„Prilogi C, Prilogi E ali Prilogi F“

„členov 2H in 2J“

„členov 2A do 2J“

„Vsak tak sporazum se lahko razširi tudi na obveznosti spoštovanja porabe ali proizvodnje na podlagi člena 2J, če celotna skupna izračunana stopnja porabe ali proizvodnje zadevnih pogodbenic ne presega ravni, ki jih zahteva člen 2J.“

„prilagoditve;“

„in“

„je treba določiti prilagoditve potencialov globalnega segrevanja iz skupine I v prilogah A, C in F ter v pritrdilnem primeru določijo, kakšne naj so te prilagoditve; in“

„Člen 2J: Fluorirani ogljikovodiki

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da v dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2019, in v vsakem dvanajstmesečnem obdobju po tem obdobju njena obračunska raven porabe nadzorovanih substanc iz Priloge F, izražena v ekvivalentih CO2, ne preseže odstotka, določenega za ustrezni razpon let iz pododstavkov (a)–(e) spodaj, letnega povprečja njenih obračunskih ravni porabe za nadzorovane substance iz Priloge F za leta 2011, 2012 in 2013, k čemur se prišteje petnajst odstotkov njene obračunske ravni porabe nadzorovanih substanc iz skupine I Priloge C, kakor je določeno v odstavku 1 člena 2F, izražene v ekvivalentih CO2:

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko pogodbenice odločijo, da pogodbenica zagotovi, da v dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2020, in v vsakem dvanajstmesečnem obdobju po tem obdobju njena obračunska raven porabe nadzorovanih substanc iz Priloge F, izražena v ekvivalentih CO2, ne preseže odstotka, določenega za ustrezen razpon let iz pododstavkov (a)–(e) spodaj, letnega povprečja njenih obračunskih ravni porabe za nadzorovane substance iz Priloge F za leta 2011, 2012 in 2013, k čemur se prišteje petindvajset odstotkov njene obračunske ravni porabe nadzorovanih substanc iz skupine I Priloge C, kakor je določeno v odstavku 1 člena 2F, izraženo v ekvivalentih CO2:

3.   Vsaka pogodbenica, ki proizvaja nadzorovane substance iz Priloge F, zagotovi, da v dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2019, in v vsakem dvanajstmesečnem obdobju po tem obdobju njena obračunska raven proizvodnje nadzorovanih substanc iz Priloge F, izražena v ekvivalentih CO2, ne preseže odstotka, določenega za ustrezni razpon let iz pododstavkov (a)–(e) spodaj, letnega povprečja njenih obračunskih ravni proizvodnje za nadzorovane substance iz Priloge F za leta 2011, 2012 in 2013, k čemur se prišteje petnajst odstotkov njene obračunske ravni proizvodnje nadzorovanih substanc iz skupine I Priloge C, kakor je določeno v odstavku 2 člena 2F, izražene v ekvivalentih CO2:

4.   Ne glede na odstavek 3 tega člena lahko pogodbenice odločijo, da pogodbenica, ki proizvaja nadzorovane substance iz Priloge F, zagotovi, da v dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2020, in v vsakem dvanajstmesečnem obdobju po tem obdobju njena obračunska raven proizvodnje nadzorovanih substanc iz Priloge F, izražena v ekvivalentih CO2, ne preseže odstotka, določenega za ustrezen razpon let iz pododstavkov (a)–(e) spodaj, letnega povprečja njenih obračunskih ravni proizvodnje za nadzorovane substance iz Priloge F za leta 2011, 2012 in 2013, k čemur se prišteje petindvajset odstotkov njene obračunske ravni proizvodnje nadzorovanih substanc iz skupine I Priloge C, kakor je določeno v odstavku 2 člena 2F, izraženo v ekvivalentih CO2:

5.   Odstavki 1–4 tega člena se uporabljajo, razen če se pogodbenice ne odločijo dovoliti ravni proizvodnje ali porabe, potrebne za zadovoljitev uporab, za katere so se sporazumele, da so izvzete.

6.   Vsaka pogodbenica, ki proizvaja substance iz skupine I Priloge C ali iz Priloge F, zagotovi, da se v dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2020, in v vsakem dvanajstmesečnem obdobju po tem obdobju njene emisije substanc iz skupine II Priloge F, proizvedenih v vsakem proizvodnem obratu, ki proizvaja substance iz skupine I Priloge C ali iz Priloge F, uničijo v izvedljivem obsegu z uporabo tehnologije, ki so jo pogodbenice odobrile v istem dvanajstmesečnem obdobju.

7.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsako uničenje substanc iz skupine II Priloge F, proizvedenih v proizvodnih obratih, ki proizvajajo substance iz skupine I Priloge C ali iz Priloge F, izvede le s tehnologijami, ki so jih pogodbenice odobrile.“

„1.   Za namene členov 2, 2A do 2J in 5 vsaka pogodbenica za vsako skupino substanc iz Priloge A, Priloge B, Priloge C, Priloge E ali Priloge F določi obračunske ravni:“

„, razen če ni drugače določeno v odstavku 2;“

„; ter

2.   Pri izračunu ravni proizvodnje, porabe, uvoza, izvoza in emisij substanc iz Priloge F in skupine I Priloge C, izraženih v ekvivalentu CO2, vsaka pogodbenica za namene člena 2J, odstavka 5a člena 2 in odstavka 1(d) člena 3 uporabi potenciale globalnega segrevanja navedenih substanc, določenih v skupini I Priloge A, Priloge C in Priloge F.“

„1f   Po začetku veljavnosti tega odstavka vsaka pogodbenica prepove uvoz nadzorovanih substanc iz Priloge F iz katere koli države, ki ni pogodbenica tega protokola.“

„2f   Po začetku veljavnosti tega odstavka vsaka pogodbenica prepove izvoz nadzorovanih substanc iz Priloge F v katero koli državo, ki ni pogodbenica tega protokola.“

„iz Prilog A, B, C, E in F“.

„členi 2A do 2J“

„2a   Do 1. januarja 2019 ali v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti tega odstavka, kar je pozneje, vsaka pogodbenica vzpostavi in začne izvajati sistem izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz novih, rabljenih, recikliranih ali predelanih nadzorovanih substanc v Prilogi F. Vsaka pogodbenica, ki ravna v skladu z odstavkom 1 člena 5 in ki se odloči, da do 1. januarja 2019 ne more vzpostaviti in začeti izvajati takega sistema, lahko navedene ukrepe odloži do 1. januarja 2021.“

„2I“

„2J“

„člena 2I“

„členov 2I in 2J“

„s“

„členov 2A do 2J“

„C in E“

„C, E in F“

„3b   Vsaka pogodbenica v skladu z odstavkom 1(d) člena 3 Protokola sekretariatu predloži statistične podatke o svojih letnih emisijah nadzorovanih substanc iz skupine II Priloge F na obrat.“

„proizvodnji,“

„in člena 2I“

„, člena 2I in člena 2J“

„Kadar se članica, ki ravna v skladu z odstavkom 1 člena 5, odloči za uporabo sredstev iz katerega koli drugega finančnega mehanizma, ki bi lahko pokrila kakršen koli del njenih dogovorjenih dodatnih stroškov, se navedeni del ne pokrije iz finančnega mehanizma na podlagi člena 10 tega Protokola.“

„členov 2A do 2J“

Izjava Evropske unije v skladu s členom 13(3) Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča glede obsega njenih pristojnosti za zadeve, ki jih obravnavata Konvencija in Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč

Trenutno so članice Evropske unije naslednje države: Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in zlasti členom 192(1) Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov ter izpolnjevanje obveznosti v skladu z njimi, ki prispevajo k uresničevanju naslednjih ciljev:

Unija je izvrševala svojo pristojnost na področju, ki ga urejata Dunajska konvencija in Montrealski protokol, s sprejetjem pravnih instrumentov, zlasti Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (prenovitev) (1), ki nadomešča prejšnjo zakonodajo za zaščito ozonskega plašča, in Uredbe (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (2). Unija je pristojna za izvajanje tistih obveznosti iz Dunajske konvencije in Montrealskega protokola, v zvezi s katerimi določbe pravnih instrumentov Unije, zlasti zgoraj navedenih, določajo skupna pravila in če in kolikor določbe Dunajske konvencije ali Montrealskega protokola ali akt, sprejet za izvajanje te konvencije ali protokola, vplivajo na področje urejanja teh skupnih pravil ali ga spreminjajo; v nasprotnem primeru si pristojnost Unije še vedno delijo Unija in njene države članice.

Izvajanje pristojnosti Evropske unije v skladu s Pogodbama je take narave, da se stalno razvija. Unija si zato pridržuje pravico do prilagoditve izjave.

Na področju raziskav, kot je opredeljeno v Konvenciji, ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov; vendar pa izvajanje te pristojnosti držav članic ne ovira pri izvajanju njihovih pristojnosti.

(1)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(2)  UL L 150, 20.5.2014, str. 195.

PRILOGA

PREDNOSTNE NALOGE PARTNERSTVA EU-EGIPT ZA OBDOBJE 2017–2020

I.   Uvod

Splošni okvir za sodelovanje med EU in Egiptom je določen s pridružitvenim sporazumom, ki je bil podpisan leta 2001 in je začel veljati leta 2004. Čeprav so vsi elementi pridružitvenega sporazuma še vedno veljavni, so v tem dokumentu določene prednostne naloge, ki sta jih EU in Egipt skupaj opredelila ob upoštevanju revidirane evropske sosedske politike in na katerih bo v naslednjih treh letih temeljilo partnerstvo.

Cilj teh prednostnih nalog partnerstva je obravnavati skupne izzive EU in Egipta, spodbujati skupne interese ter zagotoviti dolgoročno stabilnost na obeh straneh Sredozemskega morja. Prednostne naloge partnerstva temeljijo na skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Njihov cilj je tudi okrepiti sodelovanje v podporo egiptovski Strategiji za trajnostni razvoj – Vizija 2030.

II.   Predlagane prednostne naloge

Prednostne naloge partnerstva bi morale prispevati k izpolnjevanju pričakovanj prebivalcev na obeh straneh Sredozemskega morja, zlasti pri zagotavljanju socialne pravičnosti, možnosti za dostojno zaposlitev, gospodarske blaginje in znatno boljših življenjskih pogojev, s čimer bi se utrdila stabilnost Egipta in EU. Vključujoča rast, podprta z inovacijami, ter učinkovito in participativno upravljanje, ki temelji na pravni državi, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, sta ključna vidika teh ciljev. Prednostne naloge upoštevajo tudi vlogi EU in Egipta kot mednarodnih akterjev, njihov cilj pa je povečati njuno dvostransko sodelovanje ter regionalno in mednarodno sodelovanje. Zato bo obnovljeno partnerstvo temeljilo na naslednjih glavnih prednostnih nalogah:

1.   Trajnostno sodobno gospodarstvo in socialni razvoj Egipta

EU in Egipt bosta kot ključna partnerja sodelovala pri spodbujanju napredka za doseganje socialno-ekonomskih ciljev, določenih v egiptovski Strategiji za trajnostni razvoj – Vizija 2030, da se zagotovita stabilnost in blaginja v Egiptu.

(a)   Modernizacija gospodarstva in podjetništvo

Egipt je zavezan doseganju dolgoročne socialno-ekonomske trajnosti, med drugim z ustvarjanjem ugodnejšega okolja za vključujočo rast in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade in ženske, vključno s spodbujanjem vključevanja neformalnega sektorja v gospodarstvo. Pri doseganju dolgoročne gospodarske trajnosti bo to vključevalo ukrepe, s katerimi se lahko ustvari večji fiskalni manevrski prostor za boljše izvajanje strategije za trajnostni razvoj, izvede dodatna reforma subvencij in obdavčitve, s čimer se bo povečala vloga zasebnega sektorja in okrepilo poslovno okolje za privabljanje več tujih naložb, vključno z bolj odprto in konkurenčno trgovinsko politiko, v celoti izkoristi digitalna dividenda ter zagotovi podpora ključnim infrastrukturnim projektom, kot je razvoj učinkovitega prometnega sistema. Poleg tega bo EU podpirala prizadevanja Egipta za reformo javne uprave in dobro upravljanje, vključno z uporabo visokokakovostnih statističnih podatkov, pri čemer se bodo upoštevali digitalna revolucija ter zadevni novi poslovni in družbeni modeli.

V egiptovski strategiji za trajnostni razvoj je velik pomen pripisan malim in srednjim podjetjem (MSP) in „zelo velikim projektom“, kot so projekt za razvoj Sueškega prekopa, projekt Zlati trikotnik za mineralne vire v Zgornjem Egiptu ter kultivacija štirih milijonov hektarov zemljišča za kmetijstvo in urbanizacijo, ter egiptovski banki znanja, ki naj bi najbolj prispevali v procesu dolgoročnega socialno-ekonomskega razvoja. Ker imajo MSP pomembno vlogo pri vključujoči rasti, bo ta sektor tudi v prihodnje imel glavno vlogo pri sodelovanju EU z Egiptom. EU bo tudi proučila, kako bi se lahko izboljšal potencial za socialno-ekonomski razvoj projekta za razvoj Sueškega prekopa (vozlišče za Sueški prekop). Poleg tega bosta EU in Egipt sodelovala v različnih sektorjih na področju raziskav in inovacij ter pri spodbujanju napredka digitalnih tehnologij in storitev. V tem okviru sta poudarila svoj interes za okrepitev sodelovanja pri številnih ustreznih raziskovalnih in visokošolskih dejavnostih, med drugim v okviru pobude Obzorje 2020 in programa Erasmus +.

Zaradi egiptovske neprecenljive in raznolike dediščine ter pomembnega prispevka kulturnega sektorja (s katerim je zelo povezan turizem) k državnemu BDP, zaposlenosti, deviznim rezervam in širši družbi bo poseben poudarek na povezavi med kulturo, kulturno dediščino in lokalnim gospodarskim razvojem.

(b)   Trgovina in naložbe

EU in Egipt sta pomembna trgovinska partnerja. Zavezana sta krepitvi obstoječega trgovinskega in naložbenega odnosa ter zagotavljanju, da se določbe o trgovini iz pridružitvenega sporazuma EU-Egipt, s katerimi je vzpostavljeno prostotrgovinsko območje, izvajajo tako, da se bo izkoristil ves njihov potencial. Čeprav je EU v preteklosti predlagala obsežno pobudo za sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju za poglobitev in razširitev obstoječega prostotrgovinskega območja, bosta EU in Egipt tudi skupaj opredelila druge primerne pristope za okrepitev trgovinskih odnosov.

(c)   Socialni razvoj in socialna pravičnost

Egipt je znova izrazil svojo zavezanost izvajanju reform na področju socialnega razvoja in socialne pravičnosti ter spodbujanju tega področja, obravnavi socialnih in demografskih izzivov, s katerimi se spopada, ter okrepitvi nacionalnih človeških virov, ki bodo spodbujali napredek pri ekonomskem in socialnem razvoju. Pri tem bo EU egiptovska prizadevanja za zaščito marginaliziranih skupin pred morebitnimi negativnimi učinki gospodarskih reform podpirala z mrežami socialne varnosti in socialno zaščito. Poleg tega bosta EU in Egipt še naprej spodbujala razvoj podeželja in mest ter si prizadevala za izboljšanje zagotavljanja osnovnih storitev s poudarkom na modernizaciji izobraževalnega (vključno s tehničnim in poklicnim usposabljanjem) in zdravstvenega sistema. EU bo širila svoje izkušnje z vzpostavitvijo vključujočega zdravstvenega zavarovanja in izboljšanjem zdravstvenih storitev.

(d)   Energetska varnost, okolje in podnebni ukrepi

EU in Egipt bosta sodelovala pri diverzifikaciji virov energije s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije in ukrepih za energijsko učinkovitost. EU bo na prošnjo egiptovske vlade podpirala egiptovska prizadevanja za posodobitev celostne energetske strategije, ki je namenjena izpolnjevanju zahtev po trajnostnem razvoju države ter zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Poleg tega je odkritje plinskih polj na morju v Egiptu zaradi obstoječe infrastrukture za utekočinjenje plina v Egiptu pomembna priložnost za sinergije med EU in Egiptom na področju tradicionalnih virov energije. To bi omogočilo bolj predvidljivo proizvodnjo energije, ki bi bila v interesu Egipta zaradi velike porabe v državi in potenciala za ustvarjanje prihodka (tudi za poslovno okolje in socialni razvoj) in v interesu EU zaradi diverzifikacije oskrbe z energijo. Krepitev energetskega dialoga med EU in Egiptom bo v pomoč pri opredelitvi ključnih področij sodelovanja (kot je tehnična pomoč za vzpostavitev regionalnega energetskega vozlišča), skupnih raziskavah, izmenjavi izkušenj in najboljše prakse, prenosu tehnologije in spodbujanju podregionalnega sodelovanja (znotraj Sredozemlja), pri čemer se je treba zavedati, da je treba ohraniti sredozemske morske ekosisteme.

EU in Egipt bosta sodelovala pri spodbujanju podnebnih in okoljskih ukrepov v okviru doseganja trajnostnega razvoja. V skladu z njunimi zavezami v okviru sprejetja pariškega podnebnega sporazuma bo EU Egipt podpirala pri izvajanju načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov na področju migracije in prilagoditev. Poleg tega bosta EU in Egipt sodelovala pri doseganju ciljev, ki so bili med drugim opredeljeni v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in Sendajskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč.

Egipt in EU bosta proučila možnosti za sodelovanje na področjih, kot so trajnostno upravljanje virov, tudi vodnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, higienizacija, ravnanje s trdnimi odpadki, vključno z zmanjšanjem industrijskih onesnaževal, ravnanje s kemikalijami in nevarnimi odpadki ter boj proti dezertifikaciji in degradaciji tal. Egipt in EU proučujeta tudi priložnosti, ki jih zagotavlja deklaracija ministrov Unije za Sredozemlje o modrem gospodarstvu prek sklada IMP/CC (1). Potencialna področja sodelovanja, ki se proučujejo, so med drugim pametna morska pristanišča, pomorski grozdi, celovito gospodarjenje z obalnim pasom in morsko ribištvo.

2.   Partnerstvo v zunanji politiki

Skupni interes EU in Egipta je okrepitev sodelovanja na področju zunanje politike na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni.

Stabilizacija skupnega sosedstva in drugih držav

Egipt ima na tem področju pomembno vlogo, saj je član Varnostnega sveta ZN ter sveta Afriške unije za mir in varnost. V Egiptu je tudi sedež Arabske lige, s katero namerava EU poglobiti in razširiti sodelovanje. Egipt in EU si bosta prizadevala za večje sodelovanje pri številnih vprašanjih in njihovo skupno razumevanje, tudi na večstranski ravni. Njuno partnerstvo je pomembno za stabilnost in blaginjo Sredozemlja, Bližnjega vzhoda in Afrike. Cilj njunega sodelovanja, tudi znotraj regionalnih forumov, bo prispevati k reševanju konflikta, graditvi miru ter obravnavanju političnih in gospodarskih izzivov v teh regijah. Poleg tega bosta EU in Egipt okrepila izmenjavo informacij o glavnih regionalnih in mednarodnih izzivih, ki vplivajo na obe strani.

Sodelovanje pri kriznem upravljanju in humanitarni pomoči

EU in Egipt bosta okrepila sodelovanje in posvetovanja na področju kriznega upravljanja in preprečevanja kriz na dvostranski in regionalni ravni ter si izmenjala izkušnje, da se v njunem skupnem sosedstvu in drugih državah obravnavajo zapleteni izzivi, povezani z mirom, stabilnostjo in razvojem, ki so posledica konfliktov in naravnih nesreč.

3.   Povečanje stabilnosti

Stabilizacija je skupni izziv EU in Egipta. Zanjo je bistvena vzpostavitev sodobne, demokratične države, ki pravično zagotavlja koristi vsem prebivalcem. Človekove pravice, tj. državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice, kot so določene v mednarodnem pravu o človekovih pravicah, Pogodbi o Evropski uniji in egiptovski ustavi, so skupna vrednota in temelj sodobne demokratične države. Egipt in EU sta torej zavezana spodbujanju demokracije, temeljnih svoboščin in človekovih pravic kot ustavnih pravic vseh njunih državljanov v skladu z mednarodnimi obveznostmi. V tem okviru bo EU Egiptu zagotavljala podporo pri prenosu teh pravic v zakonodajo.

(a)   Sodobna, demokratična država

Egipt in EU sta zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, popolnega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odzivanju na potrebe svojih državljanov. EU bo podpirala prizadevanja Egipta, da okrepi zmogljivost državnih institucij za učinkovito reformo javnega sektorja, poveča zmogljivost institucij kazenskega pregona pri izvajanju nalog v okviru zagotavljanja varnosti za vse ter razvije ustavne funkcije novega parlamenta. Poleg tega bosta EU in Egipt okrepila sodelovanje pri modernizaciji pravosodja in povečanju dostopa vseh državljanov do sodnega varstva s pravno pomočjo in vzpostavitvijo specializiranih sodišč, pri reformi upravljanja javnih financ in pri boju proti korupciji. Proučila bosta tudi možnost razvoja pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah. Parlamentarno sodelovanje med EU in Egiptom, vključno s strukturiranimi izmenjavami med parlamentarnimi odbori in skupinami, bi okrepilo usklajevanje in spodbujalo medsebojno razumevanje. Poleg tega bo EU podpirala prizadevanja Egipta za povečanje pristojnosti lokalnih organov pri načrtovanju in zagotavljanju javnih storitev ter pri nadaljnjem zagotavljanju enakosti pri ekonomskih, socialnih in političnih možnosti ter za spodbujanje družbene vključenosti vseh oseb.

(b)   Varnost in terorizem

Varnost je skupni cilj. Terorizem in nasilni ekstremizem, ki spodbuja terorizem, ogrožata družbeno strukturo držav na obeh straneh Sredozemskega morja. Sta veliki grožnji varnosti in blaginji državljanov. Boj proti tema grožnjama je skupni cilj EU in Egipta, njuno sodelovanje pa lahko temelji na celovitem pristopu, s katerim se bodo obravnavali temeljni vzroki terorizma, pri tem pa ustrezno upoštevale človekove pravice in temeljne svoboščine, da se zagotovita uspešen boj proti radikalizaciji in njeno preprečevanje ter spodbuja socialno-ekonomski razvoj. EU in Egipt ostajata zavezana sodelovanju pri boju proti ekstremizmu in vsaki obliki diskriminacije, vključno z islamofobijo in ksenofobijo.

Druga področja sodelovanja so med drugim krepitev varnosti in zaščite v letalstvu ter zmogljivosti za preprečevanje mednarodnega organiziranega kriminala, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi, trgovanje s prepovedanimi drogami in pranje denarja, in boj proti njemu.

Obe pogodbenici se strinjata z okrepitvijo sodelovanja na področju izvajanja Akcijskega programa za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno z izmenjavo izkušenj, usposabljanjem in drugimi dejavnostmi za gradnjo zmogljivosti.

(c)   Upravljanje migracijskih tokov v medsebojno korist

Politična izjava iz vrha v Valletti in skupni akcijski načrt iz Vallette bosta glavni okvir za sodelovanje EU in Egipta na področju migracije. EU bo podpirala prizadevanja egiptovske vlade za okrepitev svojega okvira za upravljanje migracij, ki vključuje elemente zakonodajne reforme in strategij za upravljanje migracij. Podpirala bo tudi prizadevanja Egipta za preprečevanje nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi in njihovo tihotapljenje ter boj proti njim, vključno s prepoznavanjem žrtev trgovine z ljudmi in zagotavljanju pomoči žrtvam. Prav tako si bo prizadevala podpirati in krepiti zmogljivost Egipta za varstvo pravic migrantov in zagotavljanje zaščite osebam, ki so do nje upravičene, v skladu z mednarodnimi standardi. EU in Egipt bosta proučila možnosti za sodelovanje pri prostovoljni vrnitvi migrantov brez urejenega statusa v izvorno državo, da se zagotovi zakonito globalno upravljanje migracij. To bo dopolnjevalo sodelovanje pri obravnavi temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije, zlasti nerazvitosti, revščine in brezposelnosti.

Mobilnost oseb lahko prispeva k razvoju spretnosti in znanja, kar bi lahko nato prispevalo k razvoju Egipta. Prav tako bi se lahko zgradili trajnostni mostovi med visokokvalificirano delovno silo v EU in Egiptu. EU in Egipt sta zavezana popolni zaščiti pravic migrantov.

III.   Načela sodelovanja

S spodbujanjem človeškega dejavnika in medosebnih stikov se bodo okrepile vezi in s tem utrdilo partnerstvo med EU in Egiptom. Medsebojna odgovornost ter odgovornost do Evropejcev in Egipčanov sta ključna vidika prednostnih nalog partnerstva.

Vprašanja v skupnem interesu bi bilo treba obravnavati s tesnejšim regionalnim in podregionalnim (jug-jug) sodelovanjem. Pri tem bosta EU in Egipt sodelovala v okviru Unije za Sredozemlje in Fundacije Anna Lindh, zlasti na področju medkulturnega dialoga.

Kultura dialoga se je izkazala za dragoceno orodje pri razvoju medsebojnega spoštovanja. Bistvena bosta poglobitev političnega dialoga o demokraciji in človekovih pravicah ter ohranjanje tistih tehničnih vidikov, ki ga krepijo. Dialog bo tudi način za utrjevanje partnerstva ter pregled povezanosti in dosežkov v njegovem okviru.

V skladu s prednostnimi nalogami egiptovske vlade bo pri prednostnih nalogah partnerstva poudarek na mladih, od katerih je odvisna dolgoročna stabilnost naših družb, in ženskah, ki so bistvene za napredek vsake družbe. Ključen cilj je krepiti njihovo moč in jim zagotoviti pravna in praktična orodja, da prevzamejo svojo ustrezno vlogo v družbi, in sicer z aktivno udeležbo v gospodarstvu in upravljanju države. EU bo še naprej delila izkušnje, ki jih je pridobila v boju proti diskriminaciji žensk in pri spodbujanju enakosti spolov ter spodbujanju vključevanja mladih in zagotavljanju priložnosti mladim.

EU in Egipt se strinjata, da civilna družba v zelo veliki meri prispeva k izvajanju prednostnih nalog partnerstva ter preglednemu, participativnemu upravljanju in da lahko podpira proces trajnostnega razvoja, ki trenutno poteka v Egiptu. Sodelovala bosta s civilno družbo in učinkovito prispevala k procesu gospodarskega, političnega in socialnega razvoja v skladu z egiptovsko ustavo in ustrezno nacionalno zakonodajo.

IV.   Sklep

V duhu skupne odgovornosti sta EU in Egipt skupaj opredelila prednostne naloge partnerstva ter bosta razvila dogovorjeni mehanizem za vrednotenje in spremljanje. Predviden je tudi vmesni pregled za oceno učinka prednostnih nalog partnerstva. V skladu z osredotočenim pristopom prednostnih nalog partnerstva bosta EU in Egipt skupaj racionalizirala izvajanje svojega pridružitvenega sporazuma za skupne interese. Pridružitveni odbor in Pridružitveni svet bosta tudi v prihodnje ključna organa, ki bosta vsako leto izvedla skupno oceno izvajanja prednostnih nalog partnerstva.

(1)  Sklad za regionalni politični dialog o integrirani pomorski politiki/podnebnih spremembah.