14.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/1

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova vrst, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

V skladu s členom 15(1)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja uporablja za ribolov lososa od 1. januarja 2015.

(3)

Člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pooblašča Komisijo, da v odsotnosti večletnih načrtov, izdelanih v skladu s členom 9 navedene uredbe, sprejme načrt za zavržke, ki natančneje določa izvajanje obveznosti iztovarjanja, in sicer za začetno obdobje treh let z možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta. Načrte za zavržke je treba sprejeti na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti.

(4)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1396/2014 (2) je vzpostavila načrt za zavržke, ki zadeva ribolov lososa, sleda, papaline in trske v Baltskem morju. Ta načrt za zavržke med drugim vključuje izjemo od obveznosti iztovarjanja za trsko in lososa zaradi visoke stopnje preživetja teh vrst v skladu s členom 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Delegirana uredba (EU) št. 1396/2014 preneha veljati 31. decembra 2017.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja večletni načrt za nekatere vrste ribolova trske, sleda in papaline v Baltskem morju. Ta večletni načrt ne vključuje staleža lososa in ribolova te vrste rib v Baltskem morju.

(6)

V odsotnosti večletnega načrta za staleže lososa in ribolov te vrste rib v Baltskem morju je treba podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja po izteku veljavnosti Delegirane uredbe (EU) št. 1396/2014 določiti v okviru novega načrta za zavržke, pripravljenega na osnovi skupnega priporočila, ki ga predložijo države članice.

(7)

Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Baltskem morju. Navedene države članice so po posvetovanju s Svetovalnim svetom za Baltsko morje 31. maja 2017 Komisiji predložile skupno priporočilo (4). Pridobljen je bil znanstveni prispevek zadevnih znanstvenih organov.

(8)

Skupno priporočilo predlaga, da bi bilo treba izjemo od obveznosti iztovarjanja za lososa pri ribolovu z mrežnimi pastmi, košarami/vršami, kogoli in mrežnimi pregradami, ki jo določa Delegirana uredba (EU) št. 1396/2014, uporabljati tudi po 31. decembru 2017.

(9)

Skupno priporočilo temelji na znanstvenih dokazih o visoki stopnji preživetja, ki jih je predložil forum za ribištvo v Baltskem morju (BALTFISH), preučil pa Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). STECF je ugotovil, da ta orodja ribo v nasprotju z zapletnimi mrežami ali trnkom ujamejo v mirujočo mrežasto strukturo, zato je razumno domnevati, da bo smrtnost pri teh orodjih nizka.

(10)

Ukrepi, predlagani v skupnem priporočilu, so v skladu s členom 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, zato bi jih bilo treba v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 vključiti v to uredbo.

(11)

Ker Delegirana uredba (EU) št. 1396/2014 preneha veljati 31. decembra 2017, bi se morala ta uredba začeti uporabljati 1. januarja 2018 –

(1)

„Baltsko morje“ pomeni območja ICES IIIb, IIIc in IIId, kot so opredeljena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

14.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/4

(1)

Unija mora poskrbeti za učinkovito zaščito integritete ter nemotenega delovanja svojega finančnega sistema in notranjega trga pred pranjem denarja in financiranjem terorizma. Zato Direktiva (EU) 2015/849 določa, da bi morala Komisija opredeliti tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije.

(2)

Komisija bi morala v primernih intervalih ponovno pregledati seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki so navedene v Delegirani uredbi (EU) 2016/1675 (2), in sicer z vidika napredka teh tretjih držav z visokim tveganjem pri odpravljanju strateških pomanjkljivosti v njihovih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: AML/CFT). Komisija bi morala v svojih ocenah upoštevati nove informacije mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov, kot so tiste, ki jih izda Projektna skupina za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF). Na podlagi teh informacij bi morala tudi opredeliti dodatne tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah AML/CFT strateške pomanjkljivosti.

(3)

V skladu z merili iz Direktive (EU) 2015/849 je Komisija upoštevala nedavne razpoložljive informacije, zlasti najnovejše javne izjave FATF in dokument FATF z naslovom Izboljšanje skladnosti AML/CFT na svetovni ravni: stalen proces ter poročila FATF, ki jih je pripravila skupina za pregled mednarodnega sodelovanja v zvezi s tveganji, ki jih predstavljajo posamezne tretje države, v skladu s členom 9(4) Direktive (EU) 2015/849.

(4)

FATF je Šrilanko, Trinidad in Tobago ter Tunizijo opredelila kot države, ki imajo na področju AML/CFT strateške pomanjkljivosti, ki ogrožajo mednarodni finančni sistem, za kar so te države pripravile akcijski načrt s FATF.

(5)

Komisija glede na visoko raven integracije mednarodnega finančnega sistema, tesno povezanost udeležencev na trgu, velikost obsega čezmejnih transakcij v Unijo in iz nje ter stopnjo odprtosti trga šteje, da vsakršna grožnja AML/CFT za mednarodni finančni sistem obenem ogroža finančni sistem Unije.

(6)

V skladu z najnovejšimi pomembnimi informacijami je analiza Komisije pokazala, da bi bilo treba Šrilanko, Trinidad in Tobago ter Tunizijo v skladu z merili iz člena 9 Direktive (EU) 2015/849 obravnavati kot jurisdikcije tretjih držav, ki imajo v svojih ureditvah AML/CFT strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije. Vendar so navedene države predložile pisno politično zavezo na visoki ravni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in pripravile akcijski načrt s FATF, ki bi omogočil izpolnitev zahtev iz Direktive (EU) 2015/849. Komisija bo ponovno ocenila status teh držav glede na izvajanje navedene zaveze.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2016/1675 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

14.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/6

(1)

Snov 2,2-bis (4-hidroksifenil)propan (št. CAS 0000080-05-7), znana tudi kot bisfenol A (v nadaljnjem besedilu: BPA), se uporablja za proizvodnjo nekaterih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, kot so polikarbonatni polimerni materiali in epoksi smole, ki se uporabljajo v lakih in premazih. BPA lahko migrira v živilo iz materiala ali izdelka, s katerim je živilo v stiku, kar privede do izpostavljenosti bisfenolu A za potrošnike navedenih živil.

(2)

Uporaba BPA kot monomera pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov je odobrena z Uredbo Komisije (EU) št. 10/2011 (2). Za odobritev velja mejna vrednost specifične migracije (SML) 0,6 mg BPA na kilogram živila (mg/kg) na podlagi predhodne ocene s strani Znanstvenega odbora za hrano (3). Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je pregledala znanstvene informacije in posodobila svoje mnenje o BPA v letih 2006 (4), 2008 (5), 2010 (6) in 2011 (7). Na podlagi previdnostnega načela je uvedena prepoved uporabe BPA pri izdelavi polikarbonatnih stekleničk za dojenčke.

(3)

Agencija je po objavi znanstvenega mnenja o BPA leta 2011 ugotovila, da je treba njeno oceno izpostavljenosti v mnenju iz leta 2006 glede na nove podatke posodobiti in da bi prav tako bilo treba preučiti prehransko izpostavljenost v okviru drugih načinov izpostavljenosti. Agencija se je odločila, da bo izvedla popolno ponovno oceno BPA na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov. Leta 2012 je Agencija v skladu s členom 29(1)(b) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8) svoj znanstveni odbor za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF) zaprosila, naj pripravi znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje v zvezi s prisotnostjo BPA v živilih.

(4)

Agencija je po pregledu razpoložljivih podatkov in znanstvenih študij, objavljenih od leta 2006 do leta 2012, ter nekaj študij, ki so bile na voljo v letu 2013, 11. decembra 2014 sprejela mnenje (9). V navedenem mnenju je Agencija spremembe povprečne relativne teže ledvic v dvogeneracijski študiji na miših določila kot kritične končne točke in izračunala primerjalni odmerek (spodnja meja zaupanja) (BMDL10) v višini 8 960 μg/kg telesne teže na dan. Lahko je uporabila nove toksikokinetične podatke, ki omogočajo natančnejšo ekstrapolacijo podatkov za posamezno snov z živali na ljudi, in določila ekvivalentno dozo za ljudi (HED) pri 609 μg/kg telesne teže na dan. HED je bila uporabljena kot referenčna točka za določitev orientacijske vrednosti za BPA, pri kateri se upoštevajo vplivi na zdravje.

(5)

Za določitev te orientacijske vrednosti, pri kateri se upoštevajo vplivi na zdravje, je Agencija uporabila faktor negotovosti 2,5 za razlike med vrstami in 10 za razlike znotraj vrst. Uporabila je dodatni faktor 6 za upoštevanje negotovosti glede možnih zdravstvenih učinkov BPA na mlečno žlezo in spolne organe ter presnovni, nevrovedenjski in imunski sistem. Posledično je bil uporabljen skupni faktor negotovosti 150 za določitev novega dopustnega dnevnega vnosa (TDI) v višini 4 μg/kg telesne teže na dan. Vendar pa je Agencija TDI opredelila kot začasni TDI (t-TDI), ki se uporablja do predvidenega izida študije dolgoročne toksičnosti BPA pri glodalcih, ki se izvaja v okviru nacionalnega programa za toksikologijo Uprave za hrano in zdravila (NTP/FDA) v Združenih državah Amerike (ZDA).

(6)

Agencija je ugotovila, da je prehranska izpostavljenost BPA nižja od t-TDI, in zaključila, da ob ocenjeni ravni izpostavljenosti javno zdravje ni ogroženo. Agencija je v svojem mnenju, ki ga je sprejela 11. decembra 2014, ocenila tako neprehranske kot prehranske vire izpostavljenosti. Neprehranski viri vključujejo izpostavljenost prek zraka, zaužitje prahu in vnos prek kože zaradi stika s termoreaktivnim papirjem in kozmetičnimi izdelki. Odbor CEF je ugotovil, da so osrednje ocene za skupno izpostavljenost BPA prek prehranskih in neprehranskih virov za najbolj izpostavljene skupine, med katerimi so dojenčki, otroci in mladostniki, nižje od t-TDI ter da je raven ogroženosti javnega zdravja zaradi BPA nizka pri ocenjenih ravneh skupne izpostavljenosti.

(7)

Po mnenju, ki ga je Agencija objavila v letu 2014, bi bilo treba sedanjo vrednost SML za polimerne materiale in izdelke posodobiti, da se upošteva nov t-TDI. Pri določanju SML se uporablja dogovorjena domneva, da oseba s 60 kg telesne teže na dan zaužije 1 kg hrane in da celotna izpostavljenost izhaja iz materialov, namenjenih za stik z živili. Člen 5(1)(e) Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da bi bilo treba pri mejnih vrednosti specifičnih migracij posameznih sestavin v ali na živila ustrezno upoštevati druge možne vire izpostavljenosti navedenim sestavinam. Agencija je ugotovila, da lahko izpostavljenost, ki izhaja iz neprehranskih virov BPA, znatno prispeva k skupni izpostavljenosti za nekatere skupine prebivalstva, ter da poleg neprehranskih virov k izpostavljenosti BPA za več skupin prebivalstva pomembno prispevajo še nekonzervirano meso in mesni proizvodi. V takih primerih, v katerih viri, ki niso materiali, namenjeni za stik z živili, lahko znatno prispevajo k morebitni skupni izpostavljenosti snovi, ni primerno določiti celotnega TDI za materiale, namenjene za stik z živili, in treba bi bilo uporabiti nižjo vrednost.

(8)

Ob upoštevanju dogovorjene domneve o uporabi faktorjev dodelitve za materiale, namenjene za stik z živili, vključno z dejstvom, da skupna izpostavljenost ne presega t-TDI, in ob upoštevanju faktorja negotovosti 150 pri izpeljavi t-TDI, ter vključno s podatki iz mnenja Agencije o virih BPA, ki niso materiali v stiku z živili, se faktor dodelitve v višini 20 % šteje za ustreznega pri določanju SML. Zato bi bilo treba za polimerne materiale in izdelke na podlagi t-TDI, faktorja dodelitve in domneve o izpostavljenosti določiti vrednost SML pri 0,05 mg BPA na kg živila (mg/kg), da se zagotovi, da izpostavljenost BPA ostane nižja od t-TDI in ne ogroža zdravja ljudi.

(9)

Čeprav SML, določen ob upoštevanju mnenja, služi kot podlaga za celovito obvladovanje tveganj, ki jih povzroča BPA iz materialov, s katerimi je živilo v stiku, pa še vedno obstajajo negotovosti, ki so opredeljene v navedenem mnenju. Glede na novi študiji o razvojni imunotoksičnosti BPA je Agencija v letu 2016 (10) navedla, da novi dokaz, predstavljen v navedenih študijah, dodatno kaže na razvojno imunotoksičnost BPA. Ob upoštevanju obsega znanstvene negotovosti in narave morebitnih škodljivih učinkov, zlasti razvojnih, bi bilo treba glede na ranljivejše skupine prebivalstva, zlasti dojenčke in majhne otroke, pri katerih bi razvojni učinki lahko bili nepovratni in doživljenjski, sprejeti nadaljnje previdnostne ukrepe.

(10)

Previdnostno načelo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 dovoljuje sprejetje začasnih ukrepov na podlagi razpoložljivih ustreznih informacij, dokler niso na voljo rezultati, povezani s trajno negotovostjo, ter do dodatne ocene tveganja in pregleda ukrepov v primernem roku.

(11)

Komisija lahko sprejme preventivne ukrepe glede uporabe BPA na podlagi previdnostnega načela, ki se uporablja v primeru znanstvene negotovosti, tudi če tveganje, zlasti za zdravje ljudi, ni bilo v celoti dokazano. V ta namen BPA ne bi smeli uporabljati v proizvodnji polikarbonatnih skodelic ali stekleničk za pitje, namenjenih za dojenčke in majhne otroke, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(12)

Poleg polimernih materialov, ki so namenjeni za stik z živili, se BPA obsežno uporablja v epoksi smolah za lake in premaze, zlasti za njihovo nanašanje na notranjost pločevink za živila. Medtem ko so bili za BPA v polimernih materialih in izdelkih sprejeti posebni ukrepi, določeni v členu 5 Uredbe (ES) št. 1935/2004, pa taki ukrepi niso bili sprejeti za BPA v lakih in premazih na ravni Unije. Zato so države članice v skladu s členom 6 navedene uredbe lahko ohranile ali sprejele nacionalne določbe o BPA v lakih in premazih, pod pogojem, da so navedeni ukrepi skladni s pravili iz Pogodb.

(13)

Glede na to, da so države članice uvedle različne nacionalne ukrepe, ki se uporabljajo za BPA v materialih, namenjenih za stik z živili, in glede na posledične tehnične in praktične obremenitve, o katerih poroča industrija, ter ob upoštevanju prispevka k prehranski izpostavljenosti BPA iz konzerviranih živil, opredeljenega v mnenju Agencije iz leta 2014, in obsežne uporabe BPA v epoksi smolah za lake in premaze, ki se nanašajo na pločevinke za živila, je prav tako primerno določiti vrednost omejitev za BPA, ki se uporablja v lakih in premazih.

(14)

Ista domneva glede izpostavljenosti BPA iz polimernih materialov in izdelkov se uporablja za lake in premaze. Za zagotovitev učinkovitega delovanja notranjega trga in zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi bi bilo treba vrednost SML, določeno za BPA v polimernih materialih in izdelkih, uporabljati tudi za lake in premaze, ki se nanašajo na materiale in izdelke, kadar je bil navedeni lak ali premaz proizveden z uporabo BPA. Ker se BPA lahko uporablja v embalaži živil za dojenčke in majhne otroke, BPA ne bi smel prehajati iz lakov in premazov, ki se nanašajo na materiale ali izdelke, posebej namenjene za stik z živili za dojenčke in majhne otroke, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) št 609/2013, zlasti z začetnimi in nadaljevalnimi formulami za dojenčke, predelanimi žiti, hrano za dojenčke, živili za posebne zdravstvene namene, ki so bila pripravljena za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov in majhnih otrok, ali mlečnimi napitki in podobnimi proizvodi, posebej namenjenimi majhnim otrokom.

(15)

V povezavi z določitvijo vrednosti omejitev za lake in premaze je prav tako treba opredeliti pravila za preverjanje skladnosti z navedeno vrednostjo omejitev. Zlasti bi bilo treba določiti pravila za migracijske preskuse in pravila za izražanje rezultatov migracijskih preskusov. Zato je primerno določiti taka pravila za preverjanje skladnosti z vrednostjo omejitev za lake in premaze, ki se nanašajo na materiale in izdelke, pri katerih so bili navedeni laki ali premazi proizvedeni z uporabo BPA.

(16)

Uredba (EU) št. 10/2011 določa celovit okvir za preverjanje skladnosti polimernih materialov, namenjenih za stik z živili, z opredeljenimi vrednostmi omejitev, vključno s pravili za izražanje rezultatov migracijskih preskusov. Laki in premazi, ki se nanašajo na materiale in izdelke, nimajo posebnih značilnosti, ki bi zahtevale vzpostavitev različnih ali bolj specifičnih določb, zato je primerno razširiti uporabo pravil iz Uredbe (EU) št. 10/2011 na preverjanje skladnosti lakov in premazov, ki se nanašajo na materiale in izdelke, z določenimi vrednostmi omejitev.

(17)

Člen 16(1) Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da se materialom in izdelkom, ki jih zajemajo posebni ukrepi, priloži pisna izjava o skladnosti, da so skladni s predpisi, ki se zanje uporabljajo. Odgovorni nosilec dejavnosti bi moral pri proizvodnji lakiranega ali premazanega materiala ali izdelka dokumentirati skladnost z veljavnimi pravili v izjavi o skladnosti, ki je nato na voljo njegovim strankam. Za zagotovitev, da izjava zagotavlja dovolj informacij, ki omogočajo preverjanje skladnosti, je primerno opredeliti informacije, ki jih je treba vključiti v izjavo. Poleg tega bi morali pristojni organi imeti možnost, da preverijo skladnost z veljavnimi pravili. Od nosilcev dejavnosti bi zato bilo treba zahtevati, da pristojnim organom dajo na voljo ustrezna dokazila, ki utemeljuje izjavo o skladnosti.

(18)

Da se nosilcem dejavnosti zagotovi dovolj časa za prilagoditev njihovih proizvodnih postopkov skladno z omejitvami ter za zmanjšanje upravnega in finančnega bremena zaradi takšne prilagoditve, je primerno odložiti uporabo te uredbe in dovoliti, da materiali in izdelki, ki so bili zakonito dani na trg pred datumom začetka uporabe te uredbe, ostanejo na trgu do izčrpanja zalog.

(19)

Uredbo (EU) št. 10/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

„mejna vrednost specifične migracije“ (SML, specific migration limit) pomeni največjo dovoljeno količino posamezne snovi, ki se iz materiala ali izdelka izloči v živila ali simulante za živila;

(2)

„materiali in izdelki“ pomenijo vse materiale ali izdelke, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1935/2004;

(3)

„laki“ ali „premazi“ pomenijo materiale ali izdelke, ki so sestavljeni iz ene ali več nesamonosilnih plasti, proizvedenih z uporabo 2,2-bis(4-hidroksifenil)propana (BPA), in se nanašajo na materiale ali izdelke ter jim dajo posebne lastnosti ali izboljšajo njihovo tehnično zmogljivost.

14.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/13

(1)

Komisija je proučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Pla i Llevant“, ki jo je Španija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je objavila vlogo za odobritev spremembe specifikacije v Uradnem listu Evropske unije, kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (2).

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

14.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/14

(1)

Komisija je v skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 preučila vlogo Nizozemske za registracijo imena „Mergelland“ in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

V skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba ime „Mergelland“ zaščititi in ga vpisati v register iz člena 104 navedene uredbe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –