20.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/1

(1)

Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (v nadaljnjem besedilu: Marakeška pogodba) je bila podpisana v imenu Unije 30. aprila 2014 (3). Od pogodbenic zahteva, da določijo izjeme ali omejitve avtorske pravice in sorodnih pravic za izdelavo ter razširjanje izvodov določenih del in drugih zaščitenih predmetov urejanja v dostopnem formatu ter za čezmejno izmenjavo navedenih izvodov.

(2)

Upravičenci na podlagi Marakeške pogodbe so slepe osebe, slabovidne osebe, katerih slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, osebe, ki imajo motnjo zaznavanja ali branja, vključno z disleksijo ali katero koli drugo učno težavo, ki jim preprečuje, da berejo tiskana dela v enaki meri kot osebe brez take motnje, in osebe, ki so zaradi telesne invalidnosti ne morejo držati ali premikati knjige oziroma osredotočiti ali premikati pogleda v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje, če te osebe zaradi take motnje ali invalidnosti ne morejo brati tiskanih del v enaki meri kot osebe brez take motnje ali invalidnosti.

(3)

Slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja se še vedno soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do knjig in drugega tiskanega gradiva, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami. Potreba po večjem številu del in drugih zaščitenih predmetov urejanja v dostopnih formatih, ki so na voljo tem osebam, in bistveno izboljšanje njihovega kroženja ter razširjanja sta bila priznana na mednarodni ravni.

(4)

V skladu z Mnenjem 3/15 Sodišča Evropske unije (4) je treba izjeme ali omejitve iz Marakeške pogodbe, ki veljajo za avtorsko pravico in sorodne pravice za izdelavo ter razširjanje izvodov določenih del in drugih predmetov urejanja v dostopnem formatu, izvajati v okviru področja, ki je bilo harmonizirano z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Enako velja za sisteme izvoza in uvoza, ki jih določa navedena pogodba, če je njihov končni namen to, da se na ozemlju pogodbenice brez soglasja imetnikov pravic odobri posredovanje javnosti ali distribucija na ozemlju druge pogodbenice objavljenih izvodov v dostopnem formatu.

(5)

Cilj Direktive (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je harmonizirano izvajanje obveznosti, ki jih mora Unija izpolniti na podlagi Marakeške pogodbe za izboljšanje razpoložljivosti izvodov v dostopnem formatu za upravičene osebe v vseh državah članicah Unije in obtok takšnih izvodov na notranjem trgu, od držav članic pa zahteva, da uvedejo obvezno izjemo za določene pravice, ki so harmonizirane s pravom Unije. Cilj te uredbe je izvajanje obveznosti iz Marakeške pogodbe v zvezi s sistemi izvoza in uvoza izvodov v dostopnem formatu za nekomercialne namene v korist upravičenih oseb med Unijo in tretjimi državami, ki so pogodbenice Marakeške pogodbe, ter enotna določitev pogojev za tak izvoz in uvoz na področju, ki je bilo harmonizirano z direktivama 2001/29/ES in (EU) 2017/1564 za zagotovitev, da se ti ukrepi izvajajo dosledno na celotnem notranjem trgu in da ne ogrožajo harmonizacije izključnih pravic in izjem, ki so zajete v navedenih direktivah.

(6)

Ta uredba bi morala zagotoviti, da se lahko upravičenim osebam ali pooblaščenemu subjektu iz Marakeške pogodbe v tretjih državah, ki so pogodbenice Marakeške pogodbe, distribuirajo, posredujejo ali dajo na voljo izvodi knjig, tudi e-knjig, periodičnih publikacij, časopisov, revij in drugih pisnih del, zapisov, vključno z notnimi zapisi, ter drugega tiskanega gradiva, tudi v digitalni ali analogni zvočni obliki, v dostopnem formatu, ki so bili izdelani v kateri koli državi članici v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi na podlagi Direktive (EU) 2017/1564. Dostopni formati vključujejo na primer Braillovo pisavo, velik tisk, prilagojene e-knjige, zvočne knjige in radijske oddaje. Ob upoštevanju „nekomercialnega cilja Marakeške pogodbe“ (7) bi morali distribucijo, posredovanje javnosti ali dajanje izvodov v dostopnem formatu na voljo javnosti slepim in slabovidnim osebam ter osebam z drugimi motnjami branja ali pooblaščenim subjektom v tretji državi izključno nepridobitno opravljati le pooblaščeni subjekti s sedežem v državi članici.

(7)

S to uredbo bi bilo treba tudi omogočiti, da lahko upravičene osebe v Uniji in pooblaščeni subjekti s sedežem v državi članici za nekomercialne namene v korist slepih in slabovidnih oseb ali oseb z drugimi motnjami branja iz tretje države uvažajo izvode, ki so v skladu z izvajanjem Marakeške pogodbe izdelani v dostopnem formatu, in da do njih dostopajo. Moralo bi biti omogočeno, da so izvodi v dostopnem formatu na notranjem trgu v obtoku pod enakimi pogoji kot izvodi v dostopnem formatu, izdelani v Uniji v skladu z Direktivo (EU) 2017/1564.

(8)

Za izboljšanje razpoložljivosti izvodov v dostopnem formatu ter preprečevanje nepooblaščenega razširjanja del ali drugih predmetov urejanja bi morali pooblaščeni subjekti, ki se ukvarjajo z distribucijo, posredovanjem javnosti ali dajanjem izvodov v dostopnem formatu na voljo, izpolnjevati določene obveznosti. Podpreti bi bilo treba pobude držav članic za spodbujanje ciljev Marakeške pogodbe in izmenjavo izvodov v dostopnem formatu s tretjimi državami, ki so pogodbenice navedene pogodbe, ter pobude v podporo pooblaščenim subjektom pri izmenjavi in zagotavljanju razpoložljivosti informacij. Te pobude bi lahko vključevale pripravo smernic ali zglede najboljše prakse za izdelavo in razširjanje izvodov v dostopnem formatu ob posvetovanju s predstavniki pooblaščenih subjektov, upravičenih oseb in imetnikov pravic.

(9)

Bistveno je, da vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe spoštuje temeljne pravice, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), in je nujno, da je vsaka taka obdelava v skladu tudi z direktivama 95/46/ES (8) in 2002/58/ES (9) Evropskega parlamenta in Sveta, ki urejata obdelavo osebnih podatkov, ki bi jo lahko izvajali pooblaščeni subjekti v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice.

(10)

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: UNCRPD), katere pogodbenica je Unija, invalidom zagotavlja pravico do dostopa do informacij in izobraževanja ter pravico do udeležbe v kulturnem, gospodarskem in družbenem življenju na enaki podlagi kot drugim osebam. UNCRPD od pogodbenic zahteva, da skladno z mednarodnim pravom sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi preprečujejo, da bi zakoni o varstvu intelektualne lastnine nerazumno ali diskriminatorno ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva.

(11)

Na podlagi Listine so vse oblike diskriminacije, vključno na podlagi invalidnosti, prepovedane, pravica invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti pa je priznana in spoštovana s strani Unije.

(12)

Ker cilja te uredbe, in sicer enotnega izvajanja obveznosti iz Marakeške pogodbe v zvezi z izvozom in uvozom med Unijo in tretjimi državami, ki so pogodbenice Marakeške pogodbe, izvodov v dostopnih formatih določenih del in drugih predmetov urejanja za nekomercialne namene in v korist upravičenih oseb, ter določitev pogojev za tak izvoz in uvoz, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(13)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini in UNCRPD. To uredbo bi bilo treba razlagati in uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli –

(1)

„delo ali drugi predmeti urejanja“ pomeni delo v obliki knjige, periodične publikacije, časopisa, revije ali drugega pisnega dela, zapisa, vključno z notnimi zapisi, in povezane ilustracije v katerem koli mediju, vključno z zvočno obliko, kot so zvočne knjige, in digitalnimi formati, ki je zaščiteno z avtorsko pravico ali sorodnimi pravicami ter se objavi ali drugače zakonito da na voljo javnosti;

(2)

„upravičena oseba“ pomeni, ne glede na druge motnje oziroma oblike invalidnosti, osebo, ki:

(3)

„izvod v dostopnem formatu“ pomeni izvod dela ali druge predmete urejanja v drugačnem načinu ali obliki, ki upravičeni osebi daje dostop do dela ali drugih predmetov urejanja in ki taki osebi tudi omogoča, da do dela dostopa enako učinkovito in z enako lahkoto kot osebe brez okvar ali motenj iz točke 2;

(4)

„pooblaščeni subjekt s sedežem v državi članici“ pomeni subjekt, ki ga je država članica pooblastila ali priznala, da nepridobitno zagotavlja izobraževanje, usposabljanje, prilagojeno branje ali dostop do informacij upravičenim osebam. To vključuje tudi javne ustanove ali neprofitne organizacije, ki zagotavljajo enake storitve upravičenim osebam kot eno izmed svojih primarnih dejavnosti, institucionalnih obveznosti ali del svojega poslanstva v javnem interesu.

(a)

distribuira, posreduje in da na voljo razpoložljive izvode v dostopnem formatu le upravičenim osebam ali drugim pooblaščenim subjektom;

(b)

sprejme ustrezne ukrepe za odvračanje od nepooblaščene reprodukcije, distribucije, posredovanja javnosti in dajanja izvodov v dostopnem formatu na voljo javnosti;

(c)

izkazuje ustrezno skrbnost pri ravnanju z deli ali predmeti urejanja ter njihovimi izvodi v dostopnem formatu in tako ravnanje beleži ter

(d)

objavlja in posodablja, če je to primerno, na svojem spletišču ali po drugih spletnih ali nespletnih poteh, informacije o tem, kako izpolnjuje obveznosti iz točk (a) do (c).

(a)

seznam del ali drugih predmetov urejanja, za katere ima izvode v dostopnem formatu in razpoložljive formate ter

(b)

imena in kontaktne podatke o pooblaščenih subjektih, s katerimi si je izmenjal izvode v dostopnem formatu na podlagi členov 3 in 4.

20.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/6

(1)

Zakonodajni akti Unije na področju avtorske pravice in sorodnih pravic zagotavljajo pravno varnost in visoko raven zaščite imetnikov pravic ter predstavljajo harmoniziran pravni okvir. Ta okvir prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga in spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in proizvodnjo novih vsebin, tudi v digitalnem okolju. Prav tako je njegov namen spodbuditi dostop do znanja in kulture tako, da ščiti dela in druge predmete urejanja ter dovoljuje izjeme ali omejitve, ki so v javnem interesu. Vzdrževati bi bilo treba pravično ravnovesje pravic in interesov med imetniki pravic in uporabniki.

(2)

Direktive 96/9/ES (3), 2001/29/ES (4), 2006/115/ES (5) in 2009/24/ES (6) Evropskega parlamenta in Sveta harmonizirajo pravice imetnikov pravic na področju avtorske pravice in sorodnih pravic. Navedene direktive skupaj z Direktivo 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določajo izčrpen seznam izjem in omejitev navedenih pravic, kar pod določenimi pogoji omogoča uporabo vsebin brez dovoljenja imetnikov pravic, da se dosežejo določeni cilji politike.

(3)

Slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja se še vedno soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do knjig in drugega tiskanega gradiva, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami. Ob upoštevanju pravic slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja, ki so priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: UNCRPD), bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje razpoložljivosti knjig in drugega tiskanega gradiva v dostopnih formatih ter izboljšati njihovo kroženje na notranjem trgu.

(4)

Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (v nadaljnjem besedilu: Marakeška pogodba) je bila podpisana v imenu Unije 30. aprila 2014 (8). Njen cilj je izboljšati razpoložljivost in čezmejno izmenjavo določenih del in drugih zaščitenih predmetov urejanja v dostopnih formatih za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja. Marakeška pogodba od pogodbenic zahteva, da določijo izjeme ali omejitve pravic imetnikov avtorske pravice in sorodnih pravic za izdelavo ter razširjanje izvodov določenih del in drugih zaščitenih predmetov urejanja v dostopnem formatu ter za čezmejno izmenjavo navedenih izvodov. Sklenitev Marakeške pogodbe s strani Unije zahteva prilagoditev prava Unije, tako da se vzpostavi obvezna in harmonizirana izjema za uporabe, dela in upravičene osebe, ki jih zajema navedena pogodba.

(5)

V skladu z Mnenjem 3/15 Sodišča Evropske unije (9) je treba izjeme ali omejitve iz Marakeške pogodbe, ki veljajo za avtorsko pravico in sorodne pravice za izdelavo ter razširjanje izvodov določenih del in drugih predmetov urejanja v dostopnem formatu, izvajati v okviru področja, ki je bilo harmonizirano z Direktivo 2001/29/ES.

(6)

S to direktivo se na harmoniziran način izvajajo obveznosti, ki jih mora Unija izpolnjevati na podlagi Marakeške pogodbe, da se zagotovi dosledna uporaba ustreznih ukrepov na celotnem notranjem trgu. Ta direktiva bi zato morala določati obvezno izjemo za pravice, ki so harmonizirane s pravom Unije ter so relevantne za uporabe in dela, ki jih zajema Marakeška pogodba. Te pravice vključujejo zlasti pravice reproduciranja, posredovanja javnosti, dajanja na voljo javnosti, distribuiranja in posojanja, kakor jih določajo Direktive 2001/29/ES, 2006/115/ES in 2009/24/ES, ter ustrezne pravice iz Direktive 96/9/ES. Ker področje uporabe izjem ali omejitev iz Marakeške pogodbe vključuje tudi dela v zvočni obliki, kot so zvočne knjige, bi se morala obvezna izjema, ki jo določa ta direktiva, uporabljati tudi za sorodne pravice.

(7)

Ta direktiva zadeva slepe osebe, slabovidne osebe, katerih slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, osebe, ki imajo motnjo zaznavanja ali branja, vključno z disleksijo ali katero koli drugo učno težavo, ki jim preprečuje, da berejo tiskana dela v enaki meri kot osebe brez take motnje, ali osebe, ki zaradi telesne invalidnosti ne morejo držati ali premikati knjige ali osredotočiti ali premikati pogleda v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje, če te osebe zaradi take motnje ali invalidnosti ne morejo brati tiskanih del v enaki meri kot osebe brez take motnje ali invalidnosti. Cilj te direktive je torej izboljšati razpoložljivost knjig, tudi e-knjig, periodičnih publikacij, časopisov, revij in drugih pisnih del, zapisov, vključno z notnimi zapisi, ter drugega tiskanega gradiva, tudi v digitalni ali analogni zvočni obliki, spletno ali nespletno, v formatih, s katerimi navedena dela in drugi predmeti urejanja postanejo dostopni navedenim osebam v enaki meri kot osebam brez take motnje ali invalidnosti. Dostopni formati vključujejo na primer Braillovo pisavo, velik tisk, prilagojene e-knjige, zvočne knjige in radijske oddaje.

(8)

Obvezna izjema, ki jo določa ta direktiva, bi morala prav tako omejiti pravico reproduciranja na način, da se omogoči vsako dejanje, ki je potrebno za spremembo ali pretvorbo ali prilagoditev dela ali drugega predmeta urejanja, da se izdela izvod v dostopnem formatu, ki upravičenim osebam omogoča dostop do tega dela ali drugega predmeta urejanja. To vključuje zagotavljanje potrebnih sredstev za navigacijo po informacijah v izvodu v dostopnem formatu. Vključuje tudi spremembe, ki bi bile potrebne v primerih, ko je format dela ali drugega predmeta urejanja že dostopen določenim upravičenim osebam, drugim upravičenim osebam pa morebiti ne, zaradi različnih oblik motenj ali invalidnosti ali okvar ali različnih stopenj teh motenj ali invalidnosti.

(9)

Dovoljene uporabe, določene s to direktivo, bi morale vključevati izvode v dostopnem formatu, ki jih izdelajo upravičene osebe ali pooblaščeni subjekti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, bodisi da so ti pooblaščeni subjekti javne bodisi zasebne organizacije, zlasti knjižnice, izobraževalne ustanove in druge nepridobitne organizacije, ki so jim storitve osebam z motnjami branja ena od primarnih dejavnosti, institucionalnih obveznosti ali del njihovega poslanstva v javnem interesu. Navedene uporabe, določene v tej direktivi, bi morale vključevati tudi izvode v dostopnem formatu, ki jih za izključno uporabo upravičenih oseb izdela fizična oseba v imenu upravičene osebe ali fizična oseba, ki upravičeni osebi pomaga pri izdelavi teh izvodov. Izvode v dostopnem formatu bi bilo treba izdelati le za tista dela ali druge predmete urejanja, do katerih imajo upravičene osebe ali pooblaščeni subjekti zakonit dostop. Države članice bi morale zagotoviti, da so vse pogodbene določbe, katerih cilj je na kakršen koli način preprečiti ali omejiti izvajanje te izjeme, nične.

(10)

Izjema, ki je določena v tej direktivi, bi morala pooblaščenim subjektom dovoliti spletno in nespletno izdelavo ter razširjanje izvodov del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema ta direktiva, v dostopnem formatu v Uniji. Ta direktiva ne bi smela nalagati obveznosti za izdelavo in razširjanje teh izvodov za pooblaščene subjekte.

(11)

Omogočeno bi moralo biti, da so izvodi v dostopnem formatu, izdelani v eni državi članici, na voljo v vseh državah članicah, s čimer bodo bolj razpoložljivi na notranjem trgu. To bi zmanjšalo potrebo po podvajanju dela, potrebnega za izdelavo izvodov v dostopnem formatu za isto delo ali drug predmet urejanja po vsej Uniji, kar bi ustvarilo prihranke in povečalo učinkovitost. Ta direktiva bi zato morala zagotoviti, da izvodi v dostopnem formatu, ki jih pooblaščeni subjekti izdelajo v kateri koli državi članici, lahko krožijo v vsej Uniji ter da upravičene osebe in pooblaščeni subjekti lahko do njih dostopajo v vsej Uniji. Da bi spodbudili to čezmejno izmenjavo ter poenostavili medsebojno identifikacijo in sodelovanje med pooblaščenimi subjekti, bi bilo treba spodbujati prostovoljno izmenjavo informacij v zvezi z imeni in kontaktnimi podatki pooblaščenih subjektov s sedežem v Uniji, vključno s spletišči, če obstajajo. Države članice bi zato morale informacije, ki jih prejmejo od pooblaščenih subjektov, predložiti Komisiji. To za države članice ne pomeni obveznosti preverjanja popolnosti in točnosti teh informacij ali njihove skladnosti z nacionalnim pravom, ki prenaša to direktivo. Komisija bi morala te informacije dati na voljo na spletu prek osrednje informacijske dostopne točke na ravni Unije. To bi tudi pomagalo pooblaščenim subjektom ter upravičenim osebam in imetnikom pravic pri kontaktiranju pooblaščenih subjektov za pridobitev natančnejših informacij, v skladu z določbami iz te direktive in Uredbe (EU) 2017/1563 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Zgoraj navedena osrednja informacijska dostopna točka bi morala dopolnjevati informacijsko dostopno točko, ki jo bo vzpostavila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), kakor je določeno v Marakeški pogodbi in katere cilj je poenostavitev identifikacije in sodelovanja med pooblaščenimi subjekti na mednarodni ravni.

(12)

Za izboljšanje razpoložljivosti izvodov v dostopnem formatu ter preprečevanje nepooblaščenega razširjanja del ali drugih predmetov urejanja bi morali pooblaščeni subjekti, ki se ukvarjajo z distribucijo, posredovanjem javnosti ali dajanjem izvodov v dostopnem formatu na voljo javnosti, izpolnjevati določene obveznosti.

(13)

Zahteve za dovoljenje ali priznavanje, ki jih lahko države članice določijo za pooblaščene subjekte, kot so zahteve v zvezi z zagotavljanjem splošnih storitev upravičenim osebam, subjektom, ki so zajeti z opredelitvijo pooblaščenega subjekta iz te direktive, ne bi smele preprečiti uporab, ki jih ta direktiva dovoljuje.

(14)

Državam članicam glede na posebno naravo izjeme, ki je določena v tej direktivi, njeno ciljno področje uporabe in potrebo po pravni varnosti za njene upravičence ne bi smelo biti dovoljeno nalaganje dodatnih zahtev za uporabo izjeme, kot je predhodno preverjanje komercialne razpoložljivosti del v dostopnih formatih, poleg zahtev, določenih v tej direktivi. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno le določiti odškodninske sheme glede dovoljenih uporab del ali drugih predmetov urejanja s strani pooblaščenih subjektov. Da bi se izognili bremenu za upravičene osebe ter preprečili ovire za čezmejno razširjanje izvodov v dostopnem formatu in čezmernim zahtevam za pooblaščene subjekte, je pomembno, da so možnosti držav članic za določanje takšnih odškodninskih shem omejene. Za odškodninske sheme zato ne bi smela biti potrebna vplačila s strani upravičenih oseb. Odškodninske sheme bi morale veljati le za uporabe s strani pooblaščenih subjektov s sedežem na ozemlju države članice, ki določa to shemo, zanje pa ne bi smela biti potrebna vplačila s strani pooblaščenih subjektov s sedežem v drugih državah članicah ali tretjih državah, ki so pogodbenice Marakeške pogodbe. Države članice bi morale zagotoviti, da ni še več obremenjujočih zahtev za čezmejno izmenjavo izvodov v dostopnem formatu v okviru takšnih odškodninskih shem kot v situacijah, ki niso čezmejne, vključno glede oblike in morebitne višine odškodnine. Pri določanju višine odškodnine bi bilo treba ustrezno upoštevati neprofitno naravo dejavnosti pooblaščenih subjektov, cilje splošnega interesa v tej direktivi, interese upravičencev do izjeme, morebitno škodo za imetnike pravic in potrebo po zagotavljanju čezmejnega razširjanja izvodov v dostopnem formatu. Upoštevati bi bilo treba tudi posebne okoliščine vsakega primera, ki izhaja iz izdelave posameznega izvoda v dostopnem formatu. Ko je škoda imetnika pravic minimalna, plačilo odškodnine ne bi bilo potrebno.

(15)

Bistveno je, da vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te direktive spoštuje temeljne pravice, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine, in je nujno, da je vsaka taka obdelava v skladu tudi z direktivama 95/46/ES (11) in 2002/58/ES (12) Evropskega parlamenta in Sveta, ki urejata obdelavo osebnih podatkov, ki bi jo lahko izvajali pooblaščeni subjekti v okviru te direktive in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice.

(16)

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: UNCRPD), katere pogodbenica je Unija, invalidom zagotavlja pravico do dostopa do informacij in izobrazbe ter pravico do udeležbe v kulturnem, gospodarskem in družbenem življenju na enaki podlagi kot drugim osebam. UNCRPD od pogodbenic zahteva, da skladno z mednarodnim pravom sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi preprečujejo, da bi zakoni o varstvu intelektualne lastnine nerazumno ali diskriminatorno ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva.

(17)

Na podlagi Listine so vse oblike diskriminacije, vključno na podlagi invalidnosti, prepovedane, pravica invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti pa je priznana in spoštovana s strani Unije.

(18)

S sprejetjem te direktive je namen Unije zagotoviti, da imajo upravičene osebe dostop do knjig in drugega tiskanega gradiva v dostopnem formatu po vsem notranjem trgu. Zato je ta direktiva ključen prvi korak k izboljšanju dostopa do del za invalide.

(19)

Komisija bi morala ocenjevati stanje v zvezi z razpoložljivostjo del in drugih predmetov urejanja v dostopnih formatih, ki jih ta direktiva ne zajema, ter razpoložljivost del in drugih predmetov urejanja v dostopnem formatu za osebe z drugimi motnjami. Pomembno je, da Komisija stanje s tem v zvezi natančno spremlja. Po potrebi bi lahko razmislili o spremembah področja uporabe te direktive na podlagi poročila, ki ga predstavi Komisija.

(20)

Države članice bi morale imeti možnost, da še naprej zagotavljajo izjemo ali omejitev v korist invalidom v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, zlasti kar zadeva dela in druge predmete urejanja ter invalidnosti, ki jih ta direktiva ne zajema, na podlagi točke (b) člena 5(3) Direktive 2001/29/ES. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje določanja izjem ali omejitev pravic, ki niso harmonizirane v okviru Unije za avtorske pravice.

(21)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini in UNCRPD. To direktivo bi bilo treba razlagati in uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(22)

Marakeška pogodba nalaga določene obveznosti glede izmenjave izvodov v dostopnem formatu med Unijo in tretjimi državami, ki so pogodbenice navedene pogodbe. Ukrepi, ki jih je Unija sprejela za izpolnjevanje navedenih obveznosti, so zajeti v Uredbi (EU) 2017/1563, ki bi jo bilo treba brati v povezavi s to direktivo.

(23)

Ker cilja te direktive, in sicer da se izboljša dostop slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja v Uniji do del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (13) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

(1)

„delo ali drugi predmeti urejanja“ pomeni delo v obliki knjige, periodične publikacije, časopisa, revije ali drugega pisnega dela, zapisa, vključno z notnimi zapisi, in povezane ilustracije v katerem koli mediju, vključno z zvočno obliko, kot so zvočne knjige, in digitalnimi formati, ki je zaščiteno z avtorsko pravico ali sorodnimi pravicami ter se objavi ali drugače zakonito da na voljo javnosti;

(2)

„upravičena oseba“ pomeni, ne glede na druge motnje oziroma oblike invalidnosti, osebo, ki:

(3)

„izvod v dostopnem formatu“ pomeni izvod dela ali druge predmete urejanja v drugačnem načinu ali obliki, ki upravičeni osebi daje dostop do dela ali drugih predmetov urejanja in ki taki osebi tudi omogoča, da do dela dostopa enako učinkovito in z enako lahkoto kot osebe brez okvar ali motenj iz točke 2;

(4)

„pooblaščeni subjekt“ pomeni subjekt, ki ga je država članica pooblastila ali priznala, da nepridobitno zagotavlja izobraževanje, usposabljanje, prilagojeno branje ali dostop do informacij upravičenim osebam. To vključuje tudi javne ustanove ali neprofitne organizacije, ki zagotavljajo enake storitve upravičenim osebam kot eno izmed svojih primarnih dejavnosti, institucionalnih obveznosti ali del svojega poslanstva v javnem interesu.

(a)

upravičena oseba, ali oseba, ki deluje v njenem imenu, izdela izvod v dostopnem formatu dela ali drugih predmetov urejanja, do katere ima upravičena oseba zakonit dostop za svojo izključno uporabo, in

(b)

pooblaščeni subjekt izdela izvod v dostopnem formatu dela ali drugih predmetov urejanja, do katerih ima zakonit dostop, ali na nepridobitni osnovi posreduje, da na voljo, distribuira ali posodi izvod v dostopnem formatu upravičeni osebi ali drugemu pooblaščenemu subjektu za namen izključne uporabe s strani upravičene osebe.

(a)

distribuira, posreduje in da na voljo razpoložljive izvode v dostopnem formatu le upravičenim osebam ali drugim pooblaščenim subjektom;

(b)

sprejme ustrezne ukrepe za odvračanje od nedovoljene reprodukcije, distribucije, posredovanja javnosti ali dajanja izvodov v dostopnem formatu na voljo javnosti;

(c)

izkazuje ustrezno skrbnost pri ravnanju z deli ali drugimi predmeti urejanja ter njihovimi izvodi v dostopnem formatu in tako ravnanje beleži ter

(d)

objavlja in posodablja, če je to primerno, na svojem spletišču ali po drugih spletnih ali nespletnih poteh, informacije o tem, kako izpolnjuje obveznosti iz točk (a) do (c).

(a)

seznam del ali drugih predmetov urejanja, za katere ima izvode v dostopnem formatu, in razpoložljive formate ter

(b)

imena in kontaktne podatke o pooblaščenih subjektih, s katerimi si je izmenjal izvode v dostopnem formatu na podlagi člena 4.

20.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/14

(1)

Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Moldavijo se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Republika Moldavija se je vzhodnemu partnerstvu pridružila leta 2009, sledila pa so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med Unijo in Republiko Moldavijo. Ta sporazum (2) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum), ki vključuje postopno uvedbo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, je bil podpisan 27. junija 2014, veljati pa je začel 1. julija 2016.

(2)

Politična nestabilnost v obdobju med volitvami novembra 2014 in januarjem 2016 ter škandal v zvezi z bančnimi goljufijami, šibka gospodarska dejavnost v regiji in prepovedi uvoza, ki jih je uvedla Rusija, so močno prizadeli gospodarstvo Republike Moldavije. Te razmere so prispevale k nastanku recesije, vse večjemu trgovinskemu primanjkljaju in znatnemu zmanjšanju deviznih rezerv v zadnjem letu.

(3)

Po imenovanju nove vlade in novega guvernerja Nacionalne banke Moldavije na začetku leta 2016 so organi pokazali obnovljeno zavezo nadaljnjemu izvajanju potrebnih političnih reform ter reševanju izzivov v zvezi z upravljanjem v finančnem sektorju države in izzivov na področju upravljanja javnih financ.

(4)

Za podporo novemu procesu izvajanja reform sta se Unija in Republika Moldavija na podlagi sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. februarja 2016 dogovorili o načrtu za prednostne reforme. Republika Moldavija je pri izvajanju tega načrta zelo napredovala.

(5)

V času političnega prehoda in gospodarskih težav so se organi Republike Moldavije in Mednarodni denarni sklad (MDS) julija 2016 dogovorili o triletnem razširjenem kreditnem programu in instrumentu za povečanje financiranja v višini 178,7 milijona USD. Odbor MDS je to ureditev odobril 7. novembra 2016. Pričakuje se, da bodo organi Republike Moldavije v okviru tega programa MDS hitro izboljšali upravljanje in nadzor finančnega sektorja, okrepili politike, ki zagotavljajo makroekonomsko in finančno stabilnost, ter spodbujali trajnostno in vključujočo rast.

(6)

Republika Moldavija je avgusta 2015 zaradi slabšanja gospodarskega stanja in obetov Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč in to prošnjo ponovila marca 2016.

(7)

Okvirna sredstva, ki jih je Unija namenila Republiki Moldaviji iz evropskega instrumenta sosedstva, vključno s proračunsko podporo in tehnično pomočjo, znašajo 610 do 746 milijonov EUR. Izplačilo proračunske podpore Unije je bilo v začetku leta 2015 zamrznjeno, za nadaljevanje pa je bil postavljen pogoj, da se odobri nov program MDS in izpolnijo vsi pogoji za proračunsko podporo.

(8)

Ker je Republika Moldavija država, ki jo zajema ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(9)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(10)

Ker je v plačilni bilanci Republike Moldavije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Republiki Moldaviji v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Republike Moldavije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančne ureditve MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Republike Moldavije.

(11)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Republike Moldavije, kar bo prispevalo k večji politični in makroekonomski stabilnosti države, boljšemu gospodarskemu in finančnemu upravljanju, vključno s temeljitim, v rezultate usmerjenim preiskovanjem bančnih goljufij, dobremu energetskemu upravljanju in neodvisnosti sodstva od politike.

(12)

Pričakuje se, da bodo makrofinančno pomoč Unije spremljala izplačila proračunske podpore v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Republike Moldavije po zunanjem financiranju, pri čemer je upoštevana zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in finančna sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Republiki Moldaviji, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(14)

Ob upoštevanju preostalih potreb Republike Moldavije po zunanjem financiranju, ravni njene gospodarske razvitosti, ki se izmeri glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, njene zmožnosti financiranja z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo, in ocene njene zmožnosti odplačevanja na podlagi analize vzdržnosti dolga bi bilo treba del pomoči zagotoviti v obliki nepovratnih sredstev.

(15)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli in cilji na različnih področjih zunanjega delovanja, z ukrepi, sprejetimi v zvezi z navedenimi področji, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Republike Moldavije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(17)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Republike Moldavije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, odgovorno, pregledno in na zaslugah temelječo javno upravo, neodvisnim sodstvom, spoštovanjem človekovih pravic, svobodnimi, neodvisnimi in pluralističnimi mediji, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(18)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije in izplačilo vsakega od treh obrokov bi moral biti, da Republika Moldavija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, se uspešno boriti proti korupciji in pranju denarja, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega in bančnega sektorja v Republiki Moldaviji, izboljšati upravljanje energetskega sektorja ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje novih delovnih mest, naklonjeno poslovno ozračje in fiskalna konsolidacija. Makrofinančna pomoč Unije Republiki Moldaviji bi morala vključevati tudi ukrepe za podporo izvajanju pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine. Posebne cilje je treba opredeliti na preverljiv in merljiv način, da jih bo mogoče ustrezno oceniti. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje pogoja in doseganje navedenih ciljev. Če pogoj ne bi bil izpolnjen in cilji ne bi bili doseženi oziroma če nameni in načela iz pridružitvenega sporazuma v splošnem ne bi bili upoštevani, bi morala Komisija začasno prekiniti ali ukiniti izplačilo makrofinančne pomoči Unije.

(19)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Republika Moldavija izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim s pomočjo. Republika Moldavija bi morala Komisijo redno obveščati o izvajanju makrofinančne pomoči na podlagi popolnega razkritja in strogega upoštevanja finančnih pravil Unije. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Evropsko računsko sodišče pa revizije.

(20)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(21)

Zneski makrofinančne pomoči, zagotovljene v obliki nepovratnih sredstev, in zneski rezervacij za makrofinančno pomoč, zagotovljeno v obliki posojil, bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v večletnem finančnem okviru.

(22)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(24)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Ti pogoji bi morali biti povezani z izplačilom vsakega od treh obrokov. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi Republike Moldavije pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Republiki Moldaviji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

(a)

predpogoj iz člena 2;

(b)

trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS, ter

(c)

zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

(a)

zagotovitvi, da Republika Moldavija redno preverja, ali se je financiranje iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;

(b)

zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti navedenim pojavom, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (8) in (Euratom, ES) št. 2185/96 (9) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(c)

izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;

(d)

izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e)

zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila in/ali celotnega poplačila nepovratnih sredstev, če se ugotovi, da je Republika Moldavija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v goljufijo ali korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

(a)

preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)

ocenijo gospodarske razmere in obeti za Republiko Moldavijo ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

(c)

navede povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Republike Moldavije ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.