29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/1

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016) 475 – C8-0270/2016) (2),

—

ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament (3),

—

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2015,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij (4),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6), zlasti členov 164, 165 in 166,

—

ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (7), zlasti člena 22,

—

ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0153/2017),

A.

ker je predsednik 4. julija 2016 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2015;

B.

ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 24. junija 2016 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.

ker Računsko sodišče v svoji reviziji navaja, da v svoji posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2015 ni odkrilo resnih slabosti v letnih poročilih o dejavnostih ter v notranjih kontrolnih sistemih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot to zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012;

D.

ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.

podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015;

2.

navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/3

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament,

—

ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0153/2017),

A.

ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) po pregledu končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.

ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 129 vprašanj in ker je Odbor za proračunski nadzor (CONT) prejel odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.

ker je nadzor, zlasti v obliki letnega postopka podelitve razrešnice, bistven za zagotavljanje, da sta politično vodstvo in uprava Parlamenta odgovorna državljanom Unije; ker so izboljšave kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti pri upravljanju javnih financ vedno mogoče; ker bi moral biti ključni element pri izvrševanju proračuna načelo, da se proračun oblikuje na podlagi rezultatov in da se dobro upravljajo človeški viri;

1.

je seznanjen, da formalni nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta sestavljajo štirje poglavitni deli:

2.

je seznanjen, da letno poročilo notranjega revizorja vsebuje ugotovitve, ki temeljijo na specifičnem revizorskem delu; si prizadeva izboljšati upravljanje proračuna in finančno poslovodenje, vendar ne za zagotovitev celovite slike upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta; podobno ugotavlja, da poročilo Računskega sodišča predstavlja le rezultate majhnega vzorca (16 transakcij), kar zadeva transakcije Parlamenta;

3.

razume, da na splošno nizka stopnja napak, kar zadeva upravne odhodke, lahko pomeni razmeroma majhno pozornost, ki jo Računsko sodišče posveča transakcijam Parlamenta;

4.

vseeno poudarja, da je tudi v primeru zelo nizke stopnje napake tveganje izgube ugleda razmeroma visoko, saj bi lahko takšne finančne in proračunske napake negativno vplivale na položaj institucije;

5.

dodaja, da od nedavnega velja – zaradi splošnega občutka, da je treba proračun oblikovati glede na uspešnost –, da v razrešnicah ne bi smeli zgolj odkrivati nepravilnosti, temveč vanje vključiti tudi merjenje konkretne uspešnosti in rezultatov ter da je tudi to še posebej pomembno v primeru Parlamenta, saj odsotnost rezultatov neposredno vpliva na ugled institucije;

6.

je seznanjen, da v takšnih okoliščinah delo Parlamenta v povezavi s postopkom podelitve razrešnice nudi eno od možnosti za temeljitejšo obravnavo računovodskih izkazov uprave Parlamenta; poziva h krepitvi internega računovodskega in revizorskega strokovnega znanja, ki ga lahko poročevalci uporabijo pri pripravi svojih poročil o razrešnici;

7.

ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2015 znašal 1 794 929 112 EUR oziroma 19,78 % razdelka 5 večletnega finančnega okvira (1), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2015, kar je 2,2-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2014 (1 755 631 742 EUR);

8.

je seznanjen, da je skupni znesek prihodkov, vknjiženih do 31. decembra 2015, znašal 176 367 724 EUR (leta 2014: 174 436 852 EUR), vključno z 27 988 590 EUR namenskih prejemkov (2014: 26 979 032 EUR);

9.

poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 71 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč); je seznanjen, da to kaže, da odhodke Parlamenta zaznamuje velika kontinuiteta, ki je pretežno povezana s plačami poslancev in uslužbencev, ki se prilagajajo v skladu s Kadrovskimi predpisi in drugimi pogodbenimi obveznostmi;

10.

je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2015:

11.

ugotavlja, da so bile v letu 2015 prevzete obveznosti za 99,1 % vseh odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta in da je stopnja storniranih sredstev znašala 0,9 %, tako da je bila podobno kot v letu poprej dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja;

12.

opozarja, da so stornirana odobrena sredstva skupaj znašala 41 422 684 EUR, pri čemer je večina storniranih sredstev zadevala plače in odhodke, povezane z nepremičninami;

13.

ugotavlja, da so prerazporeditve neizkoriščenih sredstev znašale 71 000 000 EUR, kar predstavlja 4 % končnih odobrenih sredstev, prerazporejenih iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov, in sicer za financiranje letne zakupnine stavbe Konrad Adenauer; poziva, da bi morala biti nepremičninska politika Parlamenta dovolj jasno oblikovana kot del proračunske strategije; meni, da je stopnja prerazporeditev neizkoriščenih sredstev zelo visoka; je trdno prepričan, da bi se morala ta prerazporeditev z učinkovitim upravljanjem proračuna zmanjšati na najnižjo možno stopnjo; v zvezi s tem poziva Računsko sodišče, naj pripravi poročilo o nepremičninski politiki Parlamenta;

14.

je seznanjen, da revizija na splošno kaže, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake, a je na podlagi sedmih količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira za upravo znašala 0,6 % (več kot 0,5 % v letu 2014);

15.

je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da so bile napake prisotne pri 22 transakcijah od 151 revidiranih transakcij vseh institucij Unije (14,6 %); vendar ugotavlja, da je bilo pri teh 22 transakcijah količinsko opredeljenih le sedem napak, ki so tako imele finančne posledice, zaradi česar je ocenjena stopnja napake 0,6 %;

16.

je nadalje seznanjen s specifičnimi ugotovitvami glede Parlamenta, ki so vključene v letno poročilo Računskega sodišča za leto 2015; je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti pri nadzoru odobritve in poravnavi odhodkov leta 2014; te slabosti so bile ugotovljene le pri eni od šestnajstih transakcij Parlamenta, ki so bile revidirane v zvezi z eno ali drugo politično skupino, in so bile odpravljene leta 2015;

17.

je seznanjen z odgovori Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem; prosi Računsko sodišče, naj pristojni odbor obvešča o izvajanju njegovih priporočil, naj zagotovi boljše usmerjanje in pregleda obstoječi nadzorni okvir za izvrševanje proračunskih odobritev, namenjenih političnim skupinam;

18.

ugotavlja, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 30. januarja 2017 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2015 sprejel poročila o naslednjih zadevah:

19.

je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira, kar zadeva potrebo po:

20.

je seznanjen, da so ob koncu leta 2015 po več naknadnih revizijah štirje ukrepi iz pregleda notranjega nadzornega okvira, vsi „zmernega tveganja“, ostali odprti, datum zapadlosti enega od njih je bil prenesen v leto 2017 v kontekstu novega sistema finančnega poslovodenja Parlamenta; poziva notranjega revizorja, naj odbor CONT obvešča o napredku pri izvajanju teh ukrepov;

21.

poziva notranjega revizorja, naj pri predstavitvi svojega letnega poročila večjo pozornost nameni vidikom, pri katerih je našel pomanjkljivosti in/ali nepravilnosti; prav tako ga poziva, naj da poročila o nadaljnjem ukrepanju, razvoju in rešitvah težav, ki jih je odkril pri izvajanju svojih nalog na razpolago Odboru za proračunski nadzor; poziva generalnega sekretarja, naj uvede postopke za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov;

22.

je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2014, ki jih je odbor CONT prejel 20. oktobra 2016, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2014 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; vendar obžaluje, da veliko zahtev ni bilo nadalje obravnavanih, za kar ni bilo podanih nobenih razlogov ali utemeljitev; poudarja, da je pomembno, da se z generalnim sekretarjem v odboru CONT pogosteje obravnavajo vprašanja, ki vplivajo na proračun Parlamenta in njegovo izvrševanje;

23.

je seznanjen, da datum predložitve osnutka poročila o razrešnici Parlamentu in datum za predložitev dodatnih vprašanj generalnemu sekretarju nista bila usklajena; poziva generalnega sekretarja, naj na dodatna vprašanja odgovori pred rokom za vložitev predlogov sprememb in po potrebi pred glasovanjem v odboru;

24.

je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, odgovornim za proračun, generalnim sekretarjem in odborom CONT v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja 30. januarja 2017;

25.

izraža zadovoljstvo nad zavezanostjo uprave Parlamenta stalnemu izboljševanju parlamentarnih služb kot celote ter učinkovitemu uresničevanju teh izboljšav, čeprav tudi meni, da v nekaterih primerih predolgo traja, da se spremembe uvedejo v praksi;

26.

ugotavlja, da se Parlamentu s stroški v višini približno 3,60 EUR na prebivalca na leto ni treba bati primerjave z drugimi parlamentarnimi sistemi, zlasti ker je tretjina teh stroškov povezana z osnovnimi pogoji (večjezičnost in kraj dela), na katere ima sam Parlament zgolj omejen vpliv in ki za druge parlamente v tej obliki ne veljajo;

27.

vseeno opaža različno raven pozornosti, ki se namenja oblikovanju proračuna glede na uspešnost, med generalnimi direktorati ter da je ta zelo razvita v generalnemu direktoratu za finance (GD FINS), drugje v upravi pa je šele v predhodni fazi; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da se bo po celotni upravi določilo in spremljalo jasne in merljive cilje;

28.

je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o dostopnosti orodja za elektronsko vlaganje peticij in poročila Pravne službe poslancem in širši javnosti; poziva generalnega sekretarja, naj poroča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s priporočili Pravne službe;

29.

pozdravlja pozornost, ki jo uprava namenja trajnosti, zlasti v povezavi s postopki javnih naročil; vseeno ugotavlja, da je z začetkom veljavnosti nove direktive o javnem naročanju (2) postalo mogoče povečati težo meril, povezanih s socialno in okoljsko trajnostjo, glede na merilo najnižje cene;

30.

poziva generalnega sekretarja, naj predloži načrt ukrepanja za uporabo meril trajnosti v postopkih javnih naročil Parlamenta ter naj pri tem vključi oceno uporabe zelenega javnega naročanja kot instrumenta;

31.

ugotavlja, da stroški geografske razpršenosti Parlamenta po navedbah Računskega sodišča znašajo 114 milijonov EUR na leto, in poudarja ugotovitev iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije (3), da je 78 % vseh službenih poti uslužbencev Parlamenta v skladu s Kadrovskimi predpisi neposredna posledica geografske razpršitve služb Parlamenta; spominja, da je ocenjeni okoljski učinek te razpršitve med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; poziva predsedstvo, naj od generalnega sekretarja zahteva, da nemudoma pripravi časovni načrt za enoten sedež Parlamenta; ponovno poziva Parlament in Svet, naj obravnavata časovni načrt za enoten sedež, kot je Parlament izrazil v številnih predhodnih resolucijah, da bi zagotovila dolgoročne prihranke; meni, da bi lahko izstop Združenega kraljestva in potreba po prerazporeditvi evropskih agencij, ki imajo zdaj tam sedež, pomenila odlično priložnost za hkratno rešitev različnih težav; vendar opozarja na člen 341 PDEU, v skladu s katerim se sedež institucij Unije določi v medsebojnem soglasju vlad držav članic, ter Protokol 6, priložen PEU in PDEU, v skladu s katerim mora imeti Parlament sedež v Strasbourgu; poudarja, da bi bilo treba za rešitev z enotnim sedežem spremeniti Pogodbi;

32.

opozarja, da je uprava v odgovoru na vprašanje št. 75 v vprašalniku o razrešnici Parlamentu za leto 2013 navedla, da se je odločila odpraviti „prakso dolgoročnih službenih potovanj, […] kar vodi do znatnih prihrankov“, vendar pa v nasprotju s tem opaža, da je trenutno 13 uslužbencev na dolgoročnem službenem potovanju; meni, da predstavlja dodeljevanje izselitvenega dodatka in dnevnic zaposlenim za dolgoročna službena potovanja v kraj, v katerem oseba že biva in dela, nesprejemljiv način porabe davkoplačevalskega denarja, ki ni v skladu s Kadrovskimi predpisi; vztraja, da je treba pojasniti okoliščine vsakega dolgoročnega službenega potovanja ter zlasti razloge in stroške za to dolgoročno službeno potovanje;

33.

opozarja, da morajo vsi uradniki in drugi uslužbenci Unije, tudi tisti, ki delajo v kabinetih, svoje naloge opravljati izključno ob upoštevanju interesa Unije in v skladu s pravili iz Kadrovskih predpisov; izpostavlja, da so uradniki Unije plačani z davkoplačevalskim denarjem, ki ni namenjen financiranju novinarjev ali drugega osebja za promocijo nacionalnih političnih interesov predsednika; poziva predsedstvo, naj v predpisih Parlamenta določi jasne določbe;

34.

je seznanjen s sklepom predsednika z dne 21. oktobra 2015, s katerim je želel imenovati ljudi na vodilne položaje v Parlamentu brez upoštevanja postopkov in zlasti brez razpisov; ugotavlja, da ta odločitev „ni bila v skladu s pravili“ (odgovor uprave na drugi vprašalnik odbora CONT); poziva k formalnemu preklicu te predsednikove odločitve;

35.

ugotavlja, da se je 15. decembra 2015 predsednik sam pooblastil, da lahko članom svojega kabineta poleg že obstoječega dodatka za člane kabineta podeli še neomejen posebni dodatek, čeprav taki posebni dodatki niso določeni v Kadrovskih predpisih; ponovno postavlja vprašanje glede zakonitosti tega pooblastila in veljavnosti posebnih dodatkov; poziva, naj se preveri, ali bi bilo treba sklep o uvedbi tega dodatka preklicati;

36.

je seznanjen, da je predsedstvo 24. oktobra 2016 sprejelo revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov za skupine obiskovalcev, ki jih povabijo poslanci;

37.

pozdravlja, da se bodo tako občutno zmanjšala plačila v gotovini in uvedla obvezna elektronska nakazila, s čimer se zmanjša tveganje kraje in škode ugledu Parlamenta, ohrani pa se znatna prožnost; podpira namero predsedstva, da leto dni po začetku izvajanja oceni spremenjeni sistem; kljub temu obžaluje, da so lahko parlamentarni pomočniki imenovani za prejemanje plačil na njihove osebne račune in da lahko potrdijo stroške skupine; je zaskrbljen, da to pomeni nepotrebno pravno in finančno odgovornost ter možno tveganje za akreditirane parlamentarne pomočnike; poziva predsedstvo, naj prednostno to ponovno preuči;

38.

obžaluje dejstvo, da je Parlament svojemu predsedniku podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna Parlamenta za proračunsko leto 2014 in v zadnjem trenutku črtal pomembne odstavke, ki so sprožali nadaljnja vprašanja glede političnih dejavnosti in finančnega vedenja predsednika med evropskimi volitvami leta 2014;

39.

pozdravlja vse večjo pozornost medijev in javnosti za Parlament in njegovo upravo; vseeno ugotavlja, da imajo nekateri novinarji težave pri pridobivanju natančnih informacij, ki jih iščejo; poudarja, da je preglednost Parlamenta in njegove uprave bistvena za legitimnost institucije ter da bi bilo treba izboljšati dostop do informacij, ob stalnem spoštovanju pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov;

40.

poziva predsedstvo, naj na spletnem mestu Parlamenta objavi ustrezne dokumente, ki mu jih je predložil generalni sekretar v strojno berljivi obliki, razen če to ni mogoče zaradi njihove vsebine, na primer zaradi varstva osebnih podatkov;

41.

ponovno vztraja, da je treba povečati preglednost in dostopnost delovanja notranjih organov odločanja Parlamenta, zlasti predsedstva; poziva, naj se na intranetu pravočasno objavijo dnevni redi predsedstva in se znatno zmanjša čas za objavo zapisnikov sej, ter poudarja, da ni treba čakati, da so ti prevedeni v vse jezike;

42.

opozarja, da so poslanci zavezani nemudoma obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih;

43.

poziva generalnega sekretarja, naj to resolucijo posreduje predsedstvu in izpostavi zlasti tiste točke, v katerih se zahteva ukrepanje ali odločitev predsedstva; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi akcijski načrt in časovnico, ki bosta predsedstvu omogočila nadaljnje ukrepanje in/ali odgovore na priporočila, ki mu jih je v resolucijah o podelitvah razrešnic posredoval Parlament, in bosta vključevala rezultate dokumenta o letnem nadaljnjem ukrepanju; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun in odboru CONT pravočasno poroča o vseh projektih, ki jih predloži predsedstvu in pomembno vplivajo na proračun;

44.

meni, da bi morali imeti poslanci možnost, da uporabijo spletno mesto Parlamenta za zagotavljanje čim večje možne preglednosti svojim volivcem, kar zadeva njihove dejavnosti, in zato poziva generalnega sekretarja, naj razvije sistem, s katerim bodo lahko poslanci objavili podrobnosti s svojih sestankov z zastopniki interesov; ter poziva generalnega sekretarja, naj to omogoči takoj, saj je Parlament to zahteval že v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2014;

45.

poziva predsedstvo, naj opredeli in objavi pravila v zvezi z uporabo splošnega nadomestila stroškov;

46.

se zaveda majhne ozaveščenosti poslancev o možnosti vračanja presežka splošnega nadomestila stroškov; spominja poslance, da splošno nadomestilo stroškov ni dodaten osebni dohodek; poziva generalnega sekretarja, naj jih o tem prednostno obvesti; poziva poslance, naj ob koncu svojega mandata vrnejo presežek;

47.

podobno poziva generalnega sekretarja, naj poslancem, ki želijo na svojih osebnih spletnih straneh objaviti plačila vseh drugih nadomestil, ki jih prejemajo od Parlamenta, omogoči dostop do ustreznih evidenc v formatu, ki bo omogočal enostavno obdelavo;

48.

nadalje poziva generalnega sekretarja, naj na enak način pomaga tudi političnim skupinam, ki si tega želijo;

49.

ugotavlja, da je na spletnem mestu Parlamenta dostopna različna dokumentacija, povezana z odločitvijo o priznanju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, skupaj s podrobnostmi o končnem znesku njihovega financiranja; poziva Parlament, naj od Komisije zahteva, da predstavi predlog revizije sedanje uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (4), ki bo vključeval strožje zahteve za ustanovitev evropskih političnih strank in fundacij z namenom preprečevanja zlorab;

50.

pozdravlja uvedbo posebnega obrazca, s katerim lahko poročevalci pokažejo, kateri zastopniki interesov so vplivali na njihova poročila (zakonodajna sled);

51.

ponovno poziva upravo Parlamenta, naj pripravi poročilo o tem, kako interesne skupine in druge zunanje organizacije uporabljajo prostore Parlamenta;

52.

je zaskrbljen, ker bi bilo nemara treba obstoječi kodeks za poslance dodatno izboljšati, da bi se preprečila navzkrižja interesov, pri tem pa posebno pozornost nameniti:

53.

pozdravlja razvoj kazalnikov za merjenje uspešnosti komunikacijskih dejavnosti Parlamenta in poziva generalnega sekretarja, naj v poročilu o dejavnostih Parlamenta za leto 2016 ločeno poglavje nameni učinkovitosti tega novega pristopa na področju komunikacij, ki temelji na uspešnosti;

54.

podpira različne programe, usmerjene v spodbujanje obiskov novinarjev in državljanov, ki si želijo izvedeti več o dejavnostih Parlamenta;

55.

v zvezi s tem ponavlja svoj poziv iz razrešnice za leto 2014, kjer je bilo ugotovljeno, da je spletno mesto Parlamenta ostalo razmeroma uporabnikom neprijazno, težko za krmarjenje in še ni vključevalo najsodobnejših tehnoloških razvojnih dosežkov, zaradi česar je bilo težko hitro poiskati ustrezne informacije; izpostavljeno je bilo tudi, da spletno mesto glede na pomen komunikacije z evropskimi državljani ni prispevalo k izboljšanju podobe Parlamenta v širši javnosti;

56.

poziva Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM), naj predstavi učinkovitejše in uporabnikom prijaznejše spletno mesto z učinkovitejšim iskalnikom, ki bo okrepilo podobo Parlamenta v širši javnosti ter se bolj neposredno odzvalo na potrebe in interese državljanov; ugotavlja, da so bili kljub veliki porabi sredstev doseženi zgolj povprečni rezultati;

57.

ima pomisleke v zvezi z učinkovitostjo komunikacijske strategije Parlamenta; v zvezi s tem poziva k celovitemu pregledu sedanje strategije in še posebej k dejavnejšemu pristopu v odnosu do tistih, ki jih dejavnosti Parlamenta ne pritegnejo samodejno in so nemara celo skeptični glede njegovega delovanja; poziva generalnega sekretarja, naj razvije novo strategijo, da bi se v večjem obsegu dosegli tudi ti državljani, tudi z lažjim dostopom do informacij, in se tako ustrezno odzove na neupravičene predsodke glede Parlamenta ter se obenem izogne nepotrebnim in dragim oglaševalskim kampanjam;

58.

poudarja, da je treba posodobiti poslanstvo informacijskih pisarn Parlamenta z optimiziranjem uporabe novih komunikacijskih tehnologij in vzorcev ter izkoriščanjem njihovega privilegiranega geografskega položaja, saj so v bližini državljanov, da bi se dodatno okrepile lokalne dejavnosti, kot so razprave s poslanci in civilno družbo, ter tako prisluhnilo ljudem in jih pritegnilo; poudarja, da bi morale spletne razprave in medijska pozornost, ki jo sprožijo ti dogodki, prispevati k dodatnemu približevanju državljanom; ugotavlja, da so stroški za stavbe informacijskih pisarn Parlamenta in njihove zaposlene v državah članicah nesorazmerno visoki glede na denar, ki se porabi za ključno funkcijo teh pisarn; poziva generalnega sekretarja, naj do konca leta 2017 odboru CONT predstavi podrobno poročilo o dejavnostih in financah informacijskih pisarn v Bruslju oziroma Strasbourgu, pri čemer naj posebno pozornost nameni njuni dodani vrednosti;

59.

je zaskrbljen nad pisnimi odgovori na vprašanja glede informacijskih pisarn Parlamenta v nekaterih državah članicah, saj v večini primerov le del njihovih operativnih stroškov izhaja iz dejanskih ciljev in nalog takšnih pisarn, medtem ko se večji delež denarja porabi za najem pisarn ter plače in potne stroške osebja;

60.

poziva generalnega sekretarja, naj izboljša tudi notranje komuniciranje med različnimi generalnimi direktorati, da bo na primer o razvoju novih pomembnih orodij, kot je zakonodajni vlak, obveščena tudi širša notranja in zunanja javnost;

61.

pozdravlja, da je bila pred odboroma za proračunski nadzor ter za kulturo in izobraževanje predstavljena anketa, kot je bilo zahtevano v okviru postopka podelitve razrešnice za leto 2013, s katero se je poskušalo ugotoviti, kako prepoznavna, če sploh, je nagrada LUX, in kako nanjo gledajo v državah članicah ter druge ugotovitve te ankete;

62.

želi spomniti, da je anketa zadevala predvsem ozaveščenost o filmski nagradi LUX med poslanci in filmskimi ustvarjalci, povezano s ciljem nagrade, ki je pokazati državljanom, da je Parlament zavezan vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost, pa tudi kulturni in jezikovni raznolikosti;

63.

je seznanjen, da je bil odziv na anketo skromen, saj je nanjo odgovorilo samo 18 % oziroma 137 poslancev Parlamenta iz vseh političnih skupin in držav članic, ter da je bilo med njimi 90 % takšnih, ki poznajo filmsko nagrado LUX, 75 % jih razume njen namen, več kot 80 % pa nanjo gleda pozitivno;

64.

ni prepričan v primernost načina izbora nagrajenca, ko poslanci odločajo o nominacijah in na koncu glasujejo o dobitniku nagrade, ter poziva predsedstvo, naj poroča o alternativnih načinih, na katere bi prišli do želenih rezultatov, na primer s podporo primerljive pobude, ki bi jo izvajale organizacije filmskih ustvarjalcev;

65.

je seznanjen, da se je z leti število gledalcev povečevalo, a 43 000 je v Uniji zelo malo in postavlja dvom v upravičenost obstoja nagrade LUX;

66.

obžaluje večkratno odložitev otvoritve Hiše evropske zgodovine, ki je bila sprva načrtovana za marec 2016, nato odložena na september in november 2016, sedaj pa je načrtovana za 6. maj 2017;

67.

z zaskrbljenostjo opaža sedanje razprave o značaju začasnih razstav; poudarja pomen akademske neodvisnosti Hiše evropske zgodovine, zlasti kar zadeva vsebino in zasnovo razstav, ki bi morali biti odvisni izključno od muzeoloških in zgodovinskih meril;

68.

je zadovoljen, da bo Hiša evropske zgodovine po ocenah pozdravila 250 000 obiskovalcev na leto; poudarja, da so bili letni operativni stroški za ta prostor vnaprej ocenjeni na 13,3 milijona EUR; izraža zaskrbljenost zaradi sorazmerno majhnega števila obiskovalcev v primerjavi z višino operativnih stroškov, glede na to, da je Parlament v letu 2015 sprejel 326 080 obiskovalcev, operativni stroški pa so znašali le 4,3 milijona EUR;

69.

ugotavlja, da Parlament in njegova okolica z odprtjem Parlamentariuma in Hiše evropske zgodovine postajata državljanska in turistična znamenitost, kar bo prispevalo k boljši ozaveščenosti o vlogi Parlamenta in državljanom prikazovalo zavezanost Parlamenta enotnim vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost; poziva predsedstvo, naj premisli o vzpostavitvi dialoga z lokalnimi oblastmi o njihovem morebitnem prispevku k financiranju in upravljanju Hiše evropske zgodovine;

70.

poziva predsedstvo, naj razmisli o prilagoditvi uprave Hiše evropske zgodovine na bolj medinstitucionalni pristop, pri tem pa preuči možnost večjega sodelovanja z drugimi institucijami Unije, zlasti Komisijo in Svetom;

71.

pozdravlja odločitev Komisije, da k operativnim stroškom Hiše evropske zgodovine letno prispeva 800 000 EUR; vendar meni, da bi morala Komisija prispevati veliko večji delež ocenjenih letnih operativnih stroškov;

72.

je seznanjen, da je bilo 31. decembra 2015 v sekretariatu skupaj zaposlenih 5 391 uradnikov in začasnih uslužbencev (96 več kot 31. decembra 2014), v političnih skupinah pa je bilo skupaj zaposlenih 771 uradnikov in začasnih uslužbencev (26 več kot 31. decembra 2014). Skupaj s pogodbenimi uslužbenci je bil GD PERS odgovoren za 9 402 zaposlena (467 več kot 31. decembra 2014);

73.

je seznanjen, da je bilo s 1. januarjem 2015 iz kadrovskega načrta Parlamenta izbrisanih 47 delovnih mest v skladu z revizijo Kadrovskih predpisov leta 2014 in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, kar pomeni, da kadrovski načrt skupaj zajema 6 739 delovnih mest, od katerih je 5 723 delovnih mest (84,9 %) v sekretariatu, 1 016 (15,1 %) pa v političnih skupinah. 31. decembra 2015 v sekretariatu ni bilo zasedenih 4,9 % delovnih mest, ob koncu leta 2014 pa je bil ta delež 9,6 %;

74.

pozdravlja dejstvo, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju generalnih direktorjev izboljšala z 18,2 %/81,8 % leta 2014 na 33,3 %/66,7 % leta 2015, vendar opaža, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju direktorjev zmanjšala s 34 %/66 % leta 2014 na 31,1 %/68,9 % leta 2015; opozarja, da absolutno večino uslužbencev Parlamenta sestavljajo ženske, vendar ženske zasedajo omejen del vodstvenih delovnih mest; ugotavlja, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju vodij enot izboljšala s 30 %/70 % ob koncu leta 2014 na 31,2 %/68,8 % ob koncu leta 2015; poudarja, da neravnotežja na vodstvenih delovnih mestih ostajajo ter da program enakih možnosti za ta delovna mesta ostaja izjemno pomemben; je trdno prepričan, da bi morale do leta 2019 vsaj 40 % vodstvenih delovnih mest v Parlamentu zasedati ženske;

75.

izraža presenečenje, da so v svetovalnem odboru Parlamenta za imenovanje visokih uradnikov le predstavniki visokih vodstvenih položajev, in poziva generalnega sekretarja, naj vključi predstavnika združenja zaposlenih;

76.

poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, in sicer razmerje med državljanstvom uslužbencev in številom prebivalstva njihovih držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile od leta 2004; pozdravlja, da je Parlamentu uspelo doseči na splošno uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so se Uniji pridružile pred letom 2004 in od leta 2004, na splošno uravnotežena; vendar izpostavlja, da iz teh držav članic še vedno prihajajo le 3 % uslužbencev na ravni višjih uslužbencev (AD 12–16) v treh krajih dela, medtem ko delež njihovega prebivalstva v Uniji znaša 21 %, s tega vidika je torej potreben dodaten napredek;

77.

priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjega osebja v prostorih Parlamenta lahko celo presega število uradnikov;

78.

vseeno ugotavlja, da takšne odločitve za zunanje izvajanje ne pojasnjujejo vsega zunanjega osebja ter da je denimo težko pojasniti razmerje med zunanjim osebjem in uradniki v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC);

79.

meni, da se zunanjega osebja ne bi smelo uporabljati kot nadomestilo za zmanjšanje števila delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno v okviru revizije Kadrovskih predpisov leta 2014 in sedanjem večletnem finančnem okviru;

80.

je seznanjen z odgovori generalnega sekretarja o pogojih Parlamenta za sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci; poudarja, da mora uprava pozorno in sistematično spremljati, da ponudniki storitev dosledno upoštevajo zakonodajo na področju zaposlovanja, varnosti, socialnih pravic itd. za vse zunanje osebje, ki dela v prostorih Parlamenta, denimo v menzah, čistilce, vzdrževalce itd.; poziva Parlament, naj uvede mehanizem rednega opozarjanja in nadzora, da bi se izognili in zaznali vsakršen osamljen ali sistematičen primer malomarnosti, zlorabe ali kršitve in omogočili takojšnje sprejetje predvidenih ukrepov;

81.

ugotavlja, da je postopek za ustanovitev notranje varnostne službe Parlamenta končan in da poteka enak postopek v zvezi z vozniki; poziva generalnega sekretarja, naj odboru CONT poroča o izkušnjah, pridobljenih s temi postopki, in o posledičnih prihrankih;

82.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaposleni v menzah niso plačani v skladu s številom ur v njihovih pogodbah, ko poslanci delajo drugje, na primer med tedni v volilnih okrajih ali med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, in da jih veliko dela po skrajšanem delovnem času, kar negativno vpliva na njihovo delovno dobo in dohodke; poziva generalnega sekretarja, naj poišče rešitev v pogajanjih s ponudnikom storitev v menzi, ki bo zaposlenim vsak teden zagotavljala enako število delovnih ur in enako plačilo;

83.

je seznanjen, da je ob koncu leta 2015 v Parlamentu delalo 1 813 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, leto prej pa 1 686; poziva, naj se pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in lokalnih pomočnikov, katerih pogodbe so neposredno povezane z mandatom poslancev, ki jih podpirajo, obravnavajo posebej, saj so akreditirani parlamentarni pomočniki uslužbenci, ki s Parlamentom podpišejo pogodbo o zaposlitvi, lokalne pomočnike pa pokrivajo različne nacionalne zakonodaje;

84.

obžaluje, da poročilo o oceni izvajanja statuta za akreditirane parlamentarne pomočnike ni bilo predloženo odboru CONT do konca leta 2016 v skladu z zahtevami resolucije o podelitvi razrešnice za leto 2014 in mu še vedno ni bilo predloženo;

85.

poudarja, da so akreditirani parlamentarni pomočniki v posebej ranljivem položaju v primerih nadlegovanja ali opozarjanja na nepravilnosti, saj njihove pogodbe temeljijo na medsebojnem zaupanju med poslancem in pomočnikom; za prekinitev pogodbe je zato dovolj že, če takšnega zaupanja ni; poleg tega običajno velja, da se v primeru odstopa poslanca zaradi škodovanja ugledu, ki je posledica kakršnega koli kaznivega dejanja ali druge kršitve prava, prekinejo pogodbe z vsemi njegovimi/njenimi pomočniki; zato poziva k takojšnji okrepitvi zastopstva akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v svetovalnem odboru za nadlegovanje, da se zagotovi uravnoteženost med spoloma v njegovi sestavi, kot je že zahteval v okviru postopkov podelitve razrešnice za leti 2013 in 2014; poziva predsedstvo, naj dodeli ustrezna finančna sredstva za kritje potnih stroškov in izplačilo dnevnic tožnikom, ki so akreditirani parlamentarni pomočniki, saj pogosto nimajo ustreznih sredstev, da bi osebno odpotovali v Bruselj in zagovarjali svoj primer pred odborom za nadlegovanje; poziva tudi, naj se ukrepi za finančno nadomestilo za akreditirane parlamentarne pomočnike obravnavajo v naslednji reviziji kadrovskih predpisov, da se zagotovi enako obravnavanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in prizna njihova posebna ranljivost v primerih nadlegovanja ali prijavljanja nepravilnosti;

86.

pozdravlja namen uprave, da bo začela postopek za prilagoditev pavšalnih dnevnih nadomestil za službene poti v Strasbourg, ki jih prejemajo akreditirani parlamentarni pomočniki, saj so bistveno nižja od pavšalnih dnevnih nadomestil stalnih uslužbencev; poudarja, da bi morala ta prilagoditev temeljiti na pregledni metodologiji izračuna in biti neposredno vezana na nedavno povišanje zgornjih mej za nadomestila in nastanitvene stroške stalnih uradnikov; poudarja tudi, da bi bilo treba uvesti samodejno indeksacijo nadomestil za prihodnje revizije;

87.

obžaluje, da se predsedstvo ni odzvalo na zahteve Parlamenta iz resolucij o razrešnici iz let 2013 in 2014, naj se za akreditirane parlamentarne pomočnike uporabljajo enaka dnevna nadomestila kot za druge uslužbence; poziva generalnega sekretarja, naj pred izvedbo morebitnih sprememb predloži oceno dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi takšne prilagoditve; medtem poudarja, da veljavna zgornja meja za povračilo stroškov za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ni bila prilagojena že od leta 2009 in da se je razlika med temi pomočniki in preostalim osebjem še povečala na vsaj 40 % po uvedbi nove zgornje meje, ki jo je Svet odobril 9. septembra 2016 in se od 10. septembra 2016 uporablja le za uradnike; zato poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakost;

88.

zelo obžaluje, da se zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika v primeru smrti ali odstopa njegovega poslanca konča ob koncu koledarskega meseca; poudarja, da to lahko pomeni, da akreditirani parlamentarni pomočnik nima niti enodnevnega odpovednega roka, če mandat poslanca preneha zadnji dan v zadevnem mesecu; poziva, naj se ta nesprejemljiva situacija reši z naslednjo revizijo Kadrovskih predpisov, tako da se odpovedni roki povežejo z opredeljenim obdobjem, kot so štirje tedni, namesto s koledarskim mesecem; poleg tega poziva predsedstvo, naj hitro uvede začasne ukrepe, s katerimi bi lahko začasno rešili to težavo, preden bo opravljena takšna pravna revizija;

89.

je zaskrbljen zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom nalagali obveznost službenih poti, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga, stroškov službenega potovanja ali enostavno brez potnih stroškov; meni, da takšna praksa dopušča zlorabe: če so akreditirani parlamentarni pomočniki na službeni poti brez potnega naloga, morajo za to sami kriti stroške, povrh tega pa zanje tudi ne velja zavarovanje na delovnem mestu; poziva predsedstvo, naj zagotovi pravilno izvajanje Kadrovskih predpisov in kaznuje poslance, ki kršijo pravila;

90.

je seznanjen, da imajo pripravniki popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,80 EUR v Strasbourgu, vendar meni, da ob upoštevanju povprečne višine njihovih prihodkov in visokih cen, ki se zaračunavajo v zadnjih dveh letih, ti popusti niso dovolj, da bi celo zanemarljivo vplivali na njihov finančni položaj; poziva generalnega sekretarja, naj se jim odobrijo znižanja cen v skladu z njihovimi prihodki;

91.

poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki so brez prekinitve delali vsaj dve parlamentarni zakonodajni obdobji, zagotovijo socialne in pokojninske pravice; v zvezi s tem poziva upravo, naj pripravi predlog, ki bo pri izračunu 10-letne delovne dobe, določene v Kadrovskih predpisih, upošteval sklep o predčasnih volitvah v letu 2014 in čas, porabljen za postopke zaposlitve;

92.

poziva konferenco predsednikov, naj ponovno preuči možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance pri uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev;

93.

poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita in rešita težave, ki izhajajo zlasti iz zadnje spremembe nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (kot so zamude pri podpisu pogodb, prekinitev pogodb, predčasne evropske volitve itd.) in lahko imajo resne posledice za akreditirane parlamentarne pomočnike pri prihodnjem pridobivanju pravic delavcev; poziva predstavnike akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, naj sodelujejo pri iskanju rešitev;

94.

poziva Parlament, naj v interesu enakih možnosti in spoštovanja pravic zaposlenih sprejme smernice o dodelitvi razreda akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ter za vse funkcijske skupine ustrezno oblikuje jasen opis delovnih mest, pristojnosti in nalog;

95.

je seznanjen, da je v letu 2015 v Parlamentu prenehalo delati 154 zaposlenih, in sicer 126 zaradi upokojitve, 13 zaradi invalidnosti, devet zaradi odstopa in šest zaradi smrti; poziva generalnega sekretarja, naj dosledno izvaja četrti odstavek člena 16 Kadrovskih predpisov o morebitnem nasprotju interesov po končanju službe v Parlamentu, zlasti v primerih odstopa, saj preseneča, da nikoli ni bil objavljen primer morebitnega nasprotja interesov;

96.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni posebne ureditve za uslužbence v primeru, če se država članica odloči izstopiti iz Unije; priznava, da to vprašanje sicer velja za vse evropske institucije, a poziva generalnega sekretarja, naj s Komisijo začne dialog in poskuša zagotoviti, da zaposleni, ki so državljani Združenega kraljestva, ne bodo postali žrtve izstopa te države iz Unije ter da bodo v celoti zaščitene njihove statutarne, pogodbene in pridobljene pravice;

97.

poziva k učinkovitejši organizaciji programov usposabljanja, da bodo prilagojeni posebnim potrebam akreditiranih parlamentarnih pomočnikov. Uprava bi morala zlasti upoštevati časovni načrt parlamentarnih dejavnosti in dejavnosti poslancev ter določiti prilagojene časovne razporede in posebne teme.

98.

poudarja, da 43 % zaposlenih v Parlamentu meni, da bi delo na daljavo pozitivno vplivalo na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu; poudarja, da je Parlament edina institucija, ki v sistemu dela ni uvedla dela na daljavo in gibljivega delovnega časa, čeprav se oba že več let uporabljata v večini drugih institucij, vključno s Komisijo, kjer se je dokazano povečala produktivnost in izboljšala kakovost življenja uslužbncev; je seznanjen, da je Parlament uvedel občasno delo na daljavo oktobra 2016; poziva generalnega sekretarja, naj omogoči uvedbo te storitve in o njej obvesti vse zadevne službe, vključno s poslanci in njihovimi pomočniki; poziva tudi, naj se sistem gibljivega delovnega časa čim prej doda oblikam dela v Parlamentu;

99.

poziva Parlament, naj spremeni svoja pravila o pripravništvu, ki ga omogočajo poslanci in politične skupine, da bi izboljšali položaj pripravnikov in praktikantov v Parlamentu, vključno z dostojnim plačilom, določitvijo omejenega trajanja pripravništva in učnim sporazumom;

100.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Parlament na svojem spletnem mestu objavi letni seznam vseh svojih pogodbenikov, s katerimi je sklenil pogodbo v vrednosti nad 15 000 EUR, in da ta seznam vključuje ime in naslov pogodbenika, vrsto in vsebino pogodbe, njeno trajanje, njeno vrednost, postopek, po katerem je bila sklenjena, in ustrezni generalni direktorat;

101.

poudarja, da ta seznam presega zahteve po preglednosti, določene v finančni uredbi; spodbuja vse institucije Unije, naj objavijo vse informacije o vseh pogodbenih izvajalcih in naročilih, dodeljenih s postopki javnega naročanja, vključno z neposrednimi naročili in omejenimi postopki;

102.

podpira ugotovitev Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije vzpostaviti enoten javni register informacij o pogodbah o izvedbi javnega naročila, kar bo omogočilo dejansko preglednost in uspešno naknadno spremljanje njihovih dejavnosti javnega naročanja;

103.

poudarja, da so storitve, ki jih ponuja potovalna agencija Parlamenta, kljub preteklim pozivom po njihovemu izboljšanju, še vedno nezadovoljive, saj so cene razmeroma visoke in agenciji ni uspelo izpogajati dogovorov z velikimi letalskimi prevozniki o cenejših vozovnicah in večji prožnosti pri organizaciji potovanj;

104.

poziva agencijo, naj si dejavno prizadeva ponuditi nižje cene ne glede na zadevnega letalskega prevoznika; zahteva, naj agencija uvede postopek pridobivanja povratnih informacij (z anketami o zadovoljstvu uporabnikov), da se opredelijo področja, na katerih je možen dodaten napredek;

105.

je seznanjen, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2015 povečal na 276,8 milijona EUR; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2015 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 155,5 milijona EUR oziroma 432,3 milijona EUR;

106.

opozarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, a opaža, da je izplačani znesek prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2015 znašal 15,8 milijona EUR;

107.

poudarja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti;

108.

znova poziva predsedstvo, naj čim prej oceni sedanje stanje pokojninskega sklada;

109.

opozarja na odstavek 112 lanskoletne resolucije o razrešnici (5), ki poziva k oceni sedanjega stanja pokojninskega sklada; obžaluje, da taka ocena še ni bila izvedena;

110.

opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa o povečanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

111.

meni, da morajo nacionalni pokojninski skladi običajno izpolnjevati stroge standarde in sploh ne smejo imeti aktuarskega primanjkljaja, prostovoljni pokojninski sklad pa se sedaj sooča s 64-odstotnim aktuarskim primanjkljajem pri aktuarskih obveznosti; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predstavi obsežen akcijski načrt, da se prepreči prezgodnje izčrpanje sklada;

112.

obžaluje dejstvo, da Parlament pri izbiri finančnih ustanov za opravljanje njegovih plačil in vodenje računov ne upošteva politik teh ustanov na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo Parlament v prihodnosti sodeloval predvsem s finančnimi ustanovami, katerih naložbene politike so osredotočene na trajnost in druge vidike družbene odgovornosti gospodarskih družb;

113.

poudarja, da je imel Parlament v letu 2015 na bančnih računih povprečno 106,25 milijona EUR, za kar ni dobil nikakršnega dohodka od obresti; poziva generalnega sekretarja, naj preuči, če je tako visok znesek likvidnih sredstev potreben, in ga zlasti poziva, naj izboljša tozadevno upravljanje zakladnice ter po možnosti poišče načine, kako povečati donos teh vlog;

114.

je zadovoljen z izvajanjem strateških usmeritev GD ITEC za obdobje 2014–2019; meni, da se uvajajo številne spremembe v elektronskem delovnem okolju poslancev in zaposlenih, a posledice teh sprememb, tudi nove priložnosti, so razmeroma slabo poznane in se razvijajo pretežno v GD ITEC; poziva k tesnejšemu sodelovanju med GD ITEC in GD COMM, da se izboljša notranje in zunanje obveščanje o številnih inovacijah, ki se že izvajajo ali se še bodo;

115.

razume prizadevanja GD ITEC za izboljšanje števila zadetkov za spletne strani Parlamenta pri iskanju z iskalnikom Google; vseeno meni, da bi moral tudi iskalnik na sami spletni strani Parlamenta ponujati smiselne rezultate, da bi uporabniki lahko uporabljali portal tega spletnega mesta za hiter dostop do ustreznih spletnih strani; je zaskrbljen, ker trenutno ta iskalnik ne deluje dobro, in poziva generalnega sekretarja, naj poišče hitro rešitev za to dolgotrajno težavo;

116.

z zaskrbljenostjo opaža, da na področju v pristojnosti GD ITEC stroški za nakupe nove strojne opreme vsako leto znašajo več kot 35 milijonov EUR, kljub temu pa ni jasne politike za okoljsko in socialno trajnostna javna naročila, ter poziva generalnega sekretarja, naj glede tega razvije akcijski načrt, da se zagotovi, da bodo v prihodnosti vsi javni razpisi vključevali okoljska in socialna merila za izbor strojne opreme;

117.

poziva GD ITEC, naj omogoči dostopnost vseh spletnih strani Parlamenta na prenosnih napravah, saj se sedanji vmesniki le težko štejejo za združljive s prenosnimi napravami, četudi velik delež obiskovalcev teh strani za dostop do spletnih mest Parlamenta in specializiranih odborov uporablja iPad ali mobilni telefon; predlaga uvedbo ukrepov za jasno izboljšanje dostopnosti spletnih strani na prenosnih napravah v razumnem roku;

118.

meni, da je ključno za mandat poslancev, da tiskalniki ostanejo v njihovih pisarnah; izpostavlja, da lahko poceni generične kartuše povzročijo nevarno visoke ravni emisij delcev in škodujejo zdravju; zato poziva GD ITEC in generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO), naj ukrepata in spodbujata nabavo okolju prijaznih tiskalnikov ter zagotovita, da se bodo uporabljale samo originalne kartuše, hkrati pa naj poslancem in njihovim uslužbencem omogoči, da imajo tiskalnike nameščene na strateških položajih v bližini svojih pisarn;

119.

je seznanjen, da je predsedstvo 7. septembra 2015 sprejelo varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je v sedanjih globalnih okoliščinah nujno izvajati občutno bolj čvrsto varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije, ki v celoti obravnava obvladovanje tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje uradnika Parlamenta za kibernetsko varnost;

120.

ponavlja poziv iz resolucije o razrešnici za leto 2014, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z generalnim direktoratom za varnost in zaščito (GD SAFE) s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

121.

izreka pohvalo GD ITEC za namestitev brezžičnega omrežja po vseh poslopjih Parlamenta; vseeno opaža, da brezžično omrežje v sejni dvorani v Strasbourgu ni zanesljivo, zlasti, če ta sistem istočasno uporablja veliko število poslancev med časom za glasovanje ali ključnimi razpravami; poziva generalnega sekretarja, naj v zvezi s tem sprejme potrebne popravne ukrepe;

122.

pozdravlja dejstvo, da je nekatere javne seje medparlamentarnih delegacij že mogoče spremljati prek spletnega prenosa; poziva generalnega sekretarja, naj to storitev in vsebino spletnih strani delegacij še okrepi in razširi;

123.

je seznanjen, da se trenutno pregleduje srednjeročna nepremičninska strategija; poziva k razširitvi te strategije na dolgoročnejše obdobje in vključitvi študije primera o verjetnih posledicah izstopa Združenega kraljestva iz Unije;

124.

pozdravlja dejstvo, da se bodo po letu 2019 povečale pisarniške površine za poslance in njihove pomočnike v Strasbourgu; poziva generalnega sekretarja, naj – dokler ni rešitve za uresničitev enotnega sedeža Parlamenta – zagotovi najmanjšo dovoljeno površino za vsakega pomočnika v skladu z veljavnimi pravili o delovnih pogojih, saj je Parlament trenutno ranljiv, ker namenoma ne spoštuje pravil o najmanjši površini pisarniških prostorov;

125.

močno obžaluje začetek postopka za zamenjavo pohištva v pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov v Bruslju in poziva, naj se nemudoma ustavi; ugotavlja, da je večina tega pohištva primernega za uporabo in ustreznega videza, zato ni razloga, da bi ga zamenjali; meni, da odziv določenega števila poslancev – ne gre torej za anketo, ki bi bila zajela vse – sam po sebi ni zadostno opravičilo za zamenjavo, ravno tako pa so neustrezne utemeljitve uprave, ki zadevajo okuse, trende ali zastarel videz; pohištvo se lahko zamenja le priložnostno zaradi očitnega posebnega ali splošnega razloga, kot je poslabšanje stanja, huda obraba ali tveganje za zdravje na delovnem mestu (na primer morebiten razvoj bolj ergonomskih pisarniških stolov); v obdobju gospodarske krize in posledičnih omejitev proračuna, s katerimi se soočamo, lahko posvečanje prevelike teže zunanjemu videzu resno ogrozi verodostojnost Parlamenta in njegovih poslancev, zlasti v očeh državljanov in javnega mnenja;

126.

priznava, da nove pogodbe o gostinskih storitvah v skladu z odločitvama predsedstva iz leta 2013 in leta 2015 ne zagotavljajo neposrednih subvencij iz proračuna Parlamenta; je vseeno zaskrbljen, ker so bile cene nekaterih storitev v letu 2015 višje od tržnih; glede tega opozarja na postrežbo s kavo med sejami; ugotavlja, da so bile avgusta 2016 cene spremenjene;

127.

močno obžaluje uporabo samovoljnih, subjektivnih in nesorazmernih meril pri zaposlovanju voznikov in pri internalizaciji te službe, ki se je zaradi varnosti začela leta 2016; obžaluje, da se v postopku niso upoštevale niti veščine in izkušnje, ki so jih vozniki pridobili v letih dela v neposrednem in zaupnem stiku s poslanci, niti dejstvo, da so ti delavci, od katerih jih je veliko zaradi starosti težko zaposljivih, ostali brez dela;

128.

je zaskrbljen zaradi problematičnega socialnega dialoga med GD INTE in predstavniki tolmačev, ki se je začel januarja 2014 in doslej še ni privedel do dogovora; poziva generalnega sekretarja, naj začne z mediacijo med stranmi, da bi se izboljšalo medsebojno razumevanje stališč in našle rešitve, ki bodo sprejemljive za vse;

129.

izraža zadovoljstvo z napredkom, ki je že bil dosežen pri postopku modernizacije GD INTE, zlasti v zvezi z večjo razpoložljivostjo tolmačev, zmernim povečanjem ur tolmačenja in boljšo distribucijo delovne obremenitve tolmačev; ugotavlja, da je bila metoda izračuna statističnih podatkov pojasnjena ter da sta bila letni in bolniški dopust zdaj izvzeta iz izračuna povprečnega števila ur, ki jih tolmači preživijo v kabini;

130.

zahteva, da generalni sekretar posreduje informacije o ukrepih za večjo učinkovitost rabe virov in organizacije sej s poenostavitvijo upravljanja konferenc v Parlamentu, ki so bili sprejeti od sprejetja resolucije o razrešnici za proračun za leto 2014;

131.

pozdravlja stalna prizadevanja za zagotavljanje varnosti in zaščite v prostorih Parlamenta in okoli njih; priznava, da varnost v Parlamentu predstavlja iskanje občutljivega ravnovesja med upoštevanjem številnih zaščitnih ukrepov ter uvedbo režima, ki preveč poudarja varnost in upočasnjuje dejavnost Parlamenta; kljub temu vztraja, da bi bilo treba dodatno okrepiti varnost Parlamenta, in poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da so uslužbenci ustrezno usposobljeni in da lahko strokovno opravljajo svoje naloge, tudi v izrednih razmerah;

132.

poziva generalnega sekretarja, naj si poleg sodelovanja z belgijskimi, francoskimi in luksemburški organi prizadeva tudi za sodelovanje z drugimi institucijami Unije;

133.

poziva GD ITEC in GD SAFE, naj okrepita zmogljivosti kibernetske zaščite zaradi večje grožnje kibernetskih napadov v zadnjih mesecih;

134.

spominja, da je predsedstvo 19. aprila 2004 začelo projekt sistema za okoljsko ravnanje (EMAS) v Parlamentu; je seznanjen, da je predsedstvo leta 2016 sprejelo revidirano okoljsko politiko, ki ohranja in potrjuje zavezo Parlamenta stalnemu okoljskemu izboljševanju;

135.

pozdravlja vzpostavitev medinstitucionalne službe za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih, ki jo je treba zdaj v celoti začeti izvajati z določitvijo jasnih ciljev za to področje in okrepitvijo prizadevanj za notranje obveščanje o zelenih javnih naročilih ter njihovo spodbujanje in učinkovito upravljanje; poudarja tudi, da morajo pravila upoštevati podizvajalci, ki so ponudniki storitev; obžaluje, da se pri tem v Parlamentu veliko uporabljajo plastenke, plastični kozarci, plastične posode in embalaža;

136.

upošteva, da se je Parlament zavezal, da bo do leta 2020 zmanjšal svoje emisije CO2 na ekvivalent polnega delovnega časa za 30 % glede na leto 2006; izreka pohvalo, ker je ta kazalnik med letoma 2006 in 2015 padel za približno 24,3 %;

137.

zato meni, da je izjemno pomembno, da si Parlament postavi nove, zahtevnejše in količinsko opredeljene cilje ter da pristojne službe redno merijo te cilje; v zvezi s tem je seznanjen z odločitvijo predsedstva iz leta 2015 o izravnavi vseh emisij ogljika Parlamenta, tudi tistih, ki so posledica letov poslancev med domačimi državami ter krajema dela Parlamenta;

138.

spominja Parlament na njegovo zavezo iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) o energetski učinkovitosti, ki določa, da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavbe; poudarja, da mora nujno zagotoviti skladnost s to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri trenutno tekočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

139.

poziva predsedstvo, naj preuči shemo spodbud za podporo uporabi bolj trajnostnih in učinkovitejših načinov prevoza od doma do službe;

140.

pozdravlja pobudo Parlamenta o izvajanju celovite politike za zmanjšanje živilskih odpadkov; poziva Parlament, naj zagotovi, da živilske odpadke dejavno preprečujejo vsi ponudniki priprave in dostave hrane v vseh prostorih Parlamenta; poziva Parlament, naj okrepi prakso darovanja neprodane hrane v dobrodelne namene;

141.

meni, da bi lahko z uvedbo učinkovitega sistema rezervacij za sejne sobe in prostorskega katastra aktivirali velik potencial v zvezi s stroški in okoljskim prizadevanjem Parlamenta, ter generalnega sekretarja poziva, naj spodbudi ustrezne razprave;

142.

ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

143.

opozarja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu priporočilo, naj Parlament „pregleda veljavni nadzorni okvir za izvrševanje proračunskih sredstev, dodeljenih političnim skupinam, ter naj prav tako izboljša smernice ter natančneje spremlja, kako skupine uporabljajo pravila za odobritev in poravnavo odhodkov ter izvajajo postopke javnih naročil“;

144.

ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole (7):

145.

ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole (8):

146.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile ugotovljene večje nepravilnosti, povezane s prepovedanim neposrednim ali posrednim financiranjem nacionalnih strank in z donacijami, v primerih Zveze za neposredno demokracijo v Evropi, Gibanja za Evropo svoboščin in demokracije, Pobude za neposredno demokracijo v Evropi in Fundacije za Evropo svoboščin in demokracije;

147.

izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se preprečile in obravnavale tovrstne nepravilnosti v prihodnosti; vendar meni, da so te nepravilnosti omejene na omejeno število političnih strank in fundacij; meni, da zaradi teh nepravilnosti ne bi smeli dvomiti v finančno upravljanje drugih političnih strank in fundacij;

148.

je seznanjen z novima uredbama, in sicer Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 in Uredbo (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 (9), ki bosta od proračunskega leta 2018 naprej vplivali na financiranje evropskih političnih strank in fundacij, ter s pomembno vlogo novoustanovljenega organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, pa tudi s sedanjimi razpravami v predsedstvu o predlogih generalnega sekretarja za obravnavo več zadev, ki jih omenjeni uredbi ne rešujeta; poziva notranjega revizorja Parlamenta, naj čim prej po začetku veljavnosti nove uredbe pripravi novo revizijsko poročilo o financiranju evropskih političnih strank in fundacij;

149.

meni, da je treba nujno preveriti, ali je obstoječi sistem notranje in zunanje kontrole pomanjkljiv pri preprečevanju hujših nepravilnosti; je seznanjen z izjavami zunanjega računovodje (EY), da so njegove revizije usmerjene v pridobitev razumnega zagotovila, da v letnih računovodskih izkazih ni bistvenih napak in da je revidirani subjekt spoštoval pravila in predpise s tega področja, ter da te revizije vključujejo preučitev dokazov na podlagi preizkusov, ki podpirajo mnenje; ugotavlja pa tudi, da ta preučitev ne vključuje preiskave o morebitnih goljufivih izjavah in dokumentih ter torej zagotavlja le nekoliko omejen vpogled v preučene finančne dejavnosti;

150.

je seznanjen, da je v GD FINS le malo človeških virov (dejansko dva ekvivalenta polnega delovnega časa) namenjenih preverjanju računovodskih izkazov evropskih političnih strank in fundacij; je trdno prepričan, da bi veljalo za te dejavnosti nameniti več virov, saj je s tem vidikom povezano veliko tveganje za ugled;

151.

poziva predsedstvo, naj v obsegu, ki ga omogoča načelo zaupnosti, omogoči dostop do temeljne dokumentacije, ki jo vsebujejo končna poročila evropskih političnih strank in fundacij ter zlasti računovodski izkazi in opravljene revizije;

152.

zahteva, da novoustanovljeni organ Parlamentu predloži poročilo o napredku po prvem letu svojega delovanja, torej leta 2017; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo imel organ na voljo vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog.

29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/22

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016) 475 – C8-0271/2016) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju člena 314(10) in členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0131/2017),

1.

odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2015;

2.

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/23

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet,

—

ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0131/2017),

A.

ker Parlament v okviru postopka podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti ter izvajanja koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/26

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016) 475 – C8-0269/2016) (2),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016) 674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016) 338, SWD(2016) 339),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016) 446),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016) 628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016) 322),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij (3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

—

ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.

ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.

podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015;

2.

navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015 (6);

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/28

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija,

—

ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2015,

—

ob upoštevanju členov 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1) (v nadaljevanju: finančna uredba) in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (2) (pravila uporabe);

—

ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.

ker se Evropa sooča s krizo zaupanja v evropske institucije, za kar mora vsaka posamezna institucija Unije prevzeti svoj delež odgovornosti in zaradi česar mora biti Parlament pri pregledu računovodskih izkazov Komisije še strožji;

B.

ker bi institucije Unije in države članice morale izboljšati svojo politiko sporočanja, da bi ustrezno obveščale državljane o rezultatih, ki jih dosega proračun Unije, in njihovi dodani vrednosti;

C.

ker se mora Parlament temeljito posvetiti zaskrbljenosti državljanov Unije glede tega, za kaj se proračun Unije porablja in kako slednja varuje njihove interese;

D.

ker bi si morale institucije Unije prizadevati za zanesljiv in prilagodljiv proračunski sistem Unije, ki se prožno izvaja in se hitro odziva tako v mirnih kot nemirnih obdobjih;

E.

ker kohezijska politika kot ključna politika solidarnosti in izjemno pomemben vir javnih naložb zagotavlja jasno dodano vrednost z izboljšanjem kakovosti življenja državljanov po Evropi;

F.

ker morajo institucije Unije jasno opredeliti in se dogovoriti o tem, katere prednostne naloge evropske politike in javne dobrine bi bilo treba najprej financirati, da bi se odzvali na zaskrbljenost državljanov in odpravili pomanjkljivosti v politikah;

G.

ker so odhodki Unije, ki so omejeni na 1 % BND Unije, pomembno orodje za doseganje vseevropskih ciljev politik s pomočjo evropske dodane vrednosti in v povprečju znašajo 1,9 % splošne javne porabe držav članic Unije;

H.

ker so dejanski zneski precejšnji in zato upravičujejo temeljit pregled, medtem ko so odstotki, ki so v proračun Unije vključeni kot (a) del skupnih združenih odhodkov držav članic in (b) neprikazan/nepravilno porabljen/zapravljen element tega proračuna, nizki;

I.

ker Komisija v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna Unije, države članice pa morajo pošteno sodelovati z njo, da se lahko zagotovi uporaba odobrenih proračunskih sredstev, skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

J.

ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili doseženi cilji politik;

1.

ugotavlja, da sedemletno trajanje sedanjega večletnega finančni okvir ni usklajeno s petletnima mandatoma Parlamenta in Komisije, kar povzroča odstopanja med proračunom za posamezno leto in podelitvijo razrešnice za njegovo izvrševanje; poudarja tudi, da desetletni cikel strateškega načrtovanja in strategija Evropa 2020 nista usklajena s sedemletnim ciklom upravljanja proračuna Unije; meni, da je to eden od razlogov za hude pomanjkljivosti pri političnem vodenju v Uniji, saj morata Parlament in Komisija spoštovati prejšnje sporazume o političnih ciljih in financah, zaradi česar bi se morda zdelo, da so v takšnih okoliščinah evropske volitve nepomembne;

2.

ugotavlja, da je moral proračun Unije za leto 2015 podpirati uresničevanje ciljev dveh različnih dolgoročnih političnih programov:

hkrati pa se odzivati na številne krizne situacije: begunce, varnostna tveganja v Evropi in njeni soseščini, finančno nestabilnost v Grčiji, gospodarske posledice ruskega izvoznega embarga in dolgotrajni učinek finančne krize in njenih strukturnih posledic: brezposelnost, revščino in neenakost;

3.

ugotavlja, da imajo politike Unije različne kratko-, srednje- in dolgoročne cilje, katerih uresničitve ni nujno mogoče zajeti z enim samim večletnim finančnim okvirom; meni, da bi veljalo razmisliti o novem ravnovesju med snovanjem političnih programov, izvajanjem politik in finančnimi okviri;

4.

obžaluje, da začasne proračunske rešitve niso idealne za prenos socialnih in političnih teženj v koristne operativne cilje za programe porabe;

5.

poudarja, da bo leto 2020 priložnost za uskladitev dolgoročne strategije in oblikovanja politik s proračunskim ciklom in priporoča, da se ta priložnost izkoristi;

6.

je zaskrbljen, ker je delež izdatkov za podnebne ukrepe iz proračuna Unije v letu 2015 znašal samo 17,3 %, v obdobju 2014–2016 pa je po navedbah Računskega sodišča (3) v povprečju dosegal samo 17,6 %, čeprav je bil cilj v tem finančnem obdobju doseči vsaj 20 %; zato poudarja, da po navedbah Računskega sodišča obstaja resno tveganje, da 20-odstotni cilj brez dodatnega prizadevanja za reševanje podnebnih sprememb ne bo dosežen;

7.

prav tako opozarja, da je bil 20-odstotni delež izdatkov za podnebne ukrepe dogovorjen še pred pariškim sporazumom; je prepričan, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bo proračun Unije bolj prijazen podnebju; prav tako poudarja, da je revizija večletnega finančnega okvira odlična priložnost, ko bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev cilja 20 % izdatkov za podnebne ukrepe in omogočiti morebitno povečanje te meje v skladu z mednarodnimi zavezami, ki jih je EU sprejela na konferenci COP 21;

8.

pozdravlja pristop načrtovanja proračuna na podlagi uspešnosti, ki ga je uvedla Komisija; meni, da bi moral biti proračun Unije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev učinkovitejši in uspešnejši kot kdaj prej; obžaluje pa, da je Komisija osredotočena predvsem na realizacijo, ne rezultate;

9.

se strinja s predlogi Računskega sodišča iz kratkega poročila z dne 28. oktobra 2016 o vmesnemu pregledu večletnega finančnega okvira (točki 39 in 40), namreč da bi morala Komisija preučiti še druge možnosti:

10.

poziva Komisijo, naj na dnevni red naslednjega sestanka strokovnjakov na temo proračuna, usmerjenega v rezultate, uvrsti predloge Računskega sodišča iz točk 39 in 40 svojega zgoraj navedenega kratkega poročila z dne 28. oktobra 2016 in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva, kar bo služilo pripravam na naslednjo konferenco o proračunu EU, usmerjenem v rezultate, na kateri bo potekala razprava o področjih politik, na katerih bi se moral proračun Unije porabiti še pred se odloči o finančnem okviru;

11.

se strinja z vsemi priporočili Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 31/2016, zlasti pa s tem, da bi Komisija morala proučiti vse možne priložnosti, vključno z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in revizijo nekaterih pravnih podlag, da bi se zagotovil nadaljnji resnični premik v smeri podnebnih ukrepov; poziva Računsko sodišče, da do konca leta 2018 objavi poročilo o nadaljnjem spremljanju porabe sredstev za podnebne spremembe iz proračuna Unije;

12.

poziva Komisijo, naj bolje izkoristi priložnosti v zvezi rezervo za uspešnost znotraj obstoječega pravnega okvira, da bi ustvarila pravo finančno spodbudo za učinkovito izboljšanje finančnega poslovodenja; poleg tega zahteva okrepitev rezerve za uspešnost kot instrumenta, in sicer s povečanjem elementa, ki je odvisen od uspešnosti, v naslednjem zakonodajnem okviru;

13.

poziva Komisijo, naj svoje prednostne naloge usmeri v uspešno doseganje ciljev strategije Evropa 2020 z uporabo instrumentov evropskega semestra;

14.

poziva Komisijo, naj pripravi osnutek političnih prednostnih nalog za finančno obdobje, ki se bo začelo leta 2021, in ga že v zgodnji fazi posreduje Parlamentu;

15.

obžaluje, da Komisija ni opravila celovitega pregleda strategije Evropa 2020, da bi zagotovila njeno izvajanje v okviru strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2014, kot je predvideno v tej agendi;

16.

poziva Komisijo, naj upošteva pariški sporazum in nemudoma poveča cilj porabe sredstev za podnebne ukrepe v proračunu Unije z 20 % na 30 %;

17.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog prihodnjih proračunov Unije, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši, in naj jih bolje uskladi s cilji Evrope 2020, podnebnimi cilji Unije in mednarodnimi zavezami Unije;

18.

poudarja, da se številni finančni mehanizmi za izvajanje politik Unije ne financirajo neposredno iz proračuna Unije in tudi niso prikazani v bilanci Unije: to so evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za stabilnost, enotni mehanizem za reševanje ter Evropski investicijski sklad, povezan z Evropsko investicijsko banko;

19.

ugotavlja, da so drugi mehanizmi delno prikazani v bilanci stanja Unije, na primer mehanizmi kombiniranja in Evropski sklad za strateške naložbe;

20.

opozarja na vse pogostejšo uporabo finančnih instrumentov, ki jih v glavnem sestavljajo posojila, kapitalski instrumenti, jamstva in instrumenti za delitev tveganja, pri posrednem upravljanju v obdobju 2014–2020 in dodatno poudarja, da je skoraj vse te finančne instrumente upravljala skupina Evropske investicijske banke; meni, da informacije o doseženih rezultatih ne zadostujejo za oceno teh instrumentov, zlasti glede njihovega vpliva na družbo in okolje; poudarja, da finančni instrumenti lahko dopolnijo nepovratna sredstva, ne bi pa jih smeli nadomestiti;

21.

obžaluje, da vse večja uporaba teh finančnih instrumentov in tudi finančnih instrumentov pri deljenem upravljanju (instrumenti finančnega inženirstva) pomeni večje tveganje ne le za ohranjanje verodostojnosti in zadostnosti proračuna Unije za sedanje in prihodnje cilje ter za odgovornost in usklajevanje politik in operacij Unije; poudarja, da bi bila pred razširitvijo uporabe finančnih instrumentov potrebna celovita ocena njihovih rezultatov, dosežkov in učinkovitosti; opozarja, da je v posebnih poročilih Računskega sodišča (4) navedeno, da finančni instrumenti ne delujejo po pričakovanjih in/ali so preveliki in/ali neuspešni pri privabljanju zasebnega kapitala;

22.

opozarja Komisijo, da finančni instrumenti ali drugi mehanizmi financiranja niso nujno zavezani političnimi cilji Unije in bi lahko financirali projekte, ki niso v skladu z zavezami Unije;

23.

poudarja, da je uvedba Evropskega sklada za strateške naložbe še podaljšala zamude pri instrumentu za povezovanje Evrope, ta sklad pa bo vplival tudi na uporabo nekaterih drugih finančnih instrumentov;

24.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bodo mehanizmi financiranja Unije za izvajanje proračuna Unije – trenutno so to različna orodja in kombinacije teh orodij, na primer programi, strukturni in investicijski skladi, skrbniški skladi, strateški investicijski skladi, jamstveni skladi, instrumenti, finančni instrumenti, instrumenti makrofinančne pomoči itd. – jasnejši, preprostejši, bolj skladni in bolj sposobni zagotavljati zadostno preglednost, odgovornost, uspešnost in razumevanje javnosti, kako se politike Unije financirajo in kakšne prednosti prinašajo; obžaluje, da predlog nove finančne uredbe iz septembra 2016 teh težav ne obravnava ustrezno;

25.

poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti predhodno oceno, ki jo je pripravila v zvezi z dolžniškim mehanizmom instrumenta za povezovanje Evrope, in pri tem upošteva ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe ter Parlamentu predstavi oceno učinka tega sklada na druge programe in finančne instrumente Unije;

26.

poziva Računsko sodišče, naj oceni prispevek finančnih instrumentov in mehanizmov financiranja (kot so navedeni v odstavku 24) k strategiji Evropa 2020; poziva Komisijo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev združljivosti finančnih instrumentov in vseh mehanizmov financiranja s strategijo Unije ter cilji in zavezami, ki jih je sprejela Unija;

27.

pozdravlja namero komisarja Oettingerja, da se ti vzporedni proračuni dolgoročno vključijo v proračun Unije; meni, da bi to veliko prispevalo k demokratični odgovornosti; je trdno prepričan, da bi bilo treba ta problem rešiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega obdobja finančnega načrtovanja; poziva Komisijo, naj pred novembrom 2017 pripravi sporočilo o tem vprašanju;

28.

obžaluje, da so bili zaostanki pri uporabi strukturnih skladov v obdobju 2007–2013 veliki; ugotavlja, da konec leta 2015 še vedno ni bilo izplačanih 10 % od 446,2 milijarde EUR, dodeljenih za odobrene operativne programe;

29.

poudarja, da utegne biti to velik izziv in da utegne škodovati učinkovitosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj v nekaterih državah članicah prispevki Unije, za katere še niso bili vloženi zahtevki za izplačilo, skupaj z zahtevanim sofinanciranjem presegajo 15 % vse javne porabe v okviru zadnjih finančnih obdobij 2007–2013 in 2014–2020;

30.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je za več kot polovico neporabljenih obveznosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki za obdobje 2007–2013 še niso bile izplačane, odgovornih pet držav članic (Češka, Italija, Španija, Poljska in Romunija), pri čemer so razlogi za zamudo različni: pomanjkanje upravnih zmogljivosti in pomoči, pomanjkanje nacionalnih sredstev za sofinanciranje operacij Unije, zamude pri predložitvi regionalnih programov za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 itd.;

31.

opozarja, da je novost v tem večletnem finančnem okviru ta, da neporabljeni zneski, ki ne presežejo zgornje meje za plačila in zgornje meje za obveznosti, samodejno povečajo prilagodljivost večletnega finančnega okvira za naslednja leta;

32.

poudarja, da so bile prevzete obveznosti leta 2015 višje kot kdaj prej in so skoraj dosegle skupno zgornjo mejo (97,7 % razpoložljivega zneska);

33.

opozarja, da je bilo več kot tri četrtine operativne porabe namenjene programom, za katere veljajo pravila prejšnjih večletnih finančnih okvirov: tj. subvencijam za kmete za leto 2014, kohezijskim projektom, in raziskovalnim projektom sedmega okvirnega programa, ki se je začel leta 2007;

34.

meni, da je nesprejemljivo, da so države članice do konca leta 2015 imenovale manj kot 20 % nacionalnih organov, pristojnih za evropske strukturne in investicijske sklade, z izjemo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; meni, da so ta imenovanja nujen korak, da lahko začnejo državni organi Komisiji pošiljati izkaze odhodkov; meni, da bo kljub prizadevanjem za poenostavitev veliko novosti, uvedenih v obdobju 2014–2020, povzročilo upravne težave;

35.

opozarja, da so težave z zaključevanjem postopkov ocenjevanja skladnosti v zvezi z novim sistemom upravljanja in nadzora, ki se običajno izvajajo na začetku programskega obdobja, resen vzrok za zamude pri črpanju sredstev;

36.

ugotavlja, da je svetovna gospodarska recesija, katere neposreden učinek se kaže v obliki proračunskih omejitev javnih proračunov ter težav pri pridobivanju notranjega financiranja, tudi glavni razlog za zamude pri črpanju sredstev;

37.

močno obžaluje, da utegnejo biti zato zamude pri izvrševanju proračuna za programsko obdobje 2014–2020 večje, kot so bile za programsko obdobje 2007–2013; se boji, da bi se prihodnji večletni finančni okvir lahko začel z doslej najvišjo stopnjo neporavnanih obveznosti, kar bi lahko ogrozilo upravljanje proračuna Unije v prvih letih; pričakuje, da se je Komisija iz tega kaj naučila in da bo v prihodnosti podobne zamude preprečila;

38.

je seznanjen, da je Komisija marca 2015 sprejela načrt izplačil s kratkoročnimi ukrepi za zmanjšanje zneska neplačanih računov, vendar poudarja, da ti ukrepi izboljšujejo samo kratkoročno upravljanje denarnih tokov, za zmanjšanje visoke ravni neporavnanih obveznosti pa bo potreben bolj dolgoročen pristop in poglobljena ocena temeljnih vzrokov (upravne in operativne težave, makroekonomske omejitve itd.), da bi oblikovali učinkovito strategijo za njihovo preprečevanje v prihodnosti;

39.

poudarja, da bi sprožitev člena 50 Pogodbe o Evropski uniji lahko povzročila težave pri upravljanju proračuna Unije, zlasti v zvezi z izplačili; poudarja, da bi bilo treba ta ključni element zajeti v vsakem prehodnem ali končnem sporazumu s katero koli od držav članic, ki črpajo sredstva;

40.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da bi zagotovila strogo spoštovanje pravil in urnikov glede neporavnanih obveznosti, vključno z:

41.

znova poziva Komisijo, naj vsako leto pripravi novo dolgoročno napoved denarnih tokov za obdobje od sedmih do desetih let, ki bo zajemala proračunske omejitve, plačilne potrebe, omejitve zmogljivosti in morebitno razveljavitev prevzetih obveznosti, da bo lahko bolje usklajevala potrebe po plačilih in razpoložljiva sredstva;

42.

zahteva, naj Komisija pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju glede na slab položaj, v katerem so se znašle nekatere države članice, nujno upošteva omejitve zmogljivosti in posebne socialne in gospodarske okoliščine v teh državah; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente tehnične pomoči in novega programa za podporo strukturnim reformam, da bi podprla te države članice in se tako izognila prenizki porabi sredstev in zvišala stopnje črpanja, zlasti za evropske strukturne in investicijske sklade;

43.

znova poudarja potrebo po poenostavitvi in jasnosti pravil in postopkov na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi upravičencem olajšali dostop do skladov Unije, upravnim službam pa omogočili dobro upravljanje teh skladov; meni, da bo poenostavitev prispevala k hitremu dodeljevanju sredstev, višji stopnji črpanja, večji učinkovitosti in preglednosti, manjšemu številu napak pri izvajanju in krajšim obdobjem izplačila; meni, da je treba doseči ravnovesje med poenostavitvijo ter stabilnostjo pravil, postopkov in nadzora; ugotavlja, da je zagotavljanje zadostnih informacij in smernic možnim prosilcem in upravičencem v vsakem primeru nujen pogoj za uspešno izvajanje;

44.

poziva Komisijo, naj dodatno ne zmanjšuje tehnične pomoči, ki jo ima na voljo, in naj pripravi nov akcijski načrt za učinkovito in pravočasno črpanje sredstev s posebnim poudarkom na tistih državah članicah in regijah, ki zaostajajo in dosegajo nizke stopnje črpanja;

45.

obžaluje, da je bilo ob koncu leta 2015 za programsko obdobje 2007–2013 končnim prejemnikom izplačanih zgolj 75 % (5) prispevkov za instrumente finančnega inženiringa v deljenem upravljanju (ob koncu leta 2014 jih je bilo izplačanih 57 % in ob koncu leta 2012 37 %), gotovinski znesek, ki ostaja v instrumentih finančnega inženiringa v posrednem upravljanju, pa je še zmeraj visok (1,3 milijarde EUR v letu 2015, 1,3 milijarde EUR v letu 2014, 1,4 milijarde EUR v letu 2013);

46.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da neporabljeni zneski finančnih instrumentov ostajajo dokaj visoki, od tega je bilo 80 % celotnega zneska konec leta 2014 skoncentriranih v petih državah članicah (od tega 45 % vseh sredstev v Italiji); meni, da bi morala Komisija do konca leta 2018 pripraviti celostno oceno teh instrumentov, da bi lahko ugotovili, ali bi jih bilo smiselno prenesti v prihodnje obdobje finančnega načrtovanja,

47.

priporoča, naj Komisija izterja neporabljeni saldo finančnih instrumentov v deljenem upravljanju in preostala neporabljena sredstva finančnih instrumentov v posrednem upravljanju iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov, za katera se je izteklo obdobje upravičenosti;

48.

pozdravlja dejstvo, da je mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2015 pozitivno, kot je bilo od leta 2007, in da je ugotovilo, da na prihodke v letu 2015 niso pomembno vplivale napake; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da so obveznosti, povezane z računovodskimi izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

49.

globoko obžaluje, da so že 22. leto zapored na plačila pomembno vplivale napake, ker so nadzorni in kontrolni sistemi le deloma učinkoviti;

50.

obžaluje, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih kljub izboljšanju znašala 3,8 %; opozarja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2014 ocenjena na 4,4 %, v proračunskem letu 2013 na 4,7 %, v proračunskem letu 2012 na 4,8 % in v proračunskem letu 2011 na 3,9 %;

51.

poudarja, da so se razmere v zadnjih letih nekoliko popravile, vendar najverjetnejša stopnja napake kljub temu precej presega prag pomembnosti 2 %; poudarja, da bi Komisija, organi držav članic ali neodvisni revizorji lahko preprečili ali odkrili in popravili velik del napak, preden so bila izvršena plačila, povezana z njimi, če bi uporabili vse informacije, ki so jih imeli na voljo; meni, da je nesprejemljivo, da se razpoložljive informacije ne uporabljajo za zmanjševanje stopnje napake; je trdno prepričan, da imajo države članice pri tem ključno vlogo; poziva jih, naj uporabijo vse razpoložljive informacije, da bi preprečile, odkrile in popravile morebitne napake ter ustrezno ukrepale;

52.

obžaluje, da Računsko sodišče zaradi spremembe pravnega okvira za skupno kmetijsko politiko leta 2015 v preizkušanje transakcij ne vključuje več navzkrižne skladnosti, zaradi česar je primerjava s prejšnjim proračunskim letom še težja; ugotavlja, da so te napake k skupni ocenjeni stopnji napake v razdelku 2 (naravni viri) večletnega finančnega okvira prispevale 0,6 odstotne točke, k skupni ocenjeni stopnji napake v obdobju 2011–2014 pa od 0,1 do 0,2 odstotne točke letno;

53.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi skupna ocenjena stopnja napake v primeru, da bi Računsko sodišče revidiralo plačila, za katera niso bili uporabljeni popravljalni ukrepi držav članic in Komisije, namesto 3,8 % znašala 4,3 %;

54.

prav tako ugotavlja, da način upravljanja zelo malo vpliva na stopnjo napake, saj je Računsko sodišče za deljeno upravljanje z državami članicami in za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija, izračunalo skoraj enako ocenjeno stopnjo napake (4,0 % oziroma 3,9 %);

55.

poudarja, da je bila po izračunih Računskega sodišča ocenjena stopnja napake najvišja pri izdatkih za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (5,2 %) ter konkurenčnost za rast in delovna mesta (4,4 %), najnižja pa pri upravnih odhodkih (0,6 %); poudarja, da napake v splošnem niso goljufije; priporoča, naj Računsko sodišče začne pripravljati posebno poročilo, v katerem bo proučilo in primerjalo ta področja, da bi pripravilo jedrnat dokument o „dobri praksi“;

56.

ugotavlja, da na stopnjo napake na posameznih področjih porabe najbolj vplivajo različni vzorci tveganja pri povračilu stroškov in pri izplačilih na osnovi pravic; ugotavlja, da je stopnja napake v primerih, ko je Unija vračala upravičene stroške dejavnosti na osnovi izjav o stroških, ki so jih predložili upravičenci, znašala 5,2 %, v primerih, ko so bila plačila opravljena na osnovi izpolnjevanja pogojev, pa je znašala 1,9 %; priporoča, naj Računsko sodišče prouči in primerja ta področja, da bi pripravilo posebno poročilo o dobri praksi;

57.

ugotavlja, da se je tvegani znesek plačil, kot ga je Komisija opredelila v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016) 0446), v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za približno 10 %, kar je najverjetneje posledica zmanjšanja tveganega zneska, prijavljenega na področju kmetijstva;

58.

opozarja na priznanje Komisije, da so na porabo pomembno vplivale napake, kot je navedla v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja za leto 2015, pri čemer se tvegani znesek giblje od 3,3 do 4,5 milijarde EUR, kar je od 2,3 % do 3,1 % vseh plačil; je seznanjen z njeno oceno, da bo v prihodnjih letih odkrila in odpravila napake v približni skupni vrednosti od 2,1 do 2,7 milijarde EUR;

59.

se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da se je metodologija Komisije za ocenjevanje stopnje napake z leti sicer izboljševala, vendar posamezni generalni direktorati pri ocenah nepravilne porabe ne uporabljajo dosledne metodologije (glej zlasti točko 1.38 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015); priporoča, naj se ta praksa čim prej uredi in standardizira;

60.

ugotavlja, da Komisija kljub izboljšavam ni odpravila tveganja, da se učinek popravljalnih ukrepov oceni previsoko;

61.

zlasti opozarja, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2015 svoje ocene tveganih zneskov utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi, čeprav je iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije – generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) ter generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) mogoče razbrati, da je zanesljivost poročil držav članic o nadzoru še vedno vprašljiva, četudi se je sporočanje podatkov iz držav članic izboljšalo; meni, da je nesprejemljivo, da države članice ne sodelujejo tesno s Komisijo v zvezi s poročili o nadzoru in njihovo zanesljivostjo;

62.

poudarja, da bi se breme nadzora pri končnih uporabnikih zmanjšalo, če bi se uporabil enoten revizijski pristop, pri katerem se evropska revizija ne bi izvajala ločeno, temveč bi temeljila na nacionalnih revizijah; ugotavlja, da je nepretrgana odgovornost mogoča samo, če so nacionalne revizije ustrezne in če se Komisija in države članice strinjajo o načelih in razlagah; poziva Komisijo, naj bo v zvezi s tem proaktivna in objavi smernice;

63.

meni, da bi podelitev razrešnice morala biti odvisna od potrebne izboljšave finančnega poslovodenja na ravni držav članic; v tem okviru poudarja instrument nacionalnih izjav, ki bi lahko pomagale doseči večjo odgovornost na nacionalni ravni;

64.

poudarja, da je zaradi posebnosti večletnega načrtovanja ter zapletenosti in kopičenja regionalnih in nacionalnih pravil ter pravil Unije, ki veljajo za proračunski postopek, in ker je mogoče napake popraviti še več kot deset let po njihovem nastanku, zelo nenaravno, da se ocenjeni učinek prihodnji popravkov utemeljuje na popravkih iz zadnjih šestih let;

65.

v zvezi s tem poudarja, da če bi bila Komisija povsem prepričana o učinkovitosti svoje popravne zmogljivosti, generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih ne bi imeli finančnih pridržkov;

66.

poudarja, da je Komisija poročala (6), da je opravila finančne popravke in izterjave v skupni vrednosti 3,9 milijarde EUR; ugotavlja, da jih je Računsko sodišče razvrstilo v tri kategorije: 1,2 milijarde EUR popravkov in izterjav, povrnjenih pri viru, še preden je Komisija odhodke potrdila (kmetijstvo, kohezija, neposredno/posredno upravljanje); 1,1 milijarde EUR zahtevkov, ki so jih države članice umaknile, potem ko so bili odhodki že odobreni, saj so neupravičene zneske nadomestile z novimi kohezijskimi projekti; 1,6 milijarde EUR neto popravkov (kmetijstvo, neposredno/posredno upravljanje);

67.

poudarja, da je v primeru velikega tveganja nepravilnosti najbolje, da se o tveganju razpravlja in da se količinsko ocenita njegova stopnja in možni učinek; obžaluje, da Komisija v poročilu o tej temi veliko pozornost posveča popravni zmogljivosti, namesto da bi količinsko opredelila in analizirala naravo napak, ki jih odkriva, ter izvajala ustrezne preventivne ukrepe za preprečevanje takšnih napak; opozarja, da zlasti v sporočilu o zaščiti proračuna Unije ne ocenjuje ravni nepravilnosti v začetnih in odobrenih zahtevkih za povračilo;

68.

se strinja s stališčem Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 27/2016, da razlikovanje med politično odgovornostjo komisarjev in operativno odgovornostjo generalnih direktorjev, ki je bilo uvedeno s Kinnock-Prodijevo reformo, pomeni, da ni vedno jasno, ali politična odgovornost zajema odgovornost za izvrševanje proračuna generalnih direktoratov ali nima s tem nobene zveze (glej točko 5 povzetka posebnega poročila Računskega sodišča št. 27/2016);

69.

poudarja, da kolegij komisarjev ne prevzema odgovornosti za računovodske izkaze s predgovorom ali poročilom predsednika oziroma komisarja za proračun, Komisija pa ne podaja letne izjave o upravljanju ali notranjih kontrolah, kar je uveljavljena in dobra praksa v državah članicah;

70.

znova poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravljalnih ukrepov ter predložijo informacije, ki bodo omogočile čim boljšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom;

71.

znova poziva Komisijo, naj vsako leto poda eno samo in pravo izjavo o zanesljivosti, temelječo na letnih poročilih generalnih direktorjev o dejavnostih, in izračuna statistično oceno stopnje napake; poziva jo, naj ločeno oceni znesek sredstev Unije, ki ga namerava izterjati oziroma povrniti s finančnimi popravki, povezanimi z letom 2015;

72.

poziva Komisijo, naj natančno analizira tako imenovane retrospektivne projekte oziroma prakso, da se v regionalni operativni program vključijo projekti, ki so jih organi že začeli izvajati z drugimi viri ter bi lahko dopolnili ali nadomestili ukrepe in projekte, ki prinašajo operativne težave ali za katere se je izkazalo, da so nedovoljeni, pri čemer bi morala analiza vključevati predhodne ocene, s katerimi bi preverili, ali so nadomestni projekti v skladu z načrtovanimi cilji;

73.

poziva Komisijo, naj finančnemu poročilu priloži letno izjavo o upravljanju in notranjih kontrolah, ki bi vsebovala zlasti:

ter v svojem sporočilu o zaščiti proračuna Unije zagotovi oceno stopnje nepravilnosti v začetnih in odobrenih zahtevkih za povračilo;

74.

poziva države članice, naj Komisiji posredujejo zanesljive podatke, zlasti v zvezi s poročili o nadzoru;

75.

podpira pridržke, ki so jih v letnih poročilih o dejavnostih izrazili generalni direktorji GD REGIO, generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE), generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve (GD HOME), generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) ter GD AGRI; meni, da ti pridržki kažejo, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ne morejo zagotoviti potrebnega jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih področjih politik;

76.

se sprašuje, zakaj je generalni direktor generalnega direktorata za raziskave in inovacije (GD RTD) podobno kot v prejšnjih letih podal splošni pridržek glede plačil in zahtevkov za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu; poziva Komisijo, naj vendarle osnuje bolj smiseln, na tveganju temelječ pristop in se k posebnim pridržkom zateka takrat, ko je to res potrebno;

77.

ugotavlja, da sta v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja združeni dve starejši poročili: letno ocenjevalno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zbirno poročilo, ki ga zahteva člen 66(9) finančne uredbe;

78.

pozdravlja dejstvo, da poročilo vsebuje informacije o izvrševanju in napredku programov večletnega finančnega okvira 2014–2020 za vse proračunske razdelke, dokaze o rezultatih programov večletnega finančnega okvira 2007–2013 in predstavitev povezave s strategijo Evropa 2020;

79.

obžaluje, da tako imenovano ocenjevalno poročilo po eni strani ne razlikuje med opisom dejavnosti in rezultati, po drugi strani pa poskuša ocenjevati učinke politik in dajati obljube za prihodnost;

80.

opozarja, da državam članicam v programih ni treba upoštevati skupnih kazalnikov, z izjemo pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, prva faza nadzora na ravni držav članic pa ne predvideva ocenjevanja na podlagi rezultatov;

81.

obžaluje, da je Komisija, namesto da bi poenostavila svoja orodja za notranje upravljanje, uvedla nove večletne strateške načrte za vse svoje oddelke na osnovi skupni splošnih ciljev, povezanih z desetimi političnimi prednostnimi nalogami Junckerjevega kabineta, pa tudi ciljev strategije Evropa 2020 in obveznosti iz pogodb;

82.

znova poudarja svoj poziv k tematski koncentraciji, kot je navedeno v poročilu o razrešnici za proračunsko leto 2014; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri bi tematska koncentracija lahko prispevala k poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena in bremena nadzora;

83.

poziva Komisijo, naj letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja sprejme pravočasno, da ga bo lahko Računsko sodišče upoštevalo v svojem letnem poročilu; vztraja, da morajo biti informacije v tem poročilu čim bolj nepristranske, vsebovati pa mora tudi celovito oceno rezultatov, ki jih je Komisija dosegla v preteklem letu pri uresničevanju svojih politik; poziva Komisijo, naj razmisli, ali bi bilo treba ohraniti dolgoročno obdobje za načrtovanje politik, kot je desetletno obdobje strategije Evropa 2020;

84.

opozarja, da bi postopek določanja kazalnikov uspešnosti moral biti pregleden in demokratičen ter vključevati vse institucije Unije, partnerje in deležnike, da bi zagotovili ustreznost kazalnikov za merjenje izvajanja proračuna Unije in se odzvali na pričakovanja državljanov Unije;

85.

poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih poročilih o smotrnosti poslovanja bolje oceni realizacijo in rezultate vseh politik; poziva jo, naj jasno in strnjeno predstavi prispevek evropskih politik k ciljem Unije ter oceni prispevek vsake posamezne politike k ciljem strategije EU 2020;

86.

opozarja, da je Obzorje 2020 ambiciozen in obsežen program, katerega splošni cilj temelji na treh prednostnih nalogah: odlični znanosti, vodilnem položaju v industriji in družbenih izzivih;

87.

ugotavlja, da je Junckerjeva Komisija sprejela deset političnih prednostnih nalog za obdobje 2014–2019, ki niso popolnoma enake kot prednostne naloge strategije Evropa 2020; to pomeni, da pravni okvir in proračunska sredstva za Obzorje 2020 odražajo strategijo Evropa 2020, medtem ko je Komisija pri izvajanju Obzorja 2020 od leta 2014 strateško načrtovanje in upravljavske ureditve na novo preusmerila na deset političnih prednostnih nalog;

88.

obžaluje, da Komisija še ni opredelila razmerja med tema sklopoma prednostnih nalog, in jo poziva, naj te povezave pojasni;

89.

poudarja, da sta ključni dejavnik za uspeh Obzorja 2020 učinkovita sinergija in dopolnjevanje med nacionalnimi in evropskimi programi za raziskave in inovacije; ugotavlja, da namerava Komisija pri vmesnem pregledu Obzorja 2020 analizirati učinek in sinergije med tem programom ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

90.

je seznanjen z dvema primeroma dopolnjevanja med nacionalnimi programi in programi Unije za raziskave, ki sta navedena v letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2015, in s tem, da so vrhovne revizijske institucije Bolgarije in Portugalske ugotovile, da obstajajo nekatera področja, na katerih se nacionalni in evropski programi za raziskave dopolnjujejo v njihovih državah, vendar na nacionalni ravni obstaja tudi nekaj omejitev glede kazalnikov, povezanih s programom Obzorje 2020 v okviru nacionalnih akcijskih načrtov in strategij, ter nekaj težav pri usklajevanju in vzajemnem delovanju med vsemi udeleženci v okviru programa Obzorje 2020 na nacionalni ravni (7); je tudi seznanjen, da je bila Bolgarija prva država članica, ki je prostovoljno uporabila mehanizem za pomoč politikam v okviru programa Obzorje 2020, in spodbuja Komisijo, da še naprej podpira države članice, ki morajo posodobiti svoj sektor raziskav in inovacij;

91.

opozarja, da pravni okvir Obzorja 2020 uvaja več pomembnih elementov za obvladovanje smotrnosti poslovanja, kot so cilji in ključni kazalniki uspešnosti; poudarja, da so splošni cilji in kazalniki, o katerih je bil dosežen dogovor, resničen napredek v primerjavi s prejšnjimi okvirnimi programi;

92.

poudarja, da pri kazalnikih uspešnosti za program Obzorje 2020 še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti, na primer:

93.

obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da Komisija programov dela v okviru Obzorja 2020 in s tem povezanih razpisov za zbiranje predlogov ne uporablja za to, da bi povečala zahtevano osredotočenost na smotrnost poslovanja (9);

94.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v predlogih in sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih je preučilo Računsko sodišče, dovolj pozornosti namenjeno smotrnosti poslovanja v zvezi s cilji, ko je tako zahtevala Komisija, in da enako velja za proces vrednotenja teh predlogov;

95.

obžaluje, da v posameznih programih dela, ki so gonilo za Obzorje 2020, in povezanih razpisih za zbiranje predlogov raba širšega pojma „pričakovani učinek“ namesto „pričakovani rezultat“ povečuje tveganje, da bodo informacije, zagotovljene za ta del, preobsežne in da bo težko sestaviti oceno smotrnosti za program Obzorje 2020 (10);

96.

je zaskrbljen, da Komisija ključnih pojmov smotrnosti poslovanja (na primer „realizacija“, „rezultati“, „izidi“ in „učinek“) ne uporablja vedno dosledno;

97.

obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da sedanja ureditev Komisiji ne omogoča, da bi v okviru Obzorja 2020 posebej spremljala porabo za raziskave in razvoj ter inovacije in njihovo uspešnost ter poročala o tem; poleg tega je obžalovanja vredno, da Komisija še ni na smiseln način poročala o izvajanju Obzorja 2020 in njegovem prispevku k strategiji Evropa 2020, čeprav so finančni prispevki za Obzorje 2020 v okviru strategije Evropa 2020 z objavljenimi izjavami o programih dobro umeščeni v proračunski proces; poziva Komisijo, naj na smiseln način poroča o izvajanju programa Obzorje 2020 in njegovem prispevku k strategiji Evropa 2020, ko bodo na voljo rezultati programa;

98.

predlaga povečanje vloge nacionalnih kontaktnih točk za zagotovitev kakovostne tehnične podpore na terenu; meni, da bodo letne ocene rezultatov, usposabljanje in spodbude za uspešne nacionalne kontaktne točke povečali stopnjo uspešnosti programa Obzorje 2020;

99.

poziva Komisijo, naj v prihodnjih poročilih o smotrnosti poslovanja jasno in izčrpno predstavi prispevek programa Obzorje 2020 k strategiji Evropa 2020;

100.

obžaluje, da so bile ugotovitve Računskega sodišča, da so mnogi cilji v načrtih upravljanja in letnih poročilih o dejavnostih GD AGRI, generalnega direktorata za podnebno politiko (GD CLIMA), generalnega direktorata za okolje (GD ENVI) ter GD MARE neposredno prevzeti iz dokumentov o politikah ali zakonodajnih dokumentov in ne vsebujejo podrobnosti, ki so potrebne za upravljanje in spremljanje;

101.

priporoča, da Komisija:

102.

pozdravlja, da revizijski dokazi Računskega sodišča v glavnem kažejo, da na prihodke ne vpliva pomembna stopnja napake, in zlasti da so pregledani sistemi za lastna sredstva iz naslova BND in DDV uspešni, da so pregledani sistemi za tradicionalna lastna sredstva na splošno uspešni, ključne notranje kontrole v državah članicah, ki jih je obiskalo Računsko sodišče, pa so le delno učinkovite; pozdravlja tudi, da Računsko sodišče ni odkrilo nobenih napak pri preizkušenih transakcijah;

103.

opozarja, da je pridržek sredstvo, ki omogoča, da se dvomljiv element v podatkih o BND, ki so jih predložile države članice, popravi; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ni odkrilo resnih težav v zvezi s pregledanimi umaknjenimi pridržki v letu 2015;

104.

je zaskrbljen zaradi dejstva, da kljub doseženemu napredku pri povečevanju zanesljivosti grških podatkov o BND pridržki niso bili umaknjeni; ugotavlja, da je to edini nerešeni splošni pridržek ob koncu leta 2015, ki pokriva leti 2008 in 2009;

105.

glede carin ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so se metodologija, uporabljena pri preverjanju, ali uvozniki spoštujejo tarifne in uvozne predpise (ki vključujejo revizije po carinjenju), kakovost in rezultati med državami članicami razlikovali; ugotavlja, da je Računsko sodišče opozorilo predvsem na prekinitev triletnega obdobja zastaranja za obveščanje o carinskem dolgu v Franciji, saj se ta praksa razlikuje od prakse v drugih državah članicah in vodi do različne obravnave gospodarskih subjektov v Uniji (11);

106.

v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi ugotavlja, da je imela Komisija ob koncu leta 2015 seznam 325 nerešenih zadev v zvezi z nespoštovanjem carinskih pravil Unije, odkritih med inšpekcijskimi pregledi v državah članicah;

107.

poudarja, da je glede izkazov o carinskih dajatvah in prelevmanih na sladkor Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri upravljanju terjatev („računi B“) v državah članicah in da je Komisija ugotovila podobne pomanjkljivosti v 17 od 22 držav članic, ki jih je obiskala;

108.

poudarja, da je Računsko sodišče odkrilo tveganja, povezana z izterjavo carinskega dolga od družb, registriranih zunaj Unije, ali državljanov držav, ki niso članice Unije, in je ugotovilo več primerov iz različnih držav članic, ki niso mogle izterjati dolgov od državljanov ali podjetij, ki imajo sedež na primer v Belorusiji, na Britanskih Deviških otokih, v Rusiji, Švici, Turčiji in Ukrajini;

109.

poudarja, da bi bil lahko učinek velikih sprememb na salde BND manjši, če bi obstajala skupna politika Unije za spremembe, s katero bi se uskladil časovni načrt velikih sprememb;

110.

obžaluje, da še vedno veljajo strukturni in pravni elementi, ki so privedli do političnega incidenta ob koncu oktobra 2014 glede prispevkov nekaterih držav članic;

111.

poziva Komisijo, naj:

112.

opozarja, da se je Komisija strinjala, da bo začela izvajati nove ukrepe v zvezi z 88 zahtevami Parlamenta iz resolucije, ki je priložena sklepu o podelitvi razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014;

113.

ugotavlja, da Komisija meni, da so bili za 227 zahtev Parlamenta zahtevani ukrepi že sprejeti ali se izvajajo, in da iz razlogov, povezanih z obstoječim pravnim in proračunskim okvirom ali njeno institucionalno vlogo oziroma pooblastili, Komisija ne more sprejeti 35 zahtev Parlamenta;

114.

obžaluje, da so odgovori Komisije občasno še vedno nejasni in dvoumni;

115.

pozdravlja, da je Komisija uresničila pet od šestih glavnih obveznosti;

116.

kljub temu vztraja, da Komisija svojim generalnim direktoratom naroči, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v letna poročila o dejavnostih (šesta obveznost);

117.

poziva Komisijo, naj ponovno preuči svoje stališče predvsem glede zanesljivosti podatkov, ki jih posredujejo države članice, preglednosti končnih upravičencev do sredstev Unije, preglednosti dejavnosti odbora za etiko, boja proti korupciji in reforme upravnih struktur evropskih šol;

118.

ostro obsoja dejstvo, da Komisija ne čuti potrebe po nadaljnjem objavljanju poročila Unije o boju proti korupciji; ne glede na to, kakšne namene ima Komisija glede boja proti korupciji, meni, da ta preklic v zadnjem trenutku pošilja napačno sporočilo državam članicam in državljanom; ponovno poudarja, da je korupcija še vedno izziv za Unijo in države članice in da zato, ker ni učinkovitih ukrepov za boj proti njej, ovira gospodarsko uspešnost, pravno državo ter verodostojnost demokratičnih institucij v Uniji; poziva Komisijo, naj zaključi in objavi poročilo o boju proti korupciji za leto 2016, da bi hitro in odločno ukrepala za odpravo korupcije v državah članicah in institucijah Unije, ter naj naroči neodvisno oceno standardov boja proti korupciji v institucijah Unije samih;

119.

odločno ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi zahtev iz stockholmskega programa vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje ravni korupcije v državah članicah, prav tako pa naj oceni politike boja proti korupciji v državah članicah; poziva jo, naj oblikuje indeks korupcije, s katerim bi kategorizirala države članice; meni, da bi bil lahko indeks korupcije dobra osnova, na podlagi katere bi lahko Komisija pri nadzoru porabe sredstev Unije vzpostavila nadzorne mehanizme za posamezne države;

120.

ugotavlja, da je strokovna skupina na visoki ravni (13), ki je opravila naknadno oceno sedmega okvirnega programa, kljub ponavljajoči se stopnji napake ter zamudah pri pripravi in zaključku menila, da je bil ta uspešen; skupina na visoki ravni je zlasti poudarila, da je sedmi okvirni program:

121.

obžaluje, da so bile med javnimi posveti z deležniki februarja in maja 2015, ki so bili del ocenjevanja sedmega okvirnega programa, izpostavljene naslednje pomanjkljivosti:

122.

globoko obžaluje, da cilj vlaganja 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) držav članic za raziskave do leta 2020 verjetno ne bo izpolnjen; zato meni, da bi bilo treba ustaviti ponavljajoče se reze v proračunu Unije v zvezi s programi za raziskave; poziva vse države članice, naj se lotijo tega izziva; poziva tudi Komisijo, naj oblikuje potrebne sklepe za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in za naslednji večletni finančni okvir;

123.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri uresničevanju obveznosti v okviru Unije inovacij: do sredine leta 2014 so bile vse obveznosti dosežene oziroma so bile skoraj dosežene;

124.

pozdravlja tudi, da se je delež sredstev iz programa Obzorje 2020, namenjen malim in srednjim podjetjem, povečal z 19,4 % v letu 2014 na 23,4 % v letu 2015, in priporoča, naj se ta trend proaktivno spodbuja;

125.

meni, da je nesprejemljivo, da GD RTD ni ravnal v skladu s pozivom Parlamenta, da bi morali generalni direktorati Komisije vsa svoja priporočila za posamezno državo objavljati v letnih poročilih o dejavnostih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v 20 najpomembnejših projektih programa Obzorje 2020 sodeluje le omejeno število ozemelj;

126.

poudarja, da peto poglavje poročila Računskega sodišča iz leta 2015 zajema plačila na naslednjih področjih: raziskave (10,4 milijarde EUR), izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport (1,8 milijarde EUR), vesolje (1,4 milijarde EUR), promet (1,3 milijarde EUR), drugi ukrepi in programi (1,1 milijarde EUR), energija (0,5 milijarde EUR) in konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (0,3 milijarde EUR); opaža, da so raziskave predstavljale 62 % porabe;

127.

ugotavlja, da je odgovornost za izvajanje raziskovalnih okvirnih programov razdeljena med različne generalne direktorate Komisije, izvajalske agencije, skupna podjetja in t. i. organe iz člena 185 (partnerstva z državami članicami), kar pa vse zahteva tesno usklajevanje;

128.

pojasnjuje, da se revizija Računskega sodišča skoraj izključno nanaša na plačila v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave;

129.

je zaskrbljen, da je v letnem poročilu o dejavnostih GD RTD navedeno, da do konca leta 2015 še vedno ni bilo izvedenih 1 915 projektov sedmega okvirnega programa za raziskave v vrednosti 1,63 milijarde EUR; meni, da bi to lahko povzročilo zamudo pri izvajanju programa Obzorje 2020;

130.

poudarja, da so po mnenju Računskega sodišča nadzorni in kontrolni sistemi za raziskave in druge notranje politike „deloma učinkoviti“;

131.

je zaskrbljen, da so bile v letu 2015 napake ugotovljene pri 72 od 150 transakcij (48 %), ki jih je revidiralo Računsko sodišče; na podlagi 38 napak, ki jih je Računsko sodišče količinsko opredelilo, je ocenilo, da stopnja napake znaša 4,4 %; nadalje so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji pri 16 količinsko opredeljivih napakah dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, še preden so bili odhodki sprejeti; če bi bili vsi ti podatki uporabljeni za odpravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 0,6 %;

132.

obžaluje, da je Računsko sodišče pri 10 od 38 transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljene napake, poročalo o napakah, ki so bile večje od 20 % preučenih postavk; meni, da teh 10 primerov (9 iz sedmega okvirnega programa za raziskave in eden iz programa za konkurenčnost in inovativnost za obdobje 2007–2013) predstavlja 77 % skupne ocenjene stopnje napake na področju „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ v letu 2015;

133.

obžaluje, da večina količinsko opredeljenih napak, ki jih je Računsko sodišče odkrilo (33 od 38), zadeva povračilo neupravičenih stroškov dela in posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci, in da so skoraj vse napake, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v izkazih stroškov, nastale zato, ker so si upravičenci napačno razlagali zapletena pravila o upravičenosti ali ker so napačno izračunali upravičene stroške, kar očitno kaže na to, da je treba poenostaviti pravila;

134.

pozdravlja, da se je po navedbah Računskega sodišča znatno izboljšala skladnost s pravili o javnem naročanju;

135.

sprašuje, zakaj je generalni direktor GD RTD podobno kot v prejšnjih letih ponovno podal horizontalni pridržek glede vseh zahtevkov za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu za raziskave (1,47 milijarde EUR); meni, da horizontalnih pridržkov na splošno ni mogoče obravnavati kot instrumenta za dobro finančno poslovodenje; vendar priznava, da nekateri deli odhodkov v okviru sedmega okvirnega programa niso bili kriti z rezervo, če je bilo tveganje (in s tem stopnja preostale napake) dokazano občutno nižje kot pri vseh odhodkih; ugotavlja, da se v okviru raziskav in tehnološkega razvoja to nanaša na odhodke posameznih skupnih podjetij; ugotavlja, da se izven GD RTD to nanaša tudi na odhodke Izvajalske agencije za raziskave v okviru programa Marie Curie in na vse odhodke Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta;

136.

je presenečen, da Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v letu 2015 ni sodeloval v skupnem podpornem centru za raziskave in inovacije;

137.

je zaskrbljen, da po mnenju komisarja sedmega okvirnega programa za raziskave ne bo mogoče v celoti izvesti in oceniti pred letom 2020, kar bi utegnilo povzročiti zamude pri s tem povezanih prihodnjih programih; poziva Komisijo, da objavi poročilo o oceni čim prej, najpozneje pa preden predstavi raziskovalni program po programu Obzorje 2020;

138.

ugotavlja, da so bila v okviru programa Obzorje 2020 edina vnaprejšnja plačila opravljena do konca leta 2015; opozarja Komisijo, da bi pozen začetek projekta Obzorje 2020 lahko povzročil zamudo pri izvajanju programa; svari pred finančnimi zaostanki ob koncu programa;

139.

je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da večletni programi, ki določajo politične cilje, kot sta strategija EU 2020 in program Obzorje 2020, sicer napredujejo vzporedno, vendar med njimi ni dejanske povezave (14);

140.

poleg tega obžaluje, da je v prvem poročilu o spremljanju programa Obzorje 2020 le malo informacij o sinergijah med programom in strukturnimi skladi (15); poziva Komisijo, naj poroča o vplivih teh sinergij, ko bodo na voljo rezultati programa;

141.

je močno zaskrbljen, da program Obzorje 2020 po mnenju Računskega sodišča (16) ni dovolj usmerjeno v osredotočenost na smotrnost poslovanja;

142.

ponavlja svojo zahtevo iz resolucije o podelitvi razrešnice Komisiji (17) za leto 2014, da bi morala Komisija vsem generalnim direktoratom naročiti, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v svoja letna poročila o dejavnostih;