1.   Ta uredba določa zahteve za zasnovo in proizvodnjo sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v skladu s pravili in pogoji, opredeljenimi v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, in dodatkov za identifikacijo na daljavo. Opredeljuje tudi tip sistema brezpilotnega zrakoplova, katerega zasnova, proizvodnja in vzdrževanje so predmet certifikacije.

2.   Določa tudi pravila o omogočanju dostopnosti sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih uporabi v „odprti“ kategoriji, in dodatkov za identifikacijo na daljavo na trgu ter o njihovem prostem pretoku v Uniji.

3.   Ta uredba določa tudi pravila za operatorje sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav, ko z njimi izvajajo operacije v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 v zračnem prostoru enotnega evropskega neba.

1.   Poglavje II te uredbe se uporablja za naslednje izdelke:

2.   Poglavje III te uredbe se uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v skladu s pravili in pogoji, ki se uporabljajo za „certificirane“ in „posebne“ kategorije operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947.

3.   Poglavje IV te uredbe se uporablja za operatorje sistemov brezpilotnega zrakoplova, katerih glavni kraj poslovanja, sedež ali rezidenstvo je v tretji državi, če se sistemi brezpilotnega zrakoplova upravljajo v Uniji.

4.   Ta uredba se ne uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju izključno v zaprtih prostorih.

1.   Izdelki iz člena 2(1) izpolnjujejo zahteve iz delov 1 do 6 Priloge.

2.   Sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki niso igrače v smislu Direktive 2009/48/ES, izpolnjujejo ustrezne zdravstvene in varnostne zahteve iz Direktive 2006/42/ES le v zvezi s tveganji, ki niso povezana z varnostjo leta brezpilotnega zrakoplova.

3.   Vse posodobitve programske opreme izdelkov, ki so že dostopni na trgu, so lahko izvedene samo, če take posodobitve ne vplivajo na skladnost izdelka.

1.   Izdelki so dostopni na trgu le, če izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja in ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi, živali ali lastnine.

2.   Države članice za vidike, zajete v tem poglavju, ne prepovedo, omejijo ali ovirajo dostopnosti na trgu izdelkov, ki so skladni s tem poglavjem.

1.   Proizvajalci pri dajanju svojega izdelka na trg Unije zagotovijo, da je ta zasnovan in proizveden v skladu z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge.

2.   Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz člena 17 in izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 13 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo stran.

Kadar je bilo s postopkom ugotavljanja skladnosti dokazano, da je izdelek skladen z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.

3.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg.

4.   Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s tem poglavjem. Ustrezno se upoštevajo spremembe pri zasnovi izdelka, njegovih lastnostih in programski opremi ter spremembe harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, glede na katere je bila ugotovljena skladnost izdelka.

Proizvajalci, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce trženih izdelkov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neskladnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

5.   Proizvajalci sistema brezpilotnega zrakoplova zagotovijo, da ima le-ta tip v smislu Sklepa št. 768/2008/ES in edinstveno serijsko številko, ki omogoča njegovo identifikacijo in je, če je ustrezno, skladna z zahtevami iz ustreznih delov 2 do 4 Priloge. Proizvajalci dodatkov za identifikacijo na daljavo zagotovijo, da imajo dodatki za identifikacijo na daljavo tip in edinstveno serijsko številko, ki omogoča njihovo identifikacijo in je skladna z zahtevami iz dela 6 Priloge. V obeh primerih proizvajalci zagotovijo, da je na izjavo EU o skladnosti ali poenostavljeno izjavo EU o skladnosti iz člena 14 pritrjena enotna serijska številka.

6.   Proizvajalci na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, naslov spletne strani in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. V naslovu je naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

7.   Proizvajalci zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.

8.   Proizvajalci zagotovijo, da je vsakemu izdelku priložena kopija izjave EU o skladnosti ali poenostavljena izjava EU o skladnosti. Kadar je priložena poenostavljena izjava EU o skladnosti, ta vsebuje točen internetni naslov, kjer je mogoče dobiti celotno besedilo izjave EU o skladnosti.

9.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni v skladu s tem poglavjem, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo s trga ali odpokličejo. Kadar izdelek pomeni tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo organe za nadzor trga v državah članicah, v katerih so omogočili dostopnost izdelka na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti, vseh sprejetih popravnih ukrepih in njihovih rezultatih.

10.   Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka s tem poglavjem, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so ga dali na trg.

1.   Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 6(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 6(2) niso del nalog pooblaščenega zastopnika.

2.   Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje:

1.   Uvozniki dajejo na trg Unije samo izdelke, ki so skladni z zahtevami iz tega poglavja.

2.   Preden uvozniki dajo izdelek na trg Unije, zagotovijo, da:

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, izdelka ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje za zdravje in varnost potrošnikov in tretjih strani, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in pristojne nacionalne organe.

3.   Uvozniki na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, naslov spletne strani in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

4.   Uvozniki zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.

5.   Uvozniki zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji njegovega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4.

6.   Uvozniki, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti končnih potrošnikov in tretjih strani, pregledujejo vzorce trženih izdelkov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neskladnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Skupnosti, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo s trga ali odpokličejo. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, uvozniki o tem nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih je ta izdelek dostopen na trgu, in jim predložijo zlasti informacije o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

8.   Uvozniki še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo tem organom na njihovo zahtevo.

9.   Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so ga dali na trg.

1.   Ko distributerji omogočajo dostopnost izdelkov na trgu Unije, delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost izdelka z zahtevami iz tega poglavja.

2.   Preden distributerji omogočijo dostopnost izdelka na trgu, preverijo, ali ima oznako CE, in kadar je to ustrezno, identifikacijsko oznako razreda brezpilotnega zrakoplova ter navedbo ravni zvočne moči, ali so mu priloženi dokumenti iz člena 6(7) in (8) ter ali proizvajalec in uvoznik izpolnjujeta zahteve iz člena 6(5) in (6) ter člena 8(3).

Distributerji zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz člena 4, ne omogoči dostopnosti izdelka na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in pristojne organe za nadzor trga.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji njegovega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4.

4.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, zagotovijo, da so sprejeti popravni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti izdelka ali pa po potrebi njegov umik s trga ali odpoklic. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, distributerji o tem nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih so omogočili dostopnost tega izdelka na trgu, in jim predložijo zlasti informacije o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

5.   Distributerji pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so mu omogočili dostopnost na trgu.

1.   Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga navedejo naslednje:

2.   Gospodarski subjekti so sposobni predložiti informacije iz odstavka 1:

1.   Proizvajalec izvede ugotavljanje skladnosti izdelka tako, da uporabi enega od naslednjih postopkov ugotavljanja skladnosti z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge. Pri ugotavljanju skladnosti se upoštevajo vsi nameravani in predvidljivi pogoji delovanja.

2.   Postopki, ki so na voljo za ugotavljanje skladnosti, so naslednji:

1.   V izjavi EU o skladnosti iz člena 6(8) je navedeno, da je bila dokazana skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, v primeru sistema brezpilotnega zrakoplova pa je opredeljen tudi njegov razred.

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno sestavo, določeno v delu 11 Priloge, vsebuje elemente, opredeljene v navedenem delu, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, kjer se izdelek da na trg ali je na njem dostopen.

3.   Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 6(8) vsebuje elemente, določene v delu 12 Priloge, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dan na trg ali je na njem dostopen. Celotno besedilo izjave EU o skladnosti je na voljo na spletnem naslovu iz poenostavljene izjave EU o skladnosti v jeziku ali jezikih, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dan na trg ali je na njem dostopen.

4.   Kadar za izdelek velja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se v zvezi z vsemi takimi akti Unije pripravi enotna izjava EU o skladnosti. V tej izjavi so opredeljeni zadevni akti Unije, vključno s sklici njihove objave.

5.   Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.

1.   Oznaka CE se namesti vidno, čitljivo in neizbrisno na izdelek ali tablico s podatki, ki je nanj pritrjena. Če to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi velikosti izdelka, se oznaka namesti na embalažo.

2.   Identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova se namesti vidno, čitljivo in neizbrisno na brezpilotni zrakoplov in njegovo embalažo ter je visoka najmanj 5 mm. Nameščanje oznak, znakov ali napisov na izdelek, ki bi lahko zavedli tretje strani glede pomena ali oblike identifikacijske oznake razreda, je prepovedano.

3.   Navedba ravni zvočne moči, določena v delu 14 Priloge, se namesti, kadar je to primerno, vidno, čitljivo in neizbrisno na brezpilotni zrakoplov, razen če to ni mogoče ali upravičeno zaradi velikosti izdelka, in na embalažo.

4.   Oznaka CE in po potrebi oznaka ravni zvočne moči ter identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova se namestijo, preden je izdelek dan na trg.

5.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporabi postopek ugotavljanja skladnosti iz dela 9 Priloge.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti priglašeni organ sam ali po njegovih navodilih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

6.   Države članice nadgradijo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake sprejmejo ustrezne ukrepe.

1.   Tehnična dokumentacija vsebuje vse pomembne podatke in podrobnosti o načinih, s katerimi proizvajalec zagotovi skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge. Vsebuje najmanj elemente iz dela 10 Priloge.

2.   Tehnična dokumentacija je pripravljena, preden je izdelek dan na trg, in se stalno posodablja.

3.   Tehnična dokumentacija in korespondenca, ki se nanašata na postopke EU-pregleda tipa ali oceno sistema kakovosti proizvajalca, se pripravita v uradnem jeziku države članice, v kateri je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, sprejemljivem za ta organ.

4.   Kadar tehnična dokumentacija ni v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 tega člena, lahko organ za nadzor trga od proizvajalca ali uvoznika zahteva, da ta na lastne stroške organu, ki je sprejemljiv za organ za nadzor trga, naroči, da v določenem obdobju opravi preskus, s katerim preveri skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, ki se zanj uporablja.

1.   Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 24.

2.   Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.   Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, je navedeni organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 20. Poleg tega ima takšen organ ureditev, s katero krije obveznosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

1.   Priglasitveni organ:

1.   Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov kot tudi o vseh spremembah teh informacij.

2.   Komisija poskrbi, da so navedene informacije javno dostopne.

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima status pravne osebe.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje strani, neodvisen od organizacije, ki jo ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje izdelka, katerega skladnost ugotavlja, se lahko šteje za tak organ pod pogojem, da je zagotovljena njegova samostojnost in ni navzkrižja interesov.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti projektanti, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci izdelka, katerega skladnost ugotavljajo, niti zastopniki katere od teh strani. To ne onemogoča uporabe izdelka, katerega skladnost ugotavljajo, ki je nujna za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšnega izdelka za osebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso neposredno vključeni pri projektiranju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, vgraditvi, uporabi ali vzdrževanju navedenega izdelka niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, za katere so priglašeni. To velja zlasti za svetovalne storitve.

Organ za ugotavljanje skladnosti zagotovi, da dejavnosti njegovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njegovih dejavnosti za ugotavljanje skladnosti.

5.   Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo stopnjo poklicne integritete in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti v zvezi z osebami ali skupinami oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v skladu z delom 8 ali 9 Priloge in za katere je priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja sam ali pa se te izvajajo v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo izdelka, za katero je priglašen, na razpolago potrebno:

Organ za ugotavljanje skladnosti ima na voljo potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ima:

8.   Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila opravljenih ugotavljanj skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti varuje poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem svojih nalog v skladu z deloma 8 in 9 Priloge ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki daje učinek navedenima deloma, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Pravice iz lastništva so zaščitene.

11.   Organ za ugotavljanje skladnosti sodeluje pri ustreznih dejavnostih standardizacije, regulativnih dejavnostih na področju sistemov brezpilotnega zrakoplova in načrtovanja frekvenc ter dejavnostih koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 22 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organi prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na sedež podjetja.

3.   Za dejavnosti se lahko odda naročilo podizvajalcu ali jih izvede odvisna družba samo, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevno dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter z delom, ki ga ta izvaja v skladu z deloma 8 in 9 Priloge.

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti predloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Zahtevku za priglasitev so priloženi opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in izdelka, za katerega navedeni organ trdi, da je pristojen, ter akreditacijska listina, ki jo izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 22.

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 22.

2.   Komisijo in druge države članice obvestijo o organih za ugotavljanje skladnosti z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga razvije in upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevnem izdelku ter akreditacijsko listino.

4.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve.

5.   Samo tak organ se šteje za priglašeni organ za namene tega poglavja.

6.   Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih zadevnih spremembah priglasitve.

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

2.   Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.

3.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih na podlagi te uredbe, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam redno posodablja.

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 22 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali odvzame priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem nemudoma ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali odvzema priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, priglasitvena država članica izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali so na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.

1.   Komisija preišče vse primere, pri katerih obstaja dvom ali pri katerih je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali glede stalnega izpolnjevanja zahtev in odgovornosti s strani priglašenega organa.

2.   Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije z zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.

3.   Komisija zagotovi, da so vse informacije občutljive narave, pridobljene med njeno preiskavo, obravnavane zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem ustrezno obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme popravne ukrepe, vključno z razveljavitvijo priglasitve.

1.   Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz delov 8 in 9 Priloge.

2.   Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevnega izdelka ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem v vsakem primeru spoštujejo raven strogosti in zaščite, potrebno za skladnost brezpilotnega zrakoplova ali sistema brezpilotnega zrakoplova s tem poglavjem.

3.   Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz delov 1 do 6 Priloge ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.

4.   Kadar med postopkom spremljanja skladnosti po izdaji potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti priglašeni organ ugotovi, da izdelek ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali odvzame potrdilo o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti.

5.   Kadar popravni ukrepi niso izvedeni ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali odvzame vsa potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.

1.   Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

2.   Priglašeni organi v skladu z zahtevami iz delov 8 in 9 Priloge zagotavljajo drugim organom, ki so priglašeni na podlagi te uredbe in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ki pokrivajo enake kategorije brezpilotnih zrakoplovov ali sistemov brezpilotnega zrakoplova, zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

3.   Priglašeni organi izpolnjujejo obveznosti obveščanja iz delov 8 in 9 Priloge.

1.   Komisija zagotovi, da sta vzpostavljeni ustrezni usklajevanje in sodelovanje med organi, ki so bili priglašeni na podlagi te uredbe, ter da primerno delujeta v obliki sektorske skupine priglašenih organov.

2.   Priglašeni organi neposredno ali prek imenovanih predstavnikov sodelujejo pri delu navedene skupine.

1.   Države članice organizirajo in izvajajo nadzor izdelkov, ki so dani na trg Unije, v skladu s členom 15(3) in členi 16 do 26 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Države članice organizirajo in izvajajo nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, v skladu s členom 15(5) ter členi 27, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi organi za nadzor trga in organi mejne kontrole sodelujejo s pristojnimi organi, imenovanimi na podlagi člena 17 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, pri varnostnih zadevah ter vzpostavijo ustrezne mehanizme za komunikacijo in usklajevanje med njimi, tako da kar najbolje uporabijo informacije, vsebovane v sistemu poročanja o dogodkih, opredeljenem v Uredbi (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (14), in v informacijskih sistemih iz členov 22 in 23 Uredbe (ES) št. 765/2008.

1.   Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali kadar utemeljeno domnevajo, da izdelek pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tem poglavju, izvedejo vrednotenje zadevnega izdelka glede izpolnjevanja vseh veljavnih zahtev iz tega poglavja. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga med vrednotenjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da izdelek ne izpolnjuje zahtev iz tega poglavja, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za zagotovitev, da izdelek izpolnjuje navedene zahteve, ali pa ga umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi, da so sprejeti vsi ustrezni popravni ukrepi glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

4.   Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme zadostnih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti izdelka na nacionalnem trgu ali pa ga umaknejo ali odpokličejo s trga.

Organi za nadzor trga o navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

5.   Informacije iz odstavka 4 vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega izdelka, poreklo izdelka, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica katerega od naslednjih vzrokov:

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek na podlagi tega člena, Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega izdelka, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 5 ne predloži ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je umik izdelka s trga.

1.   Kadar so ob zaključku postopka iz člena 36(3) in (4) predloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter nacionalni ukrep ovrednoti. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

2.   Če se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik ali odpoklic neskladnega izdelka z njihovega trga, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičenega, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, izdelek pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 36(5) te uredbe, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

1.   Kadar država članica po izvedbi vrednotenja iz člena 36(1) ugotovi, da izdelek, čeprav je skladen s tem poglavjem, pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tem poglavju, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni izdelek ob dajanju na trg ne pomeni več navedenega tveganja, ali pa izdelek umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, katerega določi v sorazmerju z naravo tveganja.

2.   Gospodarski subjekt zagotovi, da so sprejeti popravni ukrepi glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

3.   Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnega izdelka, poreklo in dobavno verigo izdelka, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

5.   Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

1.   Država članica brez poseganja v člen 36 od gospodarskega subjekta zahteva, da odpravi zadevno neskladnost, kadar v zvezi z izdelki, zajetimi v tem poglavju, ugotovi kaj od naslednjega:

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti izdelka na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.

1.   Zasnova, proizvodnja in vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova se certificirajo, če sistem brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

2.   Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je predmet certifikacije, izpolnjuje veljavne zahteve iz uredbe Komisije (EU) št. 748/2012 (15), (EU) št. 640/2015 (16) in (EU) št. 1321/2014 (17).

3.   Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja v „posebni“ kategoriji, ima – razen če ga je treba certificirati v skladu z odstavkom 1 – tehnične zmogljivosti, določene v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, ali standardnem scenariju, opredeljenem v Dodatku 1 k Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ali potrdilu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z delom C Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947.

1.   Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki imajo glavni kraj poslovanja ali sedež v tretji državi ali so rezidenti tretje države, izpolnjujejo Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 za namene operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru enotnega evropskega neba.

2.   Pristojni organ za operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova iz tretje države je pristojni organ prve države članice, v kateri namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova delovati.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ prizna potrdilo o usposobljenosti za pilota na daljavo ali potrdilo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 ali enakovreden dokument za namen izvajanja operacije v Uniji, vanjo ali iz nje, pod pogojem, da:

1.   Iz splošnega proračuna Unije se dodeli skupni znesek v višini 209 904 000 EUR za kritje stroškov iz člena 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240.

2.   Znesek iz odstavka 1 se odšteje od zneska v višini 791 000 000 EUR, namenjenega razvoju informacijskih sistemov v skladu s členom 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014.

1.   Znesek iz člena 1(1) se uporabi na naslednji način:

2.   Znesek iz odstavka 1(c) se dodeli državam članicam v enakih deležih.

1.   Operacije se štejejo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji le, če so izpolnjene naslednje zahteve:

2.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji se razdelijo v tri podkategorije v skladu z zahtevami iz dela A Priloge.

1.   Če ena od zahtev iz člena 4 ali dela A Priloge ni izpolnjena, operator sistema brezpilotnega zrakoplova pri pristojnem organu v državi članici, kjer je registriran, pridobi operativno dovoljenje v skladu s členom 12.

2.   Kadar operator pri pristojnem organu zaprosi za operativno dovoljenje v skladu s členom 12, opravi oceno tveganja v skladu s členom 11 in jo predloži skupaj z vlogo, vključno z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganja.

3.   V skladu s točko UAS.SPEC.040 dela B Priloge pristojni organ operativno dovoljenje izda, če meni, da so operativna tveganja ustrezno zmanjšana v skladu s členom 12.

4.   Pristojni organ navede, ali se operativno dovoljenje nanaša na:

5.   Če operator sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu države članice registracije za operacijo, ki je skladna s standardnim scenarijem, kakor je opredeljen v Dodatku 1 k Prilogi, predloži izjavo v skladu s točko UAS.SPEC.020 dela B navedene priloge, mu ni treba pridobiti operativnega dovoljenja v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena, uporablja pa se postopek iz člena 12(5).

6.   Operativno dovoljenje ali izjava se ne zahteva za:

1.   Operacije se štejejo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji le, če so izpolnjene naslednje zahteve:

2.   Poleg tega se operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov štejejo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji, če pristojni organ na podlagi ocene tveganja iz člena 11 meni, da tveganja, povezanega z delovanjem, ni mogoče ustrezno zmanjšati brez certifikacije sistema brezpilotnega zrakoplova in operatorja zadevnega sistema ter po potrebi brez izdaje licence pilotu na daljavo.

1.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji so v skladu z operativnimi omejitvami iz dela A Priloge.

2.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji so v skladu z operativnimi omejitvami iz operativnega dovoljenja iz člena 12, dovoljenja iz člena 16 ali standardnega scenarija, opredeljenega v Dodatku 1 k Prilogi, kot jih navede operator sistema brezpilotnega zrakoplova.

Ta odstavek se ne uporablja, če ima operator sistema brezpilotnega zrakoplova spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova z ustreznimi privilegiji.

Za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji se uporabljajo veljavne operativne zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 (5).

3.   Za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji se uporabljajo veljavne operativne zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 ter uredb Komisije (EU) št. 965/2012 (6) in (EU) št. 1332/2011 (7).

1.   Piloti na daljavo, ki upravljajo sisteme brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji, izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti iz dela A Priloge.

2.   Piloti na daljavo, ki upravljajo sisteme brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji, izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti, ki jih v operativnem dovoljenju določi pristojni organ, ali so določene v standardnem scenariju, opredeljenem v Dodatku 1 k Prilogi, ali spričevalu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova, ter imajo vsaj naslednje kompetence:

3.   Piloti na daljavo, ki delujejo v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, izpolnjujejo minimalne zahteve glede usposobljenosti, opredeljene v dovoljenju, dodeljenem v skladu s členom 16.

1.   Minimalna starost pilotov na daljavo, ki upravljajo brezpilotne zrakoplovne sisteme v „odprti“ in „posebni“ kategoriji, je 16 let.

2.   Minimalna starost pilotov na daljavo se ne zahteva:

3.   Države članice lahko znižajo minimalno starost na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, ob upoštevanju posebnih tveganj, povezanih z dejavnostmi na njihovem ozemlju:

4.   Če država članica zniža minimalno starost pilotov na daljavo, lahko navedeni piloti na daljavo sisteme brezpilotnih zrakoplovov upravljajo le na ozemlju navedene države članice.

5.   Države članice lahko za pilote na daljavo, ki delujejo v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, opredelijo drugačno minimalno starost v dovoljenjih, izdanih v skladu s členom 16.

1.   V oceni operativnega tveganja:

2.   Opis operacije sistema brezpilotnega zrakoplova vključuje vsaj naslednje:

3.   V oceni se predlaga ciljna raven varnosti, ki je enakovredna ravni varnosti v letalstvu s posadko, ob upoštevanju posebnih značilnosti operacije sistema brezpilotnega zrakoplova.

4.   Opredelitev tveganj vključuje določitev vsega naslednjega:

5.   Pri opredelitvi morebitnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, potrebnih za izpolnitev predlagane ciljne ravni varnosti, se upoštevajo naslednje možnosti:

6.   Robustnost predlaganih ukrepov za zmanjšanje tveganja se oceni, da se ugotovi, ali so sorazmerni z varnostnimi cilji in tveganji predvidene operacije, zlasti da se zagotovi varnost vsake posamezne faze operacije.

1.   Pristojni organ ovrednoti oceno tveganja in robustnost ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih operator sistema brezpilotnega zrakoplova predlaga za ohranjanje varnosti operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v vseh fazah leta.

2.   Pristojni organ dodeli operativno dovoljenje, če se pri vrednotenju ugotovi, da:

3.   Če se operacija ne šteje za dovolj varno, pristojni organ o tem ustrezno obvesti vlagatelja in navede razloge za zavrnitev izdaje operativnega dovoljenja.

4.   V operativnem dovoljenju, ki ga dodeli pristojni organ, se podrobno opredelijo:

5.   Pristojni organ ob prejemu izjave iz člena 5(5):

1.   Kadar namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova izvesti operacijo v „posebni“ kategoriji, za katero je bilo operativno dovoljenje v skladu s členom 12 že odobreno in ki naj bi se delno ali v celoti izvedla v zračnem prostoru države članice, ki ni država članica registracije, navedeni operator pristojnemu organu države članice predvidene operacije predloži vlogo, ki vključuje naslednje informacije:

2.   Pristojni organ države članice predvidene operacije vlogo iz odstavka 1 po njenem prejemu brez nepotrebnega odlašanja oceni ter pristojnemu organu države članice registracije in operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova predloži potrdilo, da so posodobljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja iz odstavka 1(b) ustrezni za operacijo na predvideni lokaciji. Operator sistema brezpilotnega zrakoplova lahko po prejemu navedenega potrdila začne predvideno operacijo, država članica registracije pa posodobljene ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih mora izvesti operator sistema brezpilotnega zrakoplova, zabeleži v operativno dovoljenje, izdano v skladu s členom 12.

3.   Kadar namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova izvesti operacijo v „posebni“ kategoriji, za katero je bila podana izjava v skladu s členom 5(5) in ki naj bi se delno ali v celoti izvedla v zračnem prostoru države članice, ki ni država članica registracije, navedeni operator pristojnemu organu države članice predvidene operacije predloži kopijo izjave, predložene državi članici registracije, ter kopijo potrdila o prejemu in popolnosti.

1.   Države članice vzpostavijo in vzdržujejo natančne sisteme registracije za sisteme brezpilotnih zrakoplovov, katerih zasnovo je treba certificirati, in operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, katerih delovanje lahko pomeni tveganje za varnost, varovanje, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ali okolja.

2.   Sistemi registracije za operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov vsebujejo polja za navedbo in izmenjavo naslednjih informacij:

3.   Sistemi registracije za brezpilotne zrakoplove, katerih zasnovo je treba certificirati, vsebujejo polja za navedbo in izmenjavo naslednjih informacij:

4.   Države članice zagotovijo, da so sistemi registracije digitalni in interoperabilni ter omogočajo vzajemni dostop in izmenjavo informacij prek odložišča iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1139.

5.   Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov se registrirajo, če:

6.   Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki so fizične osebe, se registrirajo v državi članici, kjer imajo prebivališče, če so pravne osebe, pa v državi članici, kjer imajo glavno poslovno enoto, in zagotovijo, da so njihove registracijske informacije točne. Operator sistema brezpilotnega zrakoplova ne more biti hkrati registriran v več kot eni državi članici.

Države članice za operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov in sisteme brezpilotnih zrakoplovov, ki jih je treba registrirani, izdajo edinstveno digitalno registracijsko številko, ki omogoča njihovo individualno identifikacijo.

Registracijska številka za operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov se določi na podlagi standardov, ki podpirajo interoperabilnost sistemov registracije.

7.   Lastnik brezpilotnega zrakoplova, katerega zasnovo je treba certificirati, registrira brezpilotni zrakoplov.

Nacionalnost in registracijska oznaka brezpilotnega zrakoplova se določita v skladu s Prilogo 7 h Konvenciji ICAO. Brezpilotni zrakoplov ne more biti hkrati registriran v več kot eni državi.

8.   Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov svojo registracijsko številko prikažejo na vsakem brezpilotnem zrakoplovu, ki izpolnjuje pogoje, opisane v odstavku 5.

1.   Države članice lahko pri opredelitvi geografskih območij sistemov brezpilotnih zrakoplovov zaradi varnosti, varovanja, zasebnosti ali okolja:

2.   Države članice lahko na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede pristojni organ, določijo nekatera geografska območja, na katerih so operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov izvzete iz ene ali več zahtev „odprte“ kategorije.

3.   Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 ali 2 opredelijo geografska območja sistemov brezpilotnih zrakoplovov, za namene prepoznavanja geografskega položaja zagotovijo, da so informacije o geografskih območjih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, vključno z njihovim obdobjem veljavnosti, javno objavljene v skupni edinstveni digitalni obliki.

1.   Pristojni organ lahko na zahtevo letalskega modelarskega kluba ali združenja izda dovoljenje za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj.

2.   Dovoljenje iz odstavka 1 se izda v skladu s katerim koli od naslednjega:

3.   V dovoljenju iz odstavka 1 so določeni pogoji, pod katerimi se lahko izvajajo operacije v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, omejeno pa je na ozemlje države članice, v kateri se izda.

4.   Države članice lahko letalskim modelarskim klubom in združenjem omogočijo, da svoje člane v sistemih registracije, vzpostavljenih v skladu s členom 14, registrirajo v njihovem imenu. V nasprotnem primeru se člani letalskih modelarskih klubov in združenj registrirajo sami v skladu s členom 14.

1.   Vsaka država članica za pristojni organ za naloge iz člena 18 imenuje enega ali več subjektov.

2.   Če država članica za pristojni organ imenuje več subjektov:

1.   Pristojni organi držav članic ter organi za nadzor trga in nadzor iz člena 36 Delegirane uredbe (EU) 2019/945 sodelujejo pri varnostnih zadevah in vzpostavijo postopke za učinkovito izmenjavo varnostnih informacij.

2.   Vsak operator sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu poroča o vseh dogodkih, povezanih z varnostjo, in izmenjuje informacije glede svojega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014.

3.   Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) in pristojni organi zbirajo, analizirajo in objavljajo varnostne informacije v zvezi z operacijami sistemov brezpilotnih zrakoplovov na svojem ozemlju v skladu s členom 119 Uredbe (EU) 2018/1139 in njenimi izvedbenimi akti.

4.   Agencija in pristojni organ ob prejemu katere koli informacije iz odstavka 1, 2 ali 3 sprejmeta ukrepe, potrebne za obravnavanje vseh varnostnih vprašanj, na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov in analize, pri čemer upoštevata soodvisnosti med različnimi področji varnosti v letalstvu ter varnostjo v letalstvu, kibernetsko varnostjo in drugimi tehničnimi področji letalskih predpisov.

5.   Kadar pristojni organ ali agencija sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 4, o tem nemudoma obvesti vse ustrezne zainteresirane strani in organizacije, ki morajo delovati v skladu z navedenimi ukrepi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 in njenimi izvedbenimi akti.

1.   Dovoljenja, dodeljena operatorjem sistemov brezpilotnih zrakoplovov, certifikati o usposobljenosti pilotov na daljavo in izjave, ki jih podajo operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ali enakovredna dokumentacija, izdani na podlagi nacionalnega prava, veljajo do 1. julija 2021.

2.   Države članice do 1. julija 2021 svoje veljavne certifikate o usposobljenosti pilotov na daljavo in dovoljenja operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, izjave ali enakovredno dokumentacijo, vključno s tistimi, izdanimi do navedenega datuma, pretvorijo v skladu s to uredbo.

3.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki se izvajajo v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj, se lahko brez poseganja v člen 14 nadaljujejo v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili in brez dovoljenja v skladu s členom 16 do 1. julija 2022.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2020.

2.   Člen 5(5) se uporablja od datuma, ko se spremeni Dodatek 1 k Prilogi, tako da vsebuje veljavne standardne scenarije. Države članice lahko v skladu s členom 5(5) sprejmejo izjave operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki temeljijo na nacionalnih standardnih scenarijih, če navedeni scenariji izpolnjujejo zahteve iz točke UAS.SPEC.020 Priloge, dokler se ta uredba ne spremeni tako, da vključuje standardni scenarij iz Dodatka 1 k Prilogi.

3.   Člen 15(3) se uporablja od 1. julija 2021.