1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/1

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/127 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/3

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

(2)

Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje od člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji iz člena 13(5) in (9).

(3)

Komisija je 2. junija 2016 od Grčije prejela zahtevek za odstopanje od prvega pododstavka člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 za uporabo tradicionalnih potegalk odprtega morja za lovljenje menole (Spicara smaris) in bukve (Boops boops) v teritorialnih vodah Grčije.

(4)

Zahtevek zadeva ribolovne dejavnosti, ki jih je Grčija že dovolila, in zajema plovila, ki se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je sprejela Grčija.

(5)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je septembra 2016 ocenil odstopanje, ki ga je zahtevala Grčija, in pripadajoči osnutek načrta upravljanja.

(6)

Grčija je načrt upravljanja sprejela z ministrskim sklepom (6719/146097/29-12-2016) 29. decembra 2016 v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006 (v nadaljnjem besedilu: grški načrt upravljanja).

(7)

Odstopanje, ki ga je zahtevala Grčija, izpolnjuje pogoje iz člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(8)

Zaradi posebne morfološke strukture Grčije, ki zajema številne otoke v različnih morjih, in prostorske porazdelitve ciljnih vrst, ki živita zgolj v nekaterih posebnih območjih in conah obalnega območja v globini manj kot 50 metrov, namreč obstajajo posebne geografske omejitve. Ribolovna območja so zato omejena.

(9)

Ribolov ne more potekati z drugimi orodji, saj imajo samo potegalke odprtega morja potrebne tehnične lastnosti za izvajanje tovrstnega ribolova.

(10)

Poleg tega ribolov ne vpliva bistveno na morsko okolje, ker so potegalke odprtega morja zelo selektivne, se ne dotikajo morskega dna in ne morejo delovati nad morskim dnom, poraslim z morsko travo Posidonia oceanica.

(11)

Zahteva se nanaša na 244 plovil iz Priloge 5 načrta upravljanja, ki ureja delovanje tradicionalnih potegalk odprtega morja v grških vodah. Odstopanje, ki ga je zahtevala Grčija, se nanaša torej na omejeno število plovil v primerjavi z velikim območjem porazdelitve flote potegalk odprtega morja in predstavlja približno 1,5 odstotka celotne grške ribiške flote ter 1 697,72 bruto tonaže.

(12)

Navedena plovila so vključena na seznam, ki je bil Komisiji sporočen v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(13)

Grški ministrski sklep in načrt upravljanja zagotavljata, da se v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006 ribolovni napor v prihodnosti ne bo povečal.

(14)

Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, ki prepoveduje ribolov nad navedenimi habitati. Potegalke se namreč vlečejo po vodnem stolpcu in se ne dotikajo morskega dna. Poleg tega zaključeno kartiranje morskega dna, poraslega z morsko travo Posidonia oceanica, v grških teritorialnih vodah prispeva k zaščiti vrste Posidonia oceanica.

(15)

Zahteve iz člena 8(1)(h) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se ne uporabljajo, saj veljajo za vlečne mreže.

(16)

Glede zahteve za skladnost s členom 9(3), ki določa najmanjšo velikost mrežnih očes, Komisija ugotavlja, da so zadevne ribolovne dejavnosti zelo selektivne, zanemarljivo vplivajo na morsko okolje in jih ne zadevajo določbe iz člena 4(5), zato je Grčija v skladu s členom 9(7) Uredbe (ES) št. 1967/2006 v svojem načrtu upravljanja odobrila odstopanje od teh določb.

(17)

Zadevne ribolovne dejavnosti se izvajajo na zelo kratki razdalji od obale in tako ne motijo dejavnosti drugih plovil.

(18)

Načrt upravljanja zagotavlja, da so ulovi vrst iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1967/2006 minimalni, saj sta ciljni vrsti menola (Spicara smaris) in bukva (Boops boops), ki nista omenjeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1967/2006, in ribolovne dejavnosti so zelo selektivne.

(19)

Ribolovne dejavnosti so zelo selektivne in ne lovijo glavonožcev.

(20)

Grški načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti in tako izpolnjuje pogoje iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (2).

(21)

Grški načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(22)

Zahtevano odstopanje bi bilo zato treba odobriti.

(23)

Grčija bi morala Komisiji redno poročati v skladu z načrtom spremljanja, ki ga določa grški načrt upravljanja.

(24)

Omejeno trajanje odstopanja bo omogočalo takojšnje sprejetje popravnih ukrepov upravljanja, če bi iz poročila Komisiji izhajalo, da je stanje ohranjenosti lovljenih staležev slabo, obenem pa se bo lahko izboljšala znanstvena podlaga ter s tem tudi načrt upravljanja.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

imajo registrsko številko iz Priloge 5 grškega načrta upravljanja,

(b)

se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom in

(c)

imajo dovoljenje za ribolov in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je Grčija sprejela v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1967/2006.

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/6

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za novo uporabo pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae in spremembo pogojev obstoječega dovoljenja za prašiče, izdanega z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1016/2013 (2). Navedenemu zahtevku so bili priloženi podatki in dokumenti, ki jih zahteva člen 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003, ter ustrezni podatki v podporo navedeni zahtevi za spremembo.

(3)

Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za novo uporabo pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae kot krmnega dodatka za vse aviarne vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ ter spremembo pogojev obstoječega dovoljenja za prašiče in razširitev uporabe na vse mikotoksine trihotecine.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 7. decembra 2016 (3) navedla, da pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje. Priznala je tudi, da lahko pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae reducira deoksinivalenol v kontaminirani krmi. Navedla je, da pripravek lahko reducira 12,13-epoksidno skupino v več reprezentativnih trihotecenih in drugih mikotoksinih z istim tipom strukture ne glede na živalsko vrsto ali kategorijo, ki prejema kontaminirano krmo. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Da se omogoči uporaba dodatka z drugimi trihoteceni, je primerno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) št. 1016/2013.

(6)

Ocena pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/10

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2081 (2) je odprla tarifne kvote za uvoz nekaterih žit s poreklom iz Ukrajine.

(2)

Člen 1(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081 določa za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 količino kvote z zaporedno številko 09.4306 na 960 000 ton.

(3)

Količine v zahtevkih za izdajo uvoznih dovoljenj, vloženih od 19. maja 2017 od 13. ure po bruseljskem času do 26. maja 2017 do 13. ure po bruseljskem času za kvoto z zaporedno številko 09.4306, presegajo razpoložljive količine. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevno kvoto, določiti, v kolikšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Prav tako je treba za tekoče kvotno obdobje zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.4306 iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081.

(5)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/12

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet.

(2)

Mandat zunanjega revizorja centralne banke Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Ernst & Young Bedrijfsrevisoren/Réviseurs d'entreprises, je potekel po reviziji za poslovno leto 2016. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2017.

(3)

Centralna banka Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta 2017 do 2022 izbrala družbo Mazars Réviseurs d'entreprises/Mazars Bedrijfsrevisoren SCRL/CVBA.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba Mazars Réviseurs d'entreprises/Mazars Bedrijfsrevisoren SCRL/CVBA imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique za poslovna leta 2017 do 2022.

(5)

Na podlagi priporočila Sveta ECB bi bilo treba Sklep Sveta 1999/70/ES (2) ustrezno spremeniti –

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/14

(1)

Prenos nadzorniških nalog na Evropsko centralno banko (ECB) z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (1) pomeni izziv za uspešnost in učinkovitost postopka odločanja ECB, saj je treba v zvezi z nalogami bančnega nadzora ECB sprejeti veliko odločitev.

(2)

V skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji morajo vse institucije Unije delovati v mejah pristojnosti, ki so jim dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Člen 9.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da ima ECB dva organa odločanja, in sicer Svet ECB in Izvršilni odbor.

(3)

Člen 11.6 Statuta ESCB določa odgovornost Izvršilnega odbora za tekoče poslovanje ECB. Člena 10.1 in 10.2 Poslovnika Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), kakor je bil sprejet s Sklepom ECB/2004/2 (2), v tej zvezi določata, da vse delovne enote v ECB delujejo pod upravljavskim vodstvom Izvršilnega odbora. V skladu s členom 13m.1 poslovnika pristojnost Izvršilnega odbora v zvezi z notranjo strukturo in zaposlenimi v ECB vključuje nadzorniške naloge.

(4)

V skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1024/2013 se morajo naloge, ki so prenesene na ECB, opravljati brez poseganja v naloge ECB, ki se nanašajo na denarno politiko, in v druge njene naloge ter ločeno od njih. Poleg tega člen 25 določa, da mora biti osebje, ki sodeluje pri izvajanju teh nalog, organizacijsko ločeno od osebja, ki sodeluje pri opravljanju drugih nalog, dodeljenih ECB, pri čemer zanj velja tudi ločeno poročanje. Ta organizacijska ločenost, pri kateri osebje, ki sodeluje pri izvajanju nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, poroča predsedniku Nadzornega odbora, je bila izvedena v skladu s Sklepom ECB/2014/39 (3).

(5)

Izvršilni odbor ni pristojen za odločanje v zvezi z nadzorniškimi odločitvami. S členom 26(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je bil ustanovljen Nadzorni odbor kot notranji organ, ki je pristojen za načrtovanje in izvajanje nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013. V skladu s členom 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 Nadzorni odbor izvede pripravljalna dela v zvezi z nadzorniškimi nalogami, prenesenimi na ECB, in Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev, ki so sprejeti, če jim Svet ECB ne ugovarja. Nadzorni odbor ni organ odločanja ECB v skladu s členom 129(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 9.3 Statuta ESCB.

(6)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije je ob upoštevanju morebitnega velikega števila odločitev, ki jih mora sprejeti institucija, lahko potreben postopek za prenos pooblastil za odločanje, da se instituciji omogoči opravljanje njenih nalog. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da zagotavljanje sposobnosti delovanja organa odločanja ustreza načelu, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (4). Zato pooblastila, ki so prenesena na institucijo, vključujejo pravico, da se nekatera od teh pooblastil ob upoštevanju določb PDEU prenesejo, pod pogoji, ki jih določi institucija. Institucija Unije lahko zato sprejme organizacijske ukrepe, s katerimi prenese pooblastila na svoje notranje organe odločanja, če so ti ukrepi upravičeni in skladni z načelom sorazmernosti.

(7)

Kot del notranje organizacije ECB in njenih organov odločanja je potreben sklep o splošnem okviru za prenos pooblastil. Pravni instrumenti, v zvezi s katerimi se pooblastilo za sprejetje lahko prenese, obsegajo nadzorniške odločitve, kakor so opredeljene v členu 2(26) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (5), in navodila, ki se nanašajo na nadzorniške naloge, kakor so navedena v členu 17a.3 poslovnika. Ta sklep o splošnem okviru bi moral pojasnjevati postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju posameznih nadzorniških odločitev, ter določiti obseg odgovornosti Izvršilnega odbora in vsakega vodje delovne enote v ECB, na katerega se prenesejo pooblastila za odločanje. Ta sklep o splošnem okviru ne bi smel vplivati na izvajanje nadzorniških nalog ECB niti posegati v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

(8)

V tem okviru bi moral Svet ECB sprejeti sklepe o prenosu pooblastil v skladu s tem sklepom o splošnem okviru in postopkom z neugovarjanjem iz člena 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013. To je skladno s sodno prakso Sodišča Evropske unije, po kateri je treba sklep o prenosu pooblastil sprejeti po postopku, ki bi se uporabil, če bi organ, ki pooblastila prenaša, sprejel končno odločitev. Nadzorni odbor lahko Svetu ECB kadar koli predloži predlog dokončnega osnutka odločitve v skladu s členom 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013, s katerim predlaga razveljavitev ali spremembo posameznega sklepa o prenosu pooblastil. Taka razveljavitev ali sprememba ne bi smela posegati v že sprejete delegirane sklepe. Odločitve o vprašanjih, ki ne sodijo v okvir sklepa o prenosu pooblastil, je treba sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem –

1.

„nadzorniški pravni instrument“ pomeni pravni instrument v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB;

2.

„sklep o prenosu pooblastil“ pomeni sklep Sveta ECB o prenosu pooblastil za odločanje v zvezi z nadzorniškimi pravnimi instrumenti na vodje delovnih enot v ECB;

3.

„sklep o imenovanju“ pomeni sklep Izvršilnega odbora o imenovanju vodje ali več vodij delovnih enot v ECB za sprejemanje odločitev na podlagi sklepa o prenosu pooblastil;

4.

„delegirani sklep“ pomeni sklep v zvezi z nadzorniškimi pravnimi instrumenti, ki se sprejme na podlagi prenesenih pooblastil za odločanje.

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/18

(1)

Člen 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa merila, po katerih se kreditna institucija, finančni holding ali mešani finančni holding razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt. Merila za določitev pomembnosti so podrobneje določena v delu IV Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (3).

(2)

V skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) se nadzorovani subjekt šteje za pomembnega, če Evropska centralna banka (ECB) tako določi v odločitvi, naslovljeni na zadevni nadzorovani subjekt. Če je en ali več nadzorovanih subjektov del nadzorovane skupine, se v skladu s členom 40 navedene uredbe merila za določitev pomembnosti določijo na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in se vsak nadzorovani subjekt šteje za pomembnega v skladu z navedenimi merili.

(3)

V skladu s členom 43(3) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) lahko ECB kadar koli po prejemu ustreznih informacij preveri, ali so merila za pomembnost izpolnjena.

(4)

Nove odločitve o pomembnosti bi bilo treba izključiti iz področja uporabe tega sklepa. Sprejetje spremembe odločitve o pomembnosti ne bi smelo posegati v uporabo člena 22 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in naslova 2 dela III Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

(5)

Spremembe odločitve o pomembnosti, s katero pomemben nadzorovani subjekt preneha biti razvrščen kot pomemben ali pomembna nadzorovana skupina preneha biti razvrščena kot pomembna, ne bi smeli sprejeti v obliki delegiranega sklepa, kadar temelji na členu 70 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

(6)

ECB mora kot pristojni organ za vse pomembne nadzorovane subjekte v enotnem mehanizmu nadzora vsako leto sprejeti veliko odločitev, s katerimi spremeni obstoječe odločitve o pomembnosti. Da se njenim organom odločanja omogoči delovanje, je treba sprejeti sklep o prenosu pooblastila v zvezi s sprejemanjem odločitev o spremembi odločitev o pomembnosti. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je prenos pooblastil potreben za to, da se instituciji, ki mora sprejeti veliko odločitev, omogoči opravljanje njenih nalog. Podobno je Sodišče Evropske unije potrdilo, da je nujnost zagotavljanja sposobnosti delovanja organa odločanja načelo, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (4). Da se olajša postopek sprejemanja odločitev, ki se nanaša na sprejemanje sprememb odločitev o pomembnosti, je potreben sklep o prenosu pooblastila.

(7)

Prenos pooblastil za odločanje bi moral biti omejen in sorazmeren ter bi moral temeljiti na predpisanih merilih. Odločitve o pomembnosti nadzorovanih skupin vsebujejo seznam subjektov, ki so vključeni v okvir pomembne nadzorovane skupine, ta predpisana merila pa bi se morala nanašati na spremembo sestave pomembne nadzorovane skupine ali spremembo imena pomembnega nadzorovanega subjekta, ki bi morala biti utemeljena in spoštovati načelo sorazmernosti.

(8)

Sklep (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) pojasnjuje postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju posameznih nadzorniških odločitev, in določa, na katere osebe se lahko prenesejo pooblastila za odločanje. Navedeni sklep ne vpliva na izvajanje nadzorniških nalog ECB in ne posega v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

(9)

Kadar merila za sprejetje delegiranega sklepa, kakor so določena v tem sklepu, niso izpolnjena, bi bilo treba spremembe odločitve o pomembnosti sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in členu 13g Sklepa ECB/2004/2 (5). Ta sklep ne bi smel vplivati na izvajanje nadzorniških nalog ECB in ne bi smel posegati v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

(10)

Nadzorniške odločitve ECB so lahko predmet upravnega pregleda v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in Sklepom ECB/2014/16 (6). V primeru takega upravnega pregleda bi moral Nadzorni odbor upoštevati mnenje Upravnega odbora za pregled in predložiti nov osnutek odločitve Svetu ECB za sprejetje po postopku z neugovarjanjem –

1.

„sprememba odločitve o pomembnosti“ pomeni odločitev, ki se sprejme na podlagi preveritve pomembnosti v skladu s členom 43(3) ali 52(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) in s katero se spremeni ali razveljavi odločitev ECB, s katero je bil nadzorovani subjekt razvrščen kot pomemben ali je bila nadzorovana skupina razvrščena kot pomembna za namene člena 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

2.

„sodelujoča država članica“ pomeni sodelujočo državo članico, kakor je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013;

3.

„pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

4.

„nadzorovani subjekt“ pomeni nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 20 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

5.

„nadzorovana skupina“ pomeni nadzorovano skupino, kakor je opredeljena v točki 21 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

6.

„pomembna nadzorovana skupina“ pomeni pomembno nadzorovano skupino, kakor je opredeljena v točki 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

7.

„delegirani sklep“ pomeni sklep, ki se sprejme na podlagi prenosa pooblastil Sveta ECB v skladu s Sklepom (EU) 2017/933 (ECB/2016/40);

8.

„vodje delovnih enot“ pomenijo vodje delovnih enot v ECB, na katere se prenese pooblastilo za sprejetje sprememb odločitev o pomembnosti.

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/21

(1)

Evropska centralna banka (ECB) je kot pristojni organ za pomembne nadzorovane subjekte v skladu s členom 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ter členoma 93 in 94 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (3) odgovorna za zagotavljanje, da člani upravljalnih organov teh subjektov izpolnjujejo zahteve glede sposobnosti in primernosti.

(2)

Člen 91 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) zahteva: (a) da imajo člani upravljalnih organov nadzorovanih subjektov vedno zadosten ugled in ustrezno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svojih nalog in da ima upravljalni organ kot celota ustrezno kolektivno znanje, veščine in izkušnje, da lahko razume dejavnosti institucije; (b) da vsi člani upravljalnega organa opravljanju svojih funkcij v instituciji namenijo dovolj časa in da ob upoštevanju individualnih okoliščin in narave, obsega in zapletenosti dejavnosti institucije število direktorskih funkcij, ki jih opravlja posamezen član, ne presega določenega števila; (c) da vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in neodvisno ter (d) da nadzorovani subjekti vzpostavijo politiko spodbujanja raznolikosti v okviru upravljalnega organa.

(3)

ECB mora v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 pri izvajanju nadzorniških nalog uporabljati vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije. Za ECB veljajo tudi regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki jih pripravi Evropski bančni organ (EBA) in sprejme Evropska komisija v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5). ECB si mora na vsak način prizadevati za spoštovanje smernic in priporočil, ki jih EBA pripravi na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter evropskega nadzorniškega priročnika, ki ga EBA oblikuje v skladu z navedeno uredbo.

(4)

V skladu s Smernicami EBA/GL/2012/06 Evropskega bančnega organa (6) bi bilo treba pri ocenjevanju primernosti člana poleg meril, ki se nanašajo na njegov ugled in izkušnje, upoštevati tudi merila, pomembna za delovanje upravljalnega organa. Ocena bi morala zajemati možno nasprotje interesov članov, njihovo zmožnost, da posvetijo delu dovolj časa, njihovo zmožnost, da svoje naloge opravljajo neodvisno in brez nepotrebnega vpliva drugih, splošno sestavo upravljalnega organa ter skupno strokovno znanje in izkušnje, ki se zahtevajo zanj. To ne posega v oceno izvajanja ureditve upravljanja institucije za namene člena 88 Direktive 2013/36/EU.

(5)

Odločitev ECB o sposobnosti in primernosti bi morala poleg zagotovitve skladnosti z nacionalnim pravom, s katerim se izvaja člen 91 Direktive 2013/36/EU, zagotoviti tudi skladnost z zahtevami, določenimi v drugem veljavnem nacionalnem pravu. Zato ocena, ali se odločitev lahko sprejme na podlagi prenesenega pooblastila, ne bi smela posegati v oceno izpolnjevanja zahtev glede sposobnosti in primernosti, določenih v veljavnem pravu.

(6)

ECB mora kot pristojni organ vsako leto sprejeti veliko odločitev o sposobnosti in primernosti. Da se olajša postopek sprejemanja odločitev, je treba sprejeti sklep o prenosu pooblastil v zvezi s sprejemanjem takih odločitev. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je prenos pooblastil potreben za to, da se instituciji, ki mora sprejeti veliko odločitev, omogoči opravljanje njenih nalog. Podobno je potrdilo, da je nujnost zagotavljanja sposobnosti delovanja organa odločanja načelo, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (7).

(7)

Prenos pooblastil za odločanje bi moral biti omejen in sorazmeren, obseg prenosa pooblastil pa bi moral biti jasno opredeljen.

(8)

Sklep (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) določa postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju sklepov o prenosu pooblastil v zvezi z nadzorom, in določa, na katere osebe se lahko pooblastila za odločanje prenesejo. Navedeni sklep ne vpliva na izvajanje nadzorniških nalog ECB in ne posega v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

(9)

Kadar merila za sprejetje delegiranega sklepa, kakor so določena v tem sklepu, niso izpolnjena, bi bilo treba odločitve o sposobnosti in primernosti sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in členu 13g Sklepa ECB/2004/2 (8).

(10)

Če se oceni, da član ne izpolnjuje zahtev glede sposobnosti in primernosti, odločitve o sposobnosti in primernosti ne bi smeli sprejeti v obliki delegiranega sklepa, temveč po postopku z neugovarjanjem. V primerih, ko ni mogoče vnaprej ugotoviti, ali se lahko sprejme delegirani sklep, je tako treba zagotoviti dovolj časa za izvedbo postopka z neugovarjanjem. Zato bi bilo treba v primeru, če pristojni nacionalni organ ne predloži ECB osnutka delegiranega sklepa najpozneje 20 delovnih dni pred iztekom roka za sprejetje odločitve o sposobnosti in primernosti po veljavnem nacionalnem pravu, odločitev sprejeti po postopku z neugovarjanjem. Če imajo vodje delovnih enot pomisleke glede tega, ali član izpolnjuje zahteve glede sposobnosti in primernosti, ker jim pristojni nacionalni organ ni predložil zadostnih informacij ali je ocena zapletena, bi bilo treba prav tako uporabiti postopek z neugovarjanjem –

1.

„zahteve glede sposobnosti in primernosti“ pomenijo zahteve, ki jih morajo člani upravljalnega organa pomembnega nadzorovanega subjekta vedno izpolnjevati v skladu s členom 91 Direktive 2013/36/EU in drugim veljavnim pravom;

2.

„odločitev o sposobnosti in primernosti“ pomeni odločitev ECB, s katero se ugotovi, ali posameznik izpolnjuje zahteve glede sposobnosti in primernosti;

3.

„veljavno pravo“ pomeni upoštevno pravo Unije v smislu člena 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in nacionalno pravo, ki se upošteva pri oceni izpolnjevanja zahtev glede sposobnosti in primernosti;

4.

„sodelujoča država članica“ pomeni sodelujočo državo članico, kakor je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013;

5.

„pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

6.

„nadzorovani subjekt“ pomeni nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 20 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

7.

„pomembna nadzorovana skupina“ pomeni pomembno nadzorovano skupino, kakor je opredeljena v točki 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

8.

„delegirani sklep“ pomeni sklep, ki se sprejme na podlagi prenosa pooblastila Sveta ECB v skladu s Sklepom (EU) 2017/933 (ECB/2016/40);

9.

„upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v točki 7 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU, ob upoštevanju člena 3(2) navedene direktive;

10.

„član“ pomeni predlaganega ali imenovanega člana upravljalnega organa ali, kjer pride v poštev, predlaganega ali imenovanega nosilca ključne funkcije, kakor je opredeljen v skladu z veljavnim pravom;

11.

„vodje delovnih enot“ pomenijo vodje delovnih enot v ECB, na katere se prenese pooblastilo za skupno sprejetje odločitev o sposobnosti in primernosti;

12.

„pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, kakor je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013;

13.

„postopek z neugovarjanjem“ pomeni postopek, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podrobneje v členu 13g Sklepa ECB/2004/2;

14.

„Vodnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti“ pomeni dokument s tem naslovom, ki vsebuje smernice, kako je treba ocenjevati sposobnost in primernost, ter ki se sprejme in po potrebi spremeni v skladu s postopkom z neugovarjanjem in objavi na spletni strani ECB;

15.

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(a)

nadzorovani subjekt na najvišji ravni konsolidacije pomembne nadzorovane skupine v sodelujočih državah članicah;

(b)

kreditna institucija z najvišjo skupno vrednostjo sredstev v pomembni nadzorovani skupini, če ta subjekt ni subjekt iz točke (a);

(c)

pomemben nadzorovani subjekt, ki ni del pomembne nadzorovane skupine.

(a)

ugotavlja, da član ne izpolnjuje zahtev glede sposobnosti in primernosti, ali

(b)

vsebuje pogoje, razen če so ti pogoji nujni za zagotovitev, da član izpolnjuje zahteve glede sposobnosti in primernosti, ter so bili pisno dogovorjeni.

(a)

član trenutno v kazenskem postopku pred sodiščem ali je bil na prvi ali višji stopnji obsojen za kaznivo dejanje ali

(b)

bila v zvezi s članom zaradi nespoštovanja zakonodaje o finančnih storitvah ali regulativnih določb izvedena ali trenutno poteka preiskava ali mu je bil zaradi tega naložen izvršilni ukrep ali upravna sankcija ali postopek za naložitev takega ukrepa ali sankcije še poteka.

(a)

pristojni nacionalni organ ne predloži ECB osnutka delegiranega sklepa najpozneje 20 delovnih dni pred iztekom roka za sprejetje odločitve o sposobnosti in primernosti po veljavnem pravu ali

(b)

je treba zaradi nezadostnih informacij ali zapletenosti ocene odločitev o sposobnosti in primernosti sprejeti po postopku z neugovarjanjem.

(a)

Izkušnje. Član ima zadostno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svoje funkcije.

(b)

Ugled. Član ima vedno zadosten ugled, da lahko zagotavlja preudarno in skrbno upravljanje nadzorovanega subjekta. Pri ocenjevanju ugleda se ne uporablja načelo sorazmernosti.

(c)

Možno nasprotje interesov in neodvisnost. Član je zmožen ravnati neodvisno. Ocena možnega nasprotja interesov in neodvisnosti vključuje oceno ureditve upravljanja nadzorovanega subjekta za razkrivanje, zmanjševanje, upravljanje in preprečevanje nasprotja interesov.

(d)

Čas. Član je zmožen opravljanju svoje funkcije v nadzorovanem subjektu nameniti dovolj časa. Na oceno lahko vpliva več dejavnikov, kot so število direktorskih funkcij, ki jih ima član, narava, obseg in zapletenost dejavnosti nadzorovanega subjekta ter druge pomembne obveznosti.

(e)

Kolektivna primernost. Član se oceni z vidika kolektivne primernosti ob začetnem ocenjevanju sposobnosti in primernosti, pri čemer se upošteva tekoči nadzor upravljanja nadzorovanega subjekta ter samoocena upravljalnega organa, zlasti glede sestave in potreb za kolektivno primernost.

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/26

(1)

Za obravnavo velikega števila odločitev, ki jih mora Evropska centralna banka (ECB) sprejeti pri opravljanju nadzorniških nalog, je bil vzpostavljen postopek za sprejetje nekaterih delegiranih sklepov.

(2)

Sklep o prenosu pooblastil začne učinkovati, ko Izvršilni odbor sprejme sklep o imenovanju vodje ali več vodij delovnih enot za sprejemanje odločitev na podlagi sklepa o prenosu pooblastil.

(3)

Izvršilni odbor mora pri imenovanju vodij delovnih enot upoštevati pomembnost sklepa o prenosu pooblastil in število naslovnikov, ki jim je treba poslati delegirane sklepe.

(4)

O tem, na katere vodje delovnih enot bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje odločitev o sposobnosti in primernosti, je bilo opravljeno posvetovanje s predsednikom Nadzornega odbora –

(a)

generalni direktor generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor I, če nadzor zadevnega nadzorovanega subjekta ali skupine opravlja generalni direktorat Mikrobonitetni nadzor I;

(b)

generalni direktor generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor II, če nadzor zadevnega nadzorovanega subjekta ali skupine opravlja generalni direktorat Mikrobonitetni nadzor II, ali

(c)

če je generalni direktor odsoten, njegov namestnik.

1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/28

(1)

Za obravnavo velikega števila odločitev, ki jih mora Evropska centralna banka (ECB) sprejeti pri opravljanju nadzorniških nalog, je bil vzpostavljen postopek za sprejetje nekaterih delegiranih sklepov.

(2)

Sklep o prenosu pooblastil začne učinkovati, ko Izvršilni odbor sprejme sklep o imenovanju vodje ali več vodij delovnih enot za sprejemanje odločitev na podlagi sklepa o prenosu pooblastil.

(3)

Izvršilni odbor mora pri imenovanju vodij delovnih enot upoštevati pomembnost sklepa o prenosu pooblastil in število naslovnikov, ki jim je treba poslati delegirane sklepe.

(4)

O tem, na katere vodje delovnih enot bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje odločitev o pomembnosti nadzorovanih subjektov, je bilo opravljeno posvetovanje s predsednikom Nadzornega odbora –

(a)

generalni direktor generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor I, če nadzor zadevnega nadzorovanega subjekta ali skupine opravlja generalni direktorat Mikrobonitetni nadzor I;

(b)

generalni direktor generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor II, če nadzor zadevnega nadzorovanega subjekta ali skupine opravlja generalni direktorat Mikrobonitetni nadzor II, ali

(c)

če je generalni direktor odsoten, njegov namestnik.

(a)

generalni direktor generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor I, če nadzor zadevnega nadzorovanega subjekta ali skupine opravlja generalni direktorat Mikrobonitetni nadzor I;

(b)

generalni direktor generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor II, če nadzor zadevnega nadzorovanega subjekta ali skupine opravlja generalni direktorat Mikrobonitetni nadzor II, ali

(c)

če je generalni direktor odsoten, njegov namestnik.