14.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/1

(1)

Priloga III k Direktivi 2008/98/ES vsebuje seznam lastnosti, zaradi katerih so odpadki nevarni.

(2)

V Direktivi 2008/98/ES je navedeno, da bi morala razvrstitev odpadkov kot nevarnih med drugim temeljiti na zakonodaji Unije o kemikalijah, zlasti glede razvrstitve zmesi med nevarne, vključno z v ta namen uporabljenimi mejnimi koncentracijskimi vrednostmi. Z Odločbo Komisije 2000/532/ES (2) je bil oblikovan seznam vrst odpadkov, da bi se spodbudilo usklajeno razvrščanje odpadkov in usklajena določitev nevarnih lastnosti odpadkov v Uniji.

(3)

Priloga III k Direktivi 2008/98/ES določa, da se pripis nevarne lastnosti HP 14 „ekotoksično“ opravi na podlagi kriterijev iz Priloge VI k Direktivi Sveta 67/548/EGS (3).

(4)

Direktiva 67/548/EGS je bila razveljavljena s 1. junijem 2015 in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar se navedena direktiva lahko še naprej uporablja za nekatere zmesi do 1. junija 2017, če so bile te razvrščene, označene in pakirane v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter dane v promet že pred 1. junijem 2015.

(5)

Priloga III k Direktivi 2008/98/ES je bila nadomeščena z Uredbo Komisije (EU) št. 1357/2014 (6), da bi se po potrebi uskladile opredelitve nevarnih lastnosti z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in nadomestili sklici na Direktivo 67/548/EGS s sklici na Uredbo (ES) št. 1272/2008.

(6)

Opredelitev nevarne lastnosti HP 14 „ekotoksično“ ni bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1357/2014, saj je bila potrebna dodatna študija za zagotovitev popolnih in reprezentativnih informacij o možnem učinku uskladitve ocene nevarne lastnosti HP 14 „ekotoksično“ z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Ker je navedena študija dokončana, je primerno upoštevati njena priporočila pri oceni nevarne lastnosti HP 14 „ekotoksično“ za odpadke iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES in oceno kolikor mogoče uskladiti z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za oceno ekotoksičnosti kemikalij. Pri razvrščanju odpadkov glede na nevarnost v zvezi z nevarno lastnostjo HP 14 „ekotoksično“ z uporabo formul za izračun bi bilo treba uporabljati splošne mejne vrednosti, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(7)

Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 vsebuje usklajene množilne faktorje, dodeljene omejenemu številu snovi, ki so razvrščene kot akutno nevarne za vodno okolje iz kategorije 1 „ali „kronično nevarne za vodno okolje iz kategorije 1“, in se uporabljajo za razvrstitev zmesi, v katerih je prisotna takšna snov. Komisija lahko v skladu s členom 38(2) Direktive 2008/98/ES ob upoštevanju napredka pri določanju takih množilnih faktorjev spremeni metodo izračuna za oceno snovi glede na nevarno lastnost HP 14 „ekotoksično“, da bi vanjo morda vključila množilne faktorje.

(8)

Kadar se za oceno odpadkov v zvezi z nevarno lastnostjo HP 14 „ekotoksično“ opravi test, je primerno, da se uporabijo ustrezne metode, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 440/2008 (7), ali druge mednarodno priznane testne metode in smernice. Odločba 2000/532/ES določa, da kadar je nevarna lastnost odpadka ovrednotena s testom in na podlagi koncentracij nevarnih snovi, kot so navedene v Prilogi III k Direktivi 2008/98/ES, prevladajo rezultati testa. Poleg tega bi bilo treba upoštevati še člen 12 Uredbe (ES) št. 1272/2008, zlasti člen 12(b) in metodologije za njegovo uporabo. Primerno je, da Komisija spodbuja izmenjavo najboljših praks v zvezi s testnimi metodami za oceno snovi glede nevarne lastnosti HP 14 „ekotoksično“ z namenom njihove morebitne uskladitve.

(9)

Podjetjem in pristojnim organom je primerno dati na voljo dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam.

(10)

Odbor iz člena 39 Direktive 2008/98/ES ni podal mnenja o ukrepih iz te uredbe. Zato bi moral Svet v skladu s členom 5a(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES (8) ukrepe sprejeti –

14.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/5

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 7. junija 2017 sklenil spremeniti en vnos na seznamu oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

14.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/7

(1)

Snov 1-bromopropan (n-propil bromid) izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(2)

Snov diizopentilftalat izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(3)

Snov 1,2-benzendikarboksilna kislina, di-C6–8-razvejani alkilni estri, bogati s C7, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(4)

Snov 1,2-benzendikarboksilna kislina, di-C7–11-razvejani in nerazvejani alkilni estri, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(5)

Snov 1,2-benzendikarboksilna kislina, dipentilester, razvejan in nerazvejan, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(6)

Snov bis(2-metoksietil) ftalat izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(7)

Snov dipentilftalat izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(8)

Snov N-pentil-izopentilftalat izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe.

(9)

Snov antracensko olje, ki vsebuje določen odstotek benzo[a]pirena, izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(a) navedene uredbe. Za snov v skladu z merili iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 prav tako velja, da je obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena ter da je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi iz člena 57(d) in (e) navedene uredbe.

(10)

Snov smola, premogov katran, visokotemp., izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(a) navedene uredbe. Za snov v skladu z merili iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 prav tako velja, da je obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena ter da je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi iz člena 57(d) in (e) navedene uredbe.

(11)

Skupino snovi 4-(1,1,3,3-tetrametilbutil)fenol, etoksiliran (ki zajema natančno opredeljene snovi in snovi z neznano ali spremenljivo sestavo, kompleksne reakcijske produkte ali biološke materiale („snovi UVCB“), polimere in homologe) sestavljajo snovi, ki z razgradnjo dobijo lastnosti endokrinih motilcev, za katere obstajajo znanstveni dokazi o morebitnih resnih učinkih na okolje. Kot take vzbujajo zaskrbljenost, ki je enakovredna zaskrbljenosti pri drugih snoveh iz točk (a) do (e) člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, zato izpolnjujejo tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi iz člena 57(f) navedene uredbe.

(12)

Skupino snovi 4-nonilfenol, razvejan in nerazvejan, etoksiliran (ki vključuje snovi z nerazvejano in/ali razvejano alkilno verigo z 9 ogljikovimi atomi, ki se na 4. mestu kovalentno veže na fenol, etoksiliran, ki zajemajo snovi UVCB in natančno opredeljene snovi, polimere in homologe, ki vključujejo kateri koli posamezni izomer in/ali njihovo kombinacijo) sestavljajo snovi, ki z razgradnjo dobijo lastnosti endokrinih motilcev, za katere obstajajo znanstveni dokazi o morebitnih resnih učinkih na okolje. Kot take vzbujajo zaskrbljenost, ki je enakovredna zaskrbljenosti pri drugih snoveh iz točk (a) do (e) člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, zato izpolnjujejo tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi iz člena 57(f) navedene uredbe.

(13)

Navedene snovi so bile identificirane in vključene na seznam snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) jim je v priporočilih z dne 6. februarja 2014 (3) in 1. julija 2015 (4) v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1907/2006 prav tako dala prednost za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Poleg tega je Komisija prejela informacije o socialno-ekonomskih vplivih, zajete v številnih prispevkih zainteresiranih strani po prejemu petega priporočila Agencije, ali z javnega posvetovanja, ki je potekalo vzporedno z javnim posvetovanjem Agencije o njenem osnutku šestega priporočila. Ne glede na prejete informacije je navedene snovi primerno vključiti v navedeno prilogo.

(14)

Primerno je navesti datume iz člena 58(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v skladu s priporočili Agencije z dne 6. februarja 2014 in 1. julija 2015. Navedeni datumi so bili določeni glede na predviden čas, potreben za pripravo vloge za avtorizacijo, ob upoštevanju razpoložljivih informacij o različnih snoveh in informacij, prejetih v okviru javnega posvetovanja, opravljenega v skladu s členom 58(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006. Za ta namen bi bilo treba upoštevati tudi zmogljivost Agencije za obravnavanje vlog v roku, določenem v Uredbi (ES) št. 1907/2006, kot določa člen 58(3) navedene uredbe.

(15)

Za nobeno od navedenih snovi iz Priloge k tej uredbi ne obstajajo razlogi za določitev datuma iz člena 58(1)(c)(i) Uredbe (ES) št. 1907/2006 več kot 18 mesecev po datumu iz člena 58(1)(c)(ii) navedene uredbe.

(16)

Člen 58(1)(e) v povezavi s členom 58(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 določa možnost izvzetja uporab ali skupin uporab, kadar posebna zakonodaja Unije določa minimalne zahteve v zvezi z varovanjem zdravja ljudi ali okolja za zagotovitev primernega nadzora tveganj. V skladu s trenutno razpoložljivimi informacijami ni primerno določiti izvzetij na podlagi navedenih določb.

(17)

Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ni primerno določiti izvzetij za v proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj.

(18)

Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ni primerno določiti obdobij za preverjanje določenih uporab. V skladu s členom 60(8) Uredbe (ES) št. 1907/2006 je treba obdobja za preverjanje določiti za vsak primer posebej, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, povezana z uporabami snovi, socialno-ekonomske koristi, ki izhajajo iz njene uporabe, in analiza alternativ ali načrt nadomestitve, predložen za uporabe, za katere se zahteva avtorizacija. Kadar ni na voljo nobene ustrezne alternative, so tveganja, povezana z uporabo, omejena z ustreznimi in učinkovitimi ukrepi za obvladovanje tveganja, kadar se pričakujejo velike koristi, povezane z uporabo, na primer pri uporabah v proizvodnji zdravil ali medicinskih pripomočkov, pa so obdobja za preverjanje lahko dolga.

(19)

Da bi preprečili prezgodnjo zastarelost izdelkov, ki se po datumih poteka iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ne proizvajajo več, morajo biti nekatere snovi (same ali v zmeseh) iz navedene priloge na voljo za proizvodnjo nadomestnih delov za popravilo navedenih izdelkov, če navedeni izdelki brez nadomestnih delov ne morejo delovati, kot je bilo predvideno, in če so nekatere snovi (same ali v zmeseh) iz Priloge XIV potrebne za popravilo takih izdelkov. V ta namen bi bilo vloge za avtorizacijo za uporabo snovi iz Priloge XIV za proizvodnjo takih nadomestnih delov in popravilo takih izdelkov treba poenostaviti. Prehodne ureditve, ki se uporabljajo za snovi z navedenimi uporabami, bi bilo treba podaljšati, da bi se omogočilo sprejetje izvedbenih ukrepov za take poenostavljene vloge za avtorizacijo.

(20)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)

N,N-dimetilformamid (DMF) izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupen za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe. Agencija je navedeno snov tudi identificirala in vključila na seznam snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter ji v priporočilu z dne 6. februarja 2014 v skladu s členom 58 navedene uredbe dala prednost za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi. DMF ima podobne intrinzične lastnosti kot N,N-dimetilacetamid (DMAC) in N-metil-2-pirolidon (NMP) in vse tri snovi se za nekatere pomembnejše uporabe lahko obravnavajo kot morebitne alternative. Za NMP trenutno poteka postopek za omejitev v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Glede na podobnost navedenih treh snovi, tako glede njihovih intrinzičnih lastnosti kot glede industrijskih uporab, in da se zagotovi usklajen regulativni pristop, Komisija meni, da je odločitev o vključitvi DMF v Prilogo XIV primerno odložiti, tako kot v primeru DMAC, ko je Komisija upoštevala priporočilo Agencije z dne 17. januarja 2013.

(22)

Diazen-1,2-dikarboksamid (C,C′-azodi(formamid)) (ADCA) izpolnjuje merila za razvrstitev kot povzročitelj preobčutljivosti dihal (Resp. sens. 1). Ob upoštevanju vseh razpoložljivih informacij o intrinzičnih lastnostih ADCA in njegovih škodljivih učinkih je Agencija ugotovila, da ga je mogoče obravnavati kot snov, za katero obstajajo znanstveni dokazi o morebitnih resnih učinkih na zdravje ljudi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ki je enakovredna zaskrbljenosti pri drugih snoveh iz točk (a) do (e) člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, zato izpolnjuje tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi iz člena 57(f) navedene uredbe. Agencija je navedeno snov tudi identificirala in vključila na seznam snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter ji v priporočilu z dne 6. februarja 2014 v skladu s členom 58 navedene uredbe dala prednost za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Uporabe ADCA so zelo raznolike in so povezane s številnimi različnimi predelovalnimi industrijami, zaradi česar so vloge za avtorizacijo lahko zelo zapletene. Ker so trenutno izkušnje z obravnavanjem vlog za avtorizacijo, ki zajemajo širok razpon uporab, še omejene, je odločitev o vključitvi ADCA v Prilogo XIV za zdaj primerno odložiti.

(23)

Nekatera alumosilikatna refraktorska keramična vlakna (Al-RCF) in cirkonijeva alumosilikatna refraktorska keramična vlakna (Zr-RCF) izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjujejo tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(a) navedene uredbe. Agencija je navedene snovi tudi identificirala in vključila na seznam snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter jim v priporočilu z dne 6. februarja 2014 v skladu s členom 58 navedene uredbe dala prednost za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Vlakna se proizvajajo na zelo redkih industrijskih območjih in se na splošno v istem proizvodnem postopku neposredno pretvorijo v izdelke, ki se nato uporabljajo v različni industrijski opremi za visokotemperaturno izolacijo, kar lahko privede do znatne izpostavljenosti delavcev. Vendar pa za uporabo izdelkov iz teh vlaken ni potrebna avtorizacija iz Uredbe (ES) št. 1907/2006. Da bi se sprejela odločitev o najustreznejšem regulativnem pristopu, Komisija meni, da je odločitev o vključitvi Al-RCF in Zr-RCF v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 za zdaj primerno odložiti.

(24)

Borova kislina, dinatrijev tetraborat (brezvodni), diborov trioksid in tetrabor-dinatrijev heptaoksid (hidrat) izpolnjujejo merila za razvrstitev kot strupeni za razmnoževanje (skupina 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato izpolnjujejo tudi merila za vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 iz člena 57(c) navedene uredbe. Agencija je navedene snovi tudi identificirala in vključila na seznam snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter jim v priporočilu z dne 1. julija 2015 v skladu s členom 58 navedene uredbe dala prednost za vključitev v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Poleg tega so uporabe teh snovi zelo raznolike in so povezane s številnimi različnimi predelovalnimi industrijami, zaradi česar so vloge za avtorizacijo lahko zelo zapletene. Ker so trenutno izkušnje z obravnavanjem vlog za avtorizacijo, ki zajemajo širok razpon uporab, še omejene, je odločitev o vključitvi teh snovi v Prilogo XIV za zdaj primerno odložiti.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

14.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/14

(1)

Perfluorooktanojska kislina (v nadaljnjem besedilu: PFOA), njene soli in njej sorodne snovi (2) imajo nekatere posebne lastnosti, kot so visoka torna odpornost, dielektričnost, odpornost proti toploti in kemičnim snovem ter nizka površinska energija. Uporabljajo se za zelo različne namene, na primer v proizvodnji fluoropolimerov in fluoroelastomerov, kot površinsko aktivne snovi v penah za gašenje požarov ter v tekstilni proizvodnji in proizvodnji papirja kot repelenti za vodo, maščobo, olja in/ali umazanijo.

(2)

Odbor držav članic iz člena 76(1)(e) Uredbe (ES) št. 1907/2006 je 14. junija 2013 PFOA opredelil kot snov, ki je obstojna, strupena in se lahko kopiči v organizmih (snov PBT), v skladu s členom 57(d) navedene uredbe. PFOA je bila 20. junija 2013 vključena na seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), za morebitno vključitev v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(3)

Nemčija in Norveška sta 17. oktobra 2014 Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložili dokumentacijo (3) v skladu s členom 69(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija na podlagi Priloge XV), v kateri sta predlagali, da se omejijo proizvodnja, dajanje v promet in uporaba PFOA, njenih soli in njej sorodnih snovi, da bi se obravnavala tveganja za zdravje ljudi in okolje. Nemčija in Norveška sta predlagali mejno koncentracijo 2 ppb za prisotnost teh snovi v drugih snoveh, zmeseh ali izdelkih in nista predlagali izvzetij, razen za rabljene izdelke, za katere je mogoče dokazati končno uporabo v Uniji pred datumom začetka uporabe omejitve.

(4)

Odbor Agencije za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) je 8. septembra 2015 sprejel mnenje z ugotovitvijo, da je glede na spremembo področja uporabe in pogojev, kakor je predlagano v dokumentaciji na podlagi Priloge XV, splošna omejitev proizvodnje, uporabe in dajanja v promet PFOA, njenih soli in njej sorodnih snovi najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj z vidika učinkovitosti pri zmanjšanju navedenih tveganj. RAC je predlagal dve različni mejni koncentraciji, in sicer 25 ppb za PFOA in njene soli ter 1 000 ppb za posamezno snov, ki je sorodna PFOA, ali kombinacijo takih snovi v drugih snoveh, zmeseh ali izdelkih, pri čemer se upoštevajo morebitna prisotnost neizogibnih nečistoč in nenamernih onesnaževal ter zmogljivosti analitskih metod. RAC je predlagal, da se iz omejitve izvzamejo fotografski premazi za filme, papir ali tiskarske plošče, medicinski pripomočki za vsaditev in snovi ali zmesi, ki se uporabljajo v polprevodniških in fotolitografskih postopkih, ob upoštevanju razmeroma majhnega vpliva na okolje in dolge uporabe, preden je potrebna zamenjava. RAC je prav tako predlagal, da se izvzame uporaba snovi kot transportiranih izoliranih intermediatov, da bi se omogočila proizvodnja nadomestnih snovi in dajanje v promet rabljenih izdelkov.

(5)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je 4. decembra 2015 sprejel mnenje, v katerem je navedel, da je omejitev, predlagana v dokumentaciji na podlagi Priloge XV, kakor sta jo spremenila odbora RAC in SEAC, najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj z vidika socialno-ekonomskih koristi in stroškov.

(6)

SEAC strinjal z izvzetji, ki jih je predlagal RAC. SEAC je poleg tega predlagal triletni odlog začetka uporabe omejitve, namesto osemnajstih mesecev, predlaganih v dokumentaciji na podlagi Priloge XV, da bi se zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti. Na podlagi socialno-ekonomskih dejavnikov, kot so visoki stroški, znatno ekonomsko breme, pomanjkanje nadomestnih snovi, razmeroma nizka stopnja emisij v okolje in kritične uporabe z velikimi družbenimi koristmi, je SEAC predlagal daljše odloge začetka uporabe omejitve za tiskarske barve na osnovi lateksa, tekstil za zaščito delavcev, membrane za medicinski tekstil, filtracijo pri čiščenju vode, proizvodne postopke in čiščenje odpadne vode, nekatere plazemske nanopremaze in medicinske pripomočke, ki niso namenjeni vsaditvi.

(7)

SEAC je tudi predlagal, da se iz predlagane omejitve izvzamejo pene za gašenje požarov, dane v promet pred začetkom uporabe omejitve, in oprema za proizvodnjo polprevodnikov.

(8)

Med postopkom za omejitev je bil za mnenje zaprošen forum Agencije za izmenjavo informacij o izvrševanju iz člena 76(1)(f) Uredbe (ES) št. 1907/2006 in njegovo mnenje je bilo upoštevano.

(9)

Agencija je 12. januarja 2016 Komisiji predložila mnenji odborov RAC in SEAC (4).

(10)

Komisija je na podlagi navedenih mnenj ugotovila, da proizvodnja, uporaba ali dajanje v promet PFOA, njenih soli in njej sorodnih snovi kot takih, kot sestavin drugih snovi, v zmeseh ali izdelkih pomeni nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Komisija meni, da je navedena tveganja treba obravnavati na ravni Unije.

(11)

Perfluorooktan sulfonsko kislino (PFOS) in njene derivate bi bilo treba izvzeti iz predlagane omejitve, saj navedene snovi že ureja Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Neizogibno proizvodnjo PFOA med proizvodnjo fluorokemikalij z ogljikovo verigo z največ šestimi atomi bi bilo prav tako treba izvzeti iz predlagane omejitve.

(12)

Kot je svetoval SEAC, bi bilo treba začetek uporabe omejitve na splošno odložiti za obdobje treh let, glede določenih sektorjev pa za daljša obdobja, da bi se zainteresiranim stranem omogočila skladnost s predlagano omejitvijo. Čeprav je za določanje PFOS, ki jo je mogoče ekstrahirati, v premazanih in impregniranih trdnih izdelkih, tekočinah in penah za gašenje požarov na voljo standardna analitska metoda (CEN/TS 15968:2010), ki jo je najverjetneje mogoče prilagoditi, da se vključijo tudi PFOA in njej sorodne snovi z ustrezno mejo zaznavnosti, trenutno ni na voljo nobene takšne standardne metode za ekstrakcijo in kemijsko analizo navedenih snovi. Obdobje odloga omejitve bi moralo omogočiti nadaljnji razvoj ustreznih analitskih metod, ki se lahko uporabljajo za vse matrice.

(13)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

14.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/19