje ponudb in prošenj za pomoč pri izvajanju Pogodbe, da se zmanjša podvajanje in prekrivanje projektov pomoči PTO ter poveča število držav, ki prejemajo ciljno usmerjeno pomoč.
1.3.2 Ozadje
V skladu s členom 18(3)(c) PTO je sekretariat PTO pooblaščen, da „omogoča usklajevanje ponudb in prošenj za pomoč pri izvajanju Pogodbe“. Čeprav se države pogodbenice spodbujajo, da po potrebi poiščejo pomoč in na zahtevo zagotovijo pomoč, ni formalnega mehanizma za iskanje ali nudenje pomoči v okviru PTO. Poleg tega sedanje predloge za poročanje ne vključujejo možnosti za zahtevanje ali nudenje pomoči (kot predloge v drugih postopkih, kot je akcijski program ZN o osebnem in lahkem orožju). Sekretariat PTO bi rad preučil možnosti za razvoj podatkovne zbirke ali drugega mehanizma za usklajevanje potreb in virov za izvajanje PTO v skladu s svojo obveznostjo iz Pogodbe ter za okrepitev mednarodnega sodelovanja in pomoči.
1.3.3 Dejavnosti in realizacije
Ta projekt bi vključeval naslednje dejavnosti/rezultate:
(a) |
preučitev možnosti za vzpostavitev mehanizma za usklajevanje potreb in virov, vključno s primerjalnim pregledom obstoječih mehanizmov v drugih forumih, ter posvetovanja s prejemniki in donatorji; |
(b) |
oblikovanje in vzpostavitev mehanizma za usklajevanje potreb in virov, vključno z elektronsko zbirko podatkov o prošnjah za pomoč in ponudbi pomoči, ter razvoj spletnega orodja za prošnje za pomoč; ter |
(c) |
sprožitev, objavljanje in vzdrževanje mehanizmov za usklajevanje potreb in virov. |
1.3.4 Pričakovani izid projekta
Izboljšane informacije o potrebah držav pogodbenic po pomoči in razpoložljivih virih za obravnavanje teh potreb.
Razviti mehanizem bi bil tesno povezan s Prostovoljnim skrbniškim skladom (ki ga upravlja sekretariat PTO), da se zagotovi dopolnjevanje med mehanizmi pomoči.
1.3.5 Upravičenci
— |
Države pogodbenice in države podpisnice, ki prosijo za pomoč pri izvajanju PTO. |
— |
Države donatorke, ki želijo podpreti projekte za izvajanje PTO. |
2. PRESOJA
2.1 Zagotavljanje dopolnjevanja s stalnim ozaveščanjem o PTO
Sekretariat PTO je seznanjen z drugimi sredstvi, ki so vključena v financiranje projektov, povezanih z izvajanjem PTO, kot sta Skrbniški sklad ZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR) in seveda projekt EU za ozaveščanje o PTO. Sekretariat PTO tesno sodeluje z upravitelji/izvajalci obeh ukrepov, vključno z nemškim zveznim uradom za gospodarske zadeve in nadzor izvoza (BAFA) ter Expertise France, da bi se izognili podvajanju financiranja. To vključuje redno in zaupno izmenjavo informacij o prejetih vlogah in projektih, ki so jih odobrili različni skladi.
Sekretariat PTO bi v okviru podpore EU sekretariatu PTO izkoristil odnose, ki so bili razviti z BAFA, in Expertise France, da bi zagotovil dopolnjevanje med projektom sekretariata PTO, ki ga financira EU, in tekočim delom projekta EU za ozaveščanje o PTO. Sekretariat PTO bi na primer člane skupine strokovnjakov EU povabil k sodelovanju na strokovni delavnici, da bi potrdili gradivo za usposabljanje, ki je bilo razvito za element „usposabljanje vodij usposabljanja“ v okviru projekta 2 (Seznam strokovnjakov (usposabljanje vodij usposabljanja)), ter izmenjali pridobljene izkušnje.
Poleg tega bi sekretariat PTO pridobil informacije od izvajalskih partnerjev projektov EU za ozaveščanje o PTO pri določanju državnih predstavnikov in drugih posameznikov, ki bodo izbrani za sodelovanje v programu sekretariata PTO „usposabljanje vodij usposabljanja“. Sekretariat PTO bi lahko sodeloval tudi z izvajalskimi partnerji projektov EU za ozaveščanje o PTO in strokovnjaki, da bi določili morebitne potrebe po pomoči ciljnih držav, ki so bile opredeljene v okviru izvajanja časovnega načrta EU in drugega ozaveščanja EU. Take informacije bi se lahko uporabile za vnos v zbirko podatkov o usklajevanju potreb in virov iz projekta 3 (Podpora za zbirko podatkov o potrebah in virih, ki ustrezajo potrebam).
Če povzamemo, sekretariat PTO vidi veliko priložnosti za nadaljevanje dialoga/partnerstva s projektom EU za ozaveščanje o PTO, da se zagotovi dopolnjevanje med obema projektoma, ko si prizadevata za dosego skupnega cilja učinkovitega izvajanja PTO.
2.2 Vpliv in posledice COVID-19
COVID-19 vpliva na večino držav po svetu, čeprav v različnem obsegu. Omejitve gibanja, velikosti sestankov in potovanj, ki so jih številne države uvedle kot odziv na pandemijo, bodo verjetno vplivale na izvajanje projektov PTO v prihodnjih mesecih, morda celo letih.
Tudi glede na to, da trajanje pandemije COVID-19 in njeni učinki niso jasni in jih na tej stopnji ni mogoče predvideti, bo težko z gotovostjo vedeti, kakšne so posledice za tiste projektne dejavnosti, ki vključujejo mednarodna potovanja in/ali srečanja v živo, ter časovne okvire.
Sekretariat PTO bo te okoliščine upošteval pri načrtovanju svojih projektov na naslednje načine:
prvič, sekretariat PTO je pripravil osnutek časovnega razporeda projekta za izvajanje treh projektov, opisanih v predlogu, ki zagotavlja, da se v prvih 15 mesecih projekta (april 2021–junij 2022) izvede večino teoretičnih priprav, načrtovanja, ozaveščanja, raziskav in priprav, potrebnih za vsak projekt. Dejavnosti, za katere je potrebna osebna angažiranost, to so delavnice „usposabljanje vodij usposabljanja“, predvidene v projektu 2 (Seznam strokovnjakov (usposabljanje vodij usposabljanja)), bodo predvidoma potekale v drugem letu projekta (julij–november 2022). Če bo pandemija COVID oktobra 2022 še vedno vplivala na možnost potovanja in izvajanja delavnic v živo, bo morda treba razmisliti o podaljšanju roka ali drugem načrtu izrednih ukrepov.
Drugič, sekretariat PTO ima načrte izrednih ukrepov v zvezi z nekaterimi projektnimi dejavnostmi, ki predvidevajo sodelovanje v živo. Na primer, v okviru projekta 1 (Podpora za krepitev zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk PTO) je predvidena organizacija pol- do enodnevnih informativnih sestankov pred vsakim sestankom PTO (z začetkom v 8. ciklu konference držav pogodbenic), namenjenih nacionalnim kontaktnim točkam, na katerem bi se jim zagotovile informacije in najnovejše informacije o naslednjem sestanku ter bi imele priložnost, da postavijo vprašanja in prosijo za pojasnitve; Pričakuje se, da bodo ti informativni sestanki lahko potekali v živo pred vsakim zasedanjem PTO (pa tudi samo zasedanje), če pa to zaradi omejitev zaradi COVID ne bo mogoče, bi lahko takšna srečanja (po potrebi) potekala virtualno po regijah, da bi se upoštevali časovni pasovi in jezikovni dejavniki.
Popravki
20.4.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 133/66 |
Popravek Sklepa Sveta (EU) 2021/486 z dne 15. marca 2021 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v pisnem postopku udeleženk Sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za civilne zrakoplove iz Priloge III k Sporazumu o uradno podprtih izvoznih kreditih v zvezi s poenotenim posebnim dogovorom o začasnem odlogu odplačevanja glavnice posojila
( Uradni list Evropske unije L 100 z dne 23. marca 2021 )
Naslovnica ter strani 11 in 12, datum sprejetja:
besedilo:
„15. marca 2021“
se glasi:
„15. februarja 2021“.