16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/1

(1)

Direktiva Sveta 2014/107/EU (3), ki spreminja Direktivo 2011/16/EU (4), se uporablja od 1. januarja 2016 v 27 državah članicah in od 1. januarja 2017 v Avstriji. Ta Direktiva izvaja svetovni standard za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja znotraj Unije ter s tem zagotavlja, da se informacije o imetnikih finančnih računov sporočajo državi članici, v kateri je imetnik računa rezident.

(2)

Direktiva 2011/16/EU določa, da če je imetnik računa posredniška struktura, finančne institucije to strukturo pregledajo ter identificirajo njene dejanske lastnike in o njih poročajo. Ta pomemben element pri uporabi navedene direktive temelji na informacijah o preprečevanju pranja denarja, pridobljenih na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (5) za identifikacijo dejanskih lastnikov.

(3)

Davčni organi potrebujejo dostop do informacij o preprečevanju pranja denarja za zagotovitev učinkovitega spremljanja uporabe postopkov skrbnega preverjanja s strani finančnih institucij, ki so bili določeni v Direktivi 2011/16/EU. Če tak dostop ne bo zagotovljen, ti organi ne bodo mogli spremljati, potrditi in presojati, da finančne institucije uporabljajo Direktivo 2011/16/EU ustrezno ter pravilno identificirajo dejanske lastnike iz posredniških struktur in o njih poročajo.

(4)

Direktiva 2011/16/EU zajema različne izmenjave informacij in oblike upravnega sodelovanja med državami članicami. Dostop do informacij o preprečevanju pranja denarja, ki jih imajo subjekti na podlagi Direktive (EU) 2015/849 bi v okviru upravnega sodelovanja na področju obdavčevanja davčnim organom omogočil boljše izpolnjevanje njihovih obveznosti iz Direktive 2011/16/EU ter učinkovitejše preprečevanje davčnih utaj in goljufij.

(5)

Zato je pomembno, da se davčnim organom omogoči dostop do informacij o preprečevanju pranja denarja ter do postopkov, dokumentov in mehanizmov za izvajanje njihovih nalog spremljanja ustrezne uporabe Direktive 2011/16/EU, pa tudi za izvajanje vseh oblik upravnega sodelovanja, določenega v navedeni direktivi.

(6)

Ta Direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Če ta Direktiva zahteva, da je dostop davčnim organom do osebnih podatkov določen z zakonodajnim predpisom, za to ni nujno potreben akt, ki ga sprejme parlament, brez poseganja v ustavni red zadevne države članice. Vendar pa mora biti takšen zakonodajni predpis jasen in natančen in njegova uporaba mora biti jasna in predvidljiva za zadevne osebe v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(7)

Ker cilja te Direktive, in sicer učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami in njegovega učinkovitega spremljanja pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta Direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(8)

Finančne institucije so v okviru Direktive 2011/16/EU že začele izvajati postopke skrbnega preverjanja strank in prve izmenjave informacij se bodo zaključile septembra 2017. Da torej ne bi zadrževali učinkovitega spremljanja uporabe navedene direktive, bi morala ta sprememba Direktive začeti veljati čim prej in biti prenesena v nacionalno zakonodajo takoj ko je mogoče, najpozneje pa do 1. januarja 2018.

(9)

Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/4

(1)

V Prilogi III k Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 (2) je določen seznam tretjih držav, katerih sistemi pridelave in nadzorni ukrepi za ekološko pridelavo kmetijskih proizvodov so priznani kot enakovredni tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007.

(2)

Republika Koreja je Komisijo obvestila, da je njen pristojni organ preklical priznanje enega izvajalca nadzora in na seznam priznanih izvajalcev nadzora dodal tri druge izvajalce nadzora.

(3)

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 je določen seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah, za namen enakovrednosti.

(4)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „A CERT European Organization for Certification S.A.“ za uvrstitev na seznam v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno priznati „A CERT European Organization for Certification S.A.“ za kategoriji proizvodov A in D za Albanijo, Azerbajdžan, Butan, Belorusijo, Čile, Kitajsko, Dominikansko republiko, Ekvador, Egipt, Etiopijo, Grenado, Gruzijo, Indonezijo, Iran, Jamajko, Jordanijo, Kenijo, Kazahstan, Libanon, Maroko, Moldavijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Papuo Novo Gvinejo, Filipine, Pakistan, Srbijo, Rusijo, Ruando, Saudovo Arabijo, Tajsko, Turčijo, Tajvan, Tanzanijo, Ukrajino, Ugando in Južno Afriko.

(5)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Bioagricert S.r.l.“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov A na Indonezijo in Senegal ter za kategoriji proizvodov A in D na Albanijo in Bangladeš ter razširiti področje uporabe priznanja za Albanijo in Tajsko na kategorijo proizvodov E.

(6)

„Caucacert“ je Komisijo obvestil o napaki v imenu podjetja, ki bi ga bilo treba spremeniti v „Caucascert“.

(7)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „CCPB Srl“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorije proizvodov A, B, D, E in F na Gruzijo, Iran, Jordanijo in Saudovo Arabijo, za kategorijo proizvodov B na Kitajsko, Irak, Mali, Filipine in Sirijo, za kategorijo proizvodov C na Maroko in Tunizijo, za kategorijo proizvodov E na Tunizijo ter za kategoriji proizvodov E in F na Kitajsko, Egipt, Irak, Libanon, Maroko, Mali, Filipine, San Marino, Sirijo in Turčijo.

(8)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „CERES Certification of Environmental Standards GmbH“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorije proizvodov A, B in D na Armenijo, za kategoriji proizvodov A in D na Belorusijo, Malavi, Sierro Leone, Somalijo in Tadžikistan ter za kategorijo proizvodov B na Gvatemalo, Honduras, Nikaragvo in Salvador.

(9)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Control Union Certifications“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorije proizvodov A, B, C, D, E in F na Burundi, Somalijo in Južni Sudan, za kategoriji proizvodov B in C na Angolo, Belorusijo, Džibuti, Eritrejo, Fidži, Liberijo, Niger, Čad in Kosovo ter za kategorije proizvodov B, C in D na Demokratično republiko Kongo in Madagaskar.

(10)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Ecocert SA“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov B na Mozambik ter za kategorijo proizvodov C na Bangladeš, Čile, Hongkong, Honduras, Peru in Vietnam.

(11)

„Ecocert SA“ je Komisijo obvestil, da je njegovo hčerinsko podjetje „ECOCERT IMO Denetim ve Belgelendirme Ltd. Ști“ prenehalo opravljati dejavnosti izdajanja potrdil v vseh tretjih državah, za katere je bilo priznano. „ECOCERT IMO Denetim ve Belgelendirme Ltd. Ști“ bi bilo zato treba črtati s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(12)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Ekoagros“ za uvrstitev na seznam v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno priznati „Ekoagros“ za kategorijo proizvodov A za Rusijo, za kategoriji proizvodov A in B za Belorusijo in Ukrajino, za kategoriji proizvodov A in D za Tadžikistan ter za kategoriji proizvodov A in F za Kazahstan.

(13)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Florida Certified Organic Growers and Consumers, Inc. (FOG), DBA as Quality Certification Services (QCS)“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategoriji proizvodov A in D na Jamajko in Vietnam ter za kategorijo proizvodov D na Ekvador.

(14)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „IMOswiss AG“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov A na Združene arabske emirate, za kategoriji proizvodov A in D na Burundi, za kategorijo proizvodov B na Mehiko in Peru ter za kategorijo proizvodov C na Brunej, Kitajsko, Hongkong, Honduras, Madagaskar in Združene države. Poleg tega je „IMOswiss AG“ Komisijo obvestil, da je prenehal opravljati dejavnosti izdajanja potrdil v Azerbajdžanu, Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Uzbekistanu, Rusiji in Tadžikistanu. Zato bi ga bilo treba za navedene države črtati s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(15)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Kiwa BCS Öko-Garantie GmbH“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategoriji proizvodov A in D na Zambijo, za kategorijo proizvodov B na Laos, Mjanmar/Burmo in Tajsko, za kategorijo proizvodov C na Hongkong, Indonezijo in Šrilanko ter za kategoriji proizvodov C in E na Bangladeš.

(16)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Mayacert“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov A na Kolumbijo, Dominikansko republiko in Salvador, za kategoriji proizvodov A in D na Belize in Peru ter za kategorijo proizvodov B na Gvatemalo, Honduras in Nikaragvo.

(17)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „OneCert International PVT Ltd“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategoriji proizvodov A in D na Bangladeš, Kitajsko, Gano, Kambodžo, Laos, Mjanmar/Burmo, Oman, Rusijo in Saudovo Arabijo.

(18)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Oregon Tilth“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti področje uporabe priznanja za Mehiko na kategorijo proizvodov E.

(19)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Organic Certifiers“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategoriji proizvodov A in D na Indonezijo.

(20)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Organska Kontrola“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti področje uporabe priznanja za vse države na kategorijo proizvodov B.

(21)

„QC&I GmbH“ je Komisijo obvestil, da je prenehal opravljati dejavnosti izdajanja potrdil v vseh tretjih državah, za katere je bil priznan. Zato bi ga bilo treba črtati s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(22)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Suolo e Salute srl“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov A na Dominikansko republiko in Egipt ter področje uporabe priznanja za Dominikansko republiko na kategorijo proizvodov D.

(23)

Vsako sklicevanje na Tajvan v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na ločeno carinsko območje Tajvana, Penghuja, Kinmena in Matsuja.

(24)

Prilogi III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za ekološko pridelavo –

1.

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

2.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/14

(1)

Družba Lallemand SAS je predložila zahtevek v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003, v katerem je predlagala spremembo imena imetnika dovoljenj v uredbah Komisije (ES) št. 226/2007 (2), (ES) št. 1293/2008 (3), (ES) št. 910/2009 (4), (ES) št. 911/2009 (5), (EU) št. 1120/2010 (6), (EU) št. 212/2011 (7) ter izvedbenih uredbah Komisije (EU) št. 95/2013 (8) in (EU) št. 413/2013 (9).

(2)

Vložnik trdi, da je družba Danstar Ferment AG pravna lastnica pravic trženja za krmna dodatka Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M in Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077. Vložnik je predložil ustrezne podatke, ki podpirajo njegovo zahtevo.

(3)

Predlagana sprememba imetnika dovoljenja je povsem upravnega značaja in ne zahteva nove ocene zadevnih dodatkov. Evropska agencija za varnost hrane je bila o zahtevku obveščena.

(4)

Da bi se družbi Danstar Ferment AG omogočilo, da izkorišča svoje pravice trženja, je treba spremeniti pogoje zadevnih dovoljenj.

(5)

Uredbe (ES) št. 226/2007, (ES) št. 1293/2008, (ES) št. 910/2009, (ES) št. 911/2009, (EU) št. 1120/2010, (EU) št. 212/2011 ter izvedbeni uredbi (EU) št. 95/2013 in (EU) št. 413/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo sprememb uredb (ES) št. 226/2007, (ES) št. 1293/2008, (ES) št. 910/2009, (ES) št. 911/2009, (EU) št. 1120/2010, (EU) št. 212/2011 ter izvedbenih uredb (EU) št. 95/2013 in (EU) št. 413/2013, uvedenih s to uredbo, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko porabijo obstoječe zaloge.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

v naslovu se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG“;

2.

v stolpcu 2 Priloge se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG, ki ga zastopa Lallemand SAS“.

1.

v naslovu se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG“;

2.

v stolpcu 2 Priloge se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG, ki ga zastopa Lallemand SAS“.

1.

v naslovu se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG“;

2.

v stolpcu 2 Priloge se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG, ki ga zastopa Lallemand SAS“.

1.

v naslovu se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG“;

2.

v stolpcu 2 Priloge se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG, ki ga zastopa Lallemand SAS“.

1.

v naslovu se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG“;

2.

v stolpcu 2 Priloge se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG, ki ga zastopa Lallemand SAS“.

1.

v naslovu se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG“;

2.

v stolpcu 2 Priloge se izraz „Lallemand SAS“ nadomesti z izrazom „Danstar Ferment AG, ki ga zastopa Lallemand SAS“.

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/18

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za dibakrov oksid, priloženi pa so mu bili podatki in dokumenti, ki se zahtevajo v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za dibakrov oksid kot krmni dodatek za vse živalske vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 25. maja 2016 (2) navedla, da dibakrov oksid pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali ali potrošnikov ter da ne bo varnostnih tveganj za uporabnike, če bodo sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi.

(5)

Agencija je poleg tega navedla, da dibakrov oksid ne predstavlja dodatnega tveganja za okolje v primerjavi z drugimi viri bakra ter da je lahko pomemben vir bakra za vse živalske vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen s členom 21 Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ime dodatka v zahtevku je dibakrov oksid. Vendar je njegovo ime po Mednarodni zvezi za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) bakrov(I) oksid. V skladu s priporočilom Agencije iz njenega mnenja o bakrovem oksidu (3) bi bilo treba dodatek poimenovati bakrov(I) oksid.

(7)

Ocena bakrovega(I) oksida je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedene snovi, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/22

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 12. decembra 2016 sklenil dodati eno fizično osebo na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti.

(3)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/24

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/26

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za prvi delni razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/28

(1)

V skladu z Odločbo 2007/884/ES (2) je Združeno kraljestvo dobilo dovoljenje, da do 31. decembra 2010 najemniku ali zakupniku avtomobila omeji pravico odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) do višine 50 % v zvezi s stroški najema ali zakupa tega avtomobila, če se avtomobil ne uporablja izključno za poslovne namene. Združeno kraljestvo je imelo tudi dovoljenje, da se zasebna raba avtomobila, ki ga za poslovne namene najame ali zakupi davčni zavezanec, ne šteje za opravljanje storitev za plačilo. Ti ukrepi (v nadaljnjem besedilu: ukrepi o odstopanju) so najemnike ali zakupnike razbremenili obveznosti, da podrobno zapisujejo kilometrino, prevoženo za zasebne namene s posameznim vozilom za poslovno rabo, in da obračunavajo davek za tako zasebno rabo.

(2)

Odločba 2007/884/ES je bila naknadno spremenjena z Izvedbenim sklepom 2011/37/EU (3) in Izvedbenim sklepom 2013/681/EU (4), ki je podaljšal datum veljavnosti ukrepa o odstopanju do 31. decembra 2016.

(3)

Z dopisom, ki ga je Komisija registrirala 14. marca 2016, je Združeno kraljestvo vložilo zahtevek za dovoljenje, da podaljša ukrepe o odstopanju.

(4)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 28. junija 2016 ostale države članice obvestila o zahtevi Združenega kraljestva. Komisija je z dopisom z dne 28. junija 2016 uradno obvestila Združeno kraljestvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(5)

V skladu s členom 3 Odločbe 2007/884/ES je Združeno kraljestvo Komisiji predložilo poročilo o uporabi navedene odločbe, vključno s ponovnim pregledom odstotka omejitve. V skladu z informacijami, ki jih je navedlo Združeno kraljestvo, omejitev pravice do odbitka na 50 % še vedno ustreza dejanskemu položaju glede razmerja med poslovno in neposlovno rabo zadevnih vozil.

(6)

Združenemu kraljestvu bi bilo zato treba dovoliti, da ukrepe o odstopanju še naprej uporablja v omejenem obdobju do 31. decembra 2019.

(7)

Če Združeno kraljestvo meni, da bi bilo potrebno nadaljnje podaljšanje po letu 2019, bi moralo Komisiji najpozneje do 1. aprila 2019 predložiti poročilo, ki bo vsebovalo pregled uporabljenega odstotka omejitve, in zahtevek za podaljšanje.

(8)

Podaljšanje ukrepov o odstopanju bo imelo le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne porabe, in ne bo negativno vplivalo na lastne vire Unije iz pobranega DDV.

(8)

Odločbo 2007/884/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/30

(1)

Nizozemska je 29. marca 2016 v skladu s členom 19(1) Direktive 2003/96/ES zaprosila za odobritev uporabe znižane stopnje obdavčitve za električno energijo, ki se dobavlja električnim vozilom. Na zahtevo Komisije je Nizozemska 6. aprila, 20. junija in 18. avgusta 2016 predložila dodatne informacije.

(2)

Namen znižane stopnje obdavčitve je spodbuditi uporabo električnih vozil z znižanjem stroškov za električno energijo, ki se uporablja za poganjanje teh vozil.

(3)

Uporaba električnih vozil preprečuje nastanek emisij onesnaževal zraka, ki nastanejo pri izgorevanju bencina in dizelskega goriva ali drugih fosilnih goriv, ter tako prispeva k izboljšanju kakovosti zraka v mestih. Poleg tega lahko uporaba električnih vozil zmanjša emisije CO2, kadar je uporabljena električna energija proizvedena iz obnovljivih virov energije. Zato se predvideva, da bo ukrep prispeval k doseganju ciljev politike Unije na področju okolja, zdravja in podnebja.

(4)

Nizozemska je izrecno zahtevala, da se znižana stopnja obdavčitve nanaša na električno energijo, ki se dobavlja električnim vozilom tako za poslovno kot neposlovno uporabo, pa tudi na polnilne postaje, ki niso dostopne javnosti.

(5)

Nizozemska je prosila, da se znižana stopnja obdavčitve električne energije nanaša samo na polnilne postaje, kjer se električna energija uporablja za neposredno polnjenje električnega vozila, in ne na električno energijo, ki se zagotavlja z izmenjavo akumulatorjev.

(6)

Znižana stopnja obdavčitve za električno energijo, ki se električnim vozilom dobavlja na polnilnih postajah, bo izboljšala poslovanje javno dostopnih polnilnih postaj na Nizozemskem, kar bo uporabo električnih avtomobilov naredilo privlačnejšo in izboljšalo kakovost zraka.

(7)

Glede na omejeno število električnih vozil in dejstvo, da bo raven obdavčitve za električno energijo, ki se električnim vozilom dobavlja na polnilnih postajah, nad najnižjo ravnjo obdavčitve za poslovno uporabo iz člena 10 Direktive 2003/96/ES, ukrep v času njegovega trajanja verjetno ne bo vodil do izkrivljanja konkurence in torej ne bo negativno vplival na pravilno delovanje notranjega trga.

(8)

Raven obdavčitve za električno energijo, ki se na polnilnih postajah dobavlja električnim vozilom za neposlovno uporabo, bo nad najnižjo ravnjo obdavčitve za neposlovno uporabo iz člena 10 Direktive 2003/96/ES.

(9)

V skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES mora biti vsako dovoljenje, odobreno na podlagi člena 19(1) navedene direktive, strogo časovno omejeno. Nizozemska je zaprosila, da se dovoljenje podeli za štiri leta, da se zagotovi dovolj dolgo obdobje veljavnosti, ki gospodarskih subjektov ne bo odvrnilo od potrebnih naložb.

(10)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/32

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet.

(2)

Mandat zunanjega revizorja Banc Ceannais na hÉireann / Central Bank of Ireland je potekel po reviziji za poslovno leto 2015. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2016 naprej.

(3)

Banc Ceannais na hÉireann / Central Bank of Ireland je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2016 do 2020 izbrala družbo Mazars.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se Mazars imenuje za zunanjega revizorja Banc Ceannais na hÉireann / Central Bank of Ireland za poslovna leta od 2016 do 2020.

(5)

Na podlagi priporočila Sveta ECB bi bilo treba ustrezno spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2) –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/34

(1)

Odločbe Komisije 2007/305/ES (2), 2007/306/ES (3) in 2007/307/ES (4) so določile pravila o umiku s trga hibridne oljne ogrščice Ms1×Rf1 (ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ1-4), hibridne oljne ogrščice Ms1×Rf2 (ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ2-5) in oljne ogrščice Topas 19/2 (ACS-BNØØ7-1) ter proizvodov iz njih (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjeni material). Navedene odločbe so bile sprejete, potem ko je imetnik dovoljenja, družba Bayer CropScience AG, Komisiji sporočil, da ne namerava oddati vloge za obnovitev odobritve za navedeni gensko spremenjeni material v skladu s prvim pododstavkom člena 8(4), členom 11, členom 20(4) in členom 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(2)

Vse tri odločbe so določale začetno prehodno obdobje petih let, v katerem je bilo dovoljeno živila in krmo, ki vsebujejo gensko spremenjeni material, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, dajati na trg v deležu, ki ne presega 0,9 %, in pod pogojem, da je ta prisotnost na trgu naključna ali tehnično neizogibna. Namen navedenega prehodnega obdobja je bil upoštevati dejstvo, da so minimalni sledovi gensko spremenjenega materiala lahko včasih prisotni v prehranski verigi ljudi in živali tudi potem, ko se je družba Bayer CropScience AG odločila, da preneha prodajati semena iz navedenih gensko spremenjenih organizmov, in čeprav so bili sprejeti vsi ukrepi, da se prepreči prisotnost navedenega gensko spremenjenega materiala.

(3)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih po umiku navedenega gensko spremenjenega materiala s trga, so bile z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/69/EU (5) vse tri odločbe spremenjene, da bi se prehodno obdobje podaljšalo do 31. decembra 2016. Zaradi zelo nizkih ravni sledi, ki so bile sporočene, je bila z navedeno odločbo zmanjšana dopustna prisotnost navedenega gensko spremenjenega materiala v živilih in krmi na 0,1 % masnega deleža.

(4)

Z odločbami 2007/305/ES, 2007/306/ES in 2007/307/ES je bila določena tudi vrsta ukrepov, ki jih je morala sprejeti družba Bayer CropScience AG za zagotovitev učinkovitega umika tega gensko spremenjenega materiala s trga, in so bile tej družbi naložene obveznosti poročanja.

(5)

Decembra 2013 in marca 2016 je družba Bayer CropScience AG sporočila, da so bili kljub ukrepom, sprejetim za preprečitev prisotnosti navedenih gensko spremenjenih organizmov v skladu z odločbami 2007/305/ES, 2007/306/ES in 2007/307/ES, v zadnjih letih v proizvodih iz oljne ogrščice odkriti minimalni sledovi. To vztrajno prisotnost sledi je mogoče pojasniti z biologijo oljnih ogrščic, ki so lahko dolgo speče, ter s kmetijskimi praksami, uporabljenimi za spravilo semena, pri katerih je morda prišlo do nenamernega razsutja, pri čemer je bilo raven prisotnosti sledi težko oceniti na dan sprejetja odločb 2007/305/ES, 2007/306/ES in 2007/307/ES ter Izvedbenega sklepa 2012/69/EU. Pojavnost sledi se še naprej zmanjšuje.

(6)

Glede na navedeno je primerno podaljšati prehodno obdobje za nadaljnja tri leta, in sicer do 31. decembra 2019, da se omogoči popoln umik preostalih sledi oljnih ogrščic Ms1×Rf1, Ms1×Rf2 in Topas 19/2 v prehranski in krmni verigi.

(7)

Za nadaljnji prispevek k umiku navedenega gensko spremenjenega materiala je primerno tudi, da družba Bayer CropScience AG nadaljuje z izvajanjem programa v podjetju, ki se zahteva v skladu z odločbami 2007/305/ES, 2007/306/ES in 2007/307/ES, in zbiranjem podatkov, kot je to prej počela na prostovoljni osnovi, o prisotnosti takega materiala v proizvodih iz oljne ogrščice, ki se uvažajo v Unijo iz Kanade, ki je edina država, kjer se navedene oljne ogrščice gojijo v komercialne namene. Družba Bayer CropScience AG bi morala o obeh vidikih poročati Komisiji do 1. januarja 2019.

(8)

Družba Bayer CropScience AG bi morala zagotoviti stalno razpoložljivost certificiranega referenčnega materiala, da nadzornim laboratorijem omogoči opravljanje analiz v navedenem prehodnem obdobju.

(9)

Odločbe 2007/305/ES, 2007/306/ES in 2007/307/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Naslovnik izvaja program v podjetju, da se zagotovi učinkovit umik s trga oljne ogrščice ACS-BNØØ4-7, ACS-BNØØ1-4 in hibrida ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ1-4 pri gojenju in proizvodnji semena, ter zbira podatke o prisotnosti navedenih gensko spremenjenih organizmov v pošiljkah oljne ogrščice iz Kanade v Unijo.

Naslovnik poroča Komisiji o izvajanju tega programa in prisotnosti navedenih gensko spremenjenih organizmov v pošiljkah oljne ogrščice iz Kanade v Unijo do 1. januarja 2019.“;

2.

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Prisotnost materiala, ki vsebuje oljno ogrščico ACS-BNØØ4-7, ACS-BNØØ1-4 in hibrid ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ1-4, je iz nje sestavljen ali proizveden, v živilih ali krmi, priglašenih po členu 8(1)(a) in členu 20(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003, je dopustna do 31. decembra 2019 pod pogojem, da je ta prisotnost:

2.   Naslovnik zagotovi razpoložljivost certificiranega referenčnega materiala za oljno ogrščico ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ1-4 pri American Oil Chemists Society na spletni strani https://www.aocs.org/attain-lab-services/certified-reference-materials-(crms)“;

3.

Priloga se črta.

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Naslovnik izvaja program v podjetju, da se zagotovi učinkovit umik s trga oljne ogrščice ACS-BNØØ4–7, ACS-BNØØ2-5 in hibrida ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ2-5 pri gojenju in proizvodnji semena, ter zbira podatke o prisotnosti navedenih gensko spremenjenih organizmov v pošiljkah oljne ogrščice iz Kanade v Unijo.

Naslovnik poroča Komisiji o izvajanju tega programa in prisotnosti navedenih gensko spremenjenih organizmov v pošiljkah oljne ogrščice iz Kanade v Unijo do 1. januarja 2019.“;

2.

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Prisotnost materiala, ki vsebuje oljno ogrščico ACS-BNØØ4-7, ACS-BNØØ2-5 in hibrid ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ2-5, je iz nje sestavljen ali proizveden, v živilih ali krmi, priglašenih po členu 8(1)(a) in členu 20(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003, je dopustna do 31. decembra 2019 pod pogojem, da je ta prisotnost:

2.   Naslovnik zagotovi razpoložljivost certificiranega referenčnega materiala za oljno ogrščico ACS-BNØØ4-7×ACS-BNØØ2-5 pri American Oil Chemists Society na spletni strani https://www.aocs.org/attain-lab-services/certified-reference-materials-(crms)“;

3.

Priloga se črta.

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/38

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Indije zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

Komisija je 1. septembra 2013 prejela strokovno mnenje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) glede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Indiji. V strokovnem mnenju je ugotovljeno, da pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Indiji, ki so sprejele notranje politike in postopke v zvezi z več področji, ki predstavljajo pravno zavezujoče zahteve, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Indije za CNS z dovoljenjem v tej državi, ki opravljajo kliring vrednostnih papirjev podjetij in izvedenih finančnih instrumentov ter ki so pod nadzorom in pregledom Indijskega odbora za vrednostne papirje in borzo (Securities and Exchange Board of India, SEBI) (v nadaljnjem besedilu: ureditev SEBI), sestavljajo zakon (uredba) o pogodbah o vrednostnih papirjih iz leta 1956 (Securities Contracts (Regulation) Act 1956, SCRA, v nadaljnjem besedilu: zakon SCRA) in predpisi (uredba) o pogodbah o vrednostnih papirjih (borza in korporacije za kliring) 2012 (Securities Contract (Regulation) (Stock Exchange and Clearing Corporations) Regulations 2012, v nadaljnjem besedilu: predpisi), ki jih je junija 2012 sprejel SEBI v okviru izvrševanja pooblastil, ki sta mu jih dala zakon SCRA in zakon o Indijskem uradu za vrednostne papirje in borzo (Securitites and Exchange Board of India Act ali SEBI Act, v nadaljnjem besedilu: zakon o SEBI) SEBI je 4. septembra 2013 izdal okrožnico, s katero je sprejel načela za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), in od infrastruktur finančnega trga, vključno s klirinškimi korporacijami, zahteval, da jih upoštevajo.

(7)

Zakon SCRA in predpisi za enote centralne ravni države in SEBI določajo ureditev izdajanje dovoljenj za klirinške družbe, s katerimi postanejo priznane klirinške korporacije (recognised clearing corporations, RCC). Klirinška družba vlagateljica mora izpolnjevati posebne zahteve, katerih cilj sta zagotavljanje poštenega delovanja klirinške družbe in zaščita vlagateljev. Enote centralne ravni države in SEBI lahko določijo pogoje za priznane klirinške korporacije. Te morajo sprejeti notranja pravila in postopke, ki jih pred odobritvijo dovoljenja priznani klirinški korporaciji pregledajo enote centralne ravni države in SEBI in ki morajo izpolnjevati pogoje, določene za vsako priznano klirinško korporacijo. Notranjih pravil in postopkov priznane klirinške korporacije ni mogoče spreminjati brez predhodne odobritve SEBI. Poleg tega lahko SEBI sprejme notranja pravila priznanih klirinških korporacij za posebne vidike ali spremeni njihova obstoječa notranja pravila, če je to potrebno ali smotrno. Lahko tudi naloži kazni zaradi kršitev notranjih pravil in postopkov priznanih klirinških korporacij ali katerih koli navodil, ki jih izda.

(8)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Indiji, ki opravljajo kliring državnih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga in deviznih instrumentov ter ki sodijo pod nadzor Centralne banke Indije (Reserve Bank of India, RBI) (v nadaljnjem besedilu: ureditev RBI), sestavljajo zakon o plačilnih in poravnalnih sistemih iz leta 2007 (Payment and Settlement Systems Act, v nadaljnjem besedilu: zakon PSSA) in predpisi o plačilnih in poravnalnih sistemih iz leta 2008 (Payment and Settlement Systems Regulations, v nadaljnjem besedilu: predpisi PSS). Centralna banka Indije subjektom odobri dovoljenje za vodenje klirinške družbe, če izpolnijo zahtevane pogoje (v nadaljnjem besedilu: klirinške družbe z dovoljenjem). Poleg tega lahko določi posebne pogoje za dovoljenje, ki je veljavno, dokler so izpolnjeni določeni pogoji. V skladu z zakonom PSSA klirinške družbe z dovoljenjem sprejmejo notranja pravila in postopke ter morajo klirinško družbo voditi skladno z njimi.

(9)

Poleg tega zakon PSSA Centralni banki Indije daje pooblastila za izdajanje splošnih navodil ali navodil, ki se nanašajo na določene klirinške družbe z dovoljenjem. Klirinške družbe z dovoljenjem morajo upoštevati obe vrsti navodil. Centralna banka Indije je 26. julija 2013 objavila dokument o politiki za regulacijo in nadzor infrastruktur finančnega trga (Policy Document for Regulation and Supervision of Financial Market Infrastructures), v katerem je navedla, da morajo vse klirinške družbe z dovoljenjem upoštevati načela za infrastrukture finančnega trga.

(10)

Ta sklep se nanaša samo na enakovrednost pravnih in nadzornih ureditev za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem, ne pa na pravne in nadzorne ureditve za CNS, ki zagotavljajo klirinške storitve na trgu primarnih proizvodov in ki jih ureja in nadzoruje Komisija za terminske trge (Forward Markets Commission).

(11)

Pravno zavezujoče zahteve za CNS z dovoljenjem v Indiji torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela, ki jih morajo izpolnjevati priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem, da bi pridobile dovoljenje za opravljanje klirinških storitev v Indiji (v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila), so: (a) v skladu z ureditvijo SEBI temeljna načela za priznane klirinške korporacije, določena v zakonu SCRA in v predpisih, dopolnjena z okrožnico z dne 4. septembra 2013, ki zahteva skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, in (b) v skladu z ureditvijo RBI, zakonom PSSA in predpisi PSS, skupaj z dokumentom o politiki za regulacijo in nadzor infrastruktur finančnega trga, ki zahteva skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga. Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev v Indiji. Da bi priznane klirinške korporacije dokazale skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja notranja pravila in postopke predložiti v odobritev SEBI. V skladu z ureditvijo RBI morajo klirinške družbe z dovoljenjem izpolnjevati svoja notranja pravila in postopke pri upravljanju svojih klirinških družb z dovoljenjem. Ta interna pravila in postopki so druga plast pravno zavezujočih zahtev Indije, ki mora določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bodo priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem izpolnile te standarde. Poleg tega notranja pravila in postopki priznanih klirinških korporacij in klirinških družb z dovoljenjem vsebujejo dodatne določbe, ki dopolnjujejo osnovna pravila v nekaterih vidikih. Notranja pravila in postopki priznanih klirinških korporacij in klirinških družb z dovoljenjem, ki izvajajo načela za infrastrukture finančnega trga, so za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem pravno zavezujoči.

(12)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem, ki imajo sedež v Indiji, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(13)

Finančni trg, na katerem priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem v Indiji opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Indiji, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v priznanih klirinških korporacijah in klirinških družbah z dovoljenjem, ki imajo sedež v Indiji, izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(14)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem, ki imajo sedež v Indiji, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem v Indiji, dopolnjena z internimi pravili in postopki, ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v Indiji, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(15)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Indije zagotavljajo, da priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem v tej državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(16)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Indije glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(17)

Nadzor priznanih klirinških korporacij izvaja SEBI. Ta lahko sprejme notranja pravila priznanih klirinških korporacij glede posebnih vprašanj ali spremeni njihova obstoječa notranja pravila, kar ima enak učinek, kot če bi jih sprejela ali spremenila zadevna priznana klirinška korporacija. Poleg tega lahko SEBI izdaja navodila za priznane klirinške korporacije, ki so v interesu javnosti, poslovanja, vlagateljev ali trga vrednostnih papirjev. SEBI lahko izvaja preiskave, poizvedbe in revizije priznanih klirinških korporacij, ki mu morajo predložiti tudi informacije v zvezi s svojim poslovanjem. Zakon SCRA določa kazni za kršitve notranjih pravil in postopkov priznanih klirinških korporacij ali katerih koli navodil, ki jih izda SEBI. Enote centralne ravni države ali SEBI lahko odvzamejo dovoljenje priznani klirinški korporaciji, če je to v javnem interesu ali v interesu poslovanja.

(18)

Centralna banka Indije izvaja nadzor klirinških družb z dovoljenjem. Od klirinških družb z dovoljenjem lahko zahteva informacije in ima pooblastilo za preiskavo njihovih prostorov ter opravljanje revizij. Poleg tega lahko za klirinške družbe z dovoljenjem v posebnih okoliščinah izda navodila, da prekine njihovo vedenje in izvede ukrepe, ki se štejejo za potrebne za izboljšanje stanja. V primeru neizpolnjevanja določb zakona PSSA in predpisov, odredb ali navodil, ki jih izda Centralna banka Indije, so predvidene kazni. Centralna banka Indije lahko prekliče dovoljenje za upravljanje klirinške družbe z dovoljenjem v primeru, da klirinška družba z dovoljenjem krši določbe zakona PSSA, predpise PSS, odredbe ali navodila, ki jih izda Centralna banka Indije, ali v primeru, da ne izpolnjuje pogojev, na katerih temelji dovoljenje.

(19)

Zato bi bilo treba skleniti, da za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem v Indiji veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(20)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Indije vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(21)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko zaprosijo za dovoljenje kot „klirinške družbe z dovoljenjem“ v skladu z ureditvijo RBI, kar jim omogoča, da ponujajo enake klirinške storitve kot CNS s sedežem v Indiji. Lahko so izvzete iz nekaterih zahtev, ki veljajo za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem v Indiji, pod pogojem, da izpolnjujejo načela za infrastrukture finančnega trga in da je med Centralno banko Indije in nadzornikom v tretji državi sklenjen dogovor o sodelovanju. Ocena vloge za dovoljenje lahko temelji na informacijah, ki jih zagotovi nadzornik v tretji državi.

(22)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Indije omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(23)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem v Indiji, ki veljajo v tej državi v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za priznane klirinške korporacije in klirinške družbe z dovoljenjem ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(24)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Indiji uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(25)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/42

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter zahteve za poročanje o takih pogodbah. Točka 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 izvedene finančne instrumente OTC opredeljuje kot pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se ne izvršijo na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali na trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršijo na trgu tretje države, ki se ne šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, za namene Uredbe (EU) št. 648/2012 razvrstijo med izvedene finančne instrumente OTC.

(2)

V skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 se trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

(3)

Da bi se trg tretje države štel za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu Direktive 2004/39/ES, bi morale biti veljavne pravno zavezujoče zahteve ter nadzorne in izvršitvene ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za odobrene borze v Singapurju, enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES ter ali so navedeni trgi predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. Trge, ki so na datum sprejetja tega sklepa odobrene borze, je treba zato opredeliti kot trge, ki se štejejo za enakovredne reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2004/39/ES.

(4)

Singapurski pravni okvir za odobrene borze sestavljajo zakon o vrednostnih papirjih in standardiziranih terminskih poslih (Securities and Futures Act – SFA), predpisi o vrednostnih papirjih in standardiziranih terminskih poslih iz leta 2005 v zvezi s trgi, korporativnim upravljanjem odobrenih borz, odobrenih klirinških družb in odobrenih holdingov, ponudbami za naložbe ter delnicami in nezavarovanimi obveznicami, predpisi o vrednostnih papirjih in standardiziranih terminskih poslih iz leta 2004 v zvezi z licenciranjem in vodenjem poslov ter smernice, ki jih je izdala centralna banka Singapurja (Monetary Authority of Singapore – MAS) v skladu z oddelkom 321 SFA, vključno s smernicami o urejanju trgov št. SFA 02-G01 in smernicami o merilih glede sposobnosti in primernosti št. FSG-G01. Smernice o urejanju trgov določajo obveznosti za odobrene borze, kot je obveznost upravljanja pravičnega, urejenega in preglednega trga. V oddelku 321(5) SFA je določeno, da lahko neupoštevanje katere od smernic katera koli stranka v vsakem civilnem ali kazenskem postopku uporabi kot podlago za vzpostavitev ali zavrnitev katere koli obveznosti. Poleg tega lahko MAS v skladu z oddelkom 334(1) in oddelkom 335 naloži globo odobreni borzi, če ugotovi, da je borza odgovorna za izogibanje kateri od smernic. Poleg tega so nekatera pravila poslovanja in kotiranja, ki podrobneje določajo zahteve SFA, opisana v pravilniku za vsako odobreno borzo. Pravila poslovanja in kotiranja ter njihove spremembe se morajo pred njihovo implementacijo predložiti MAS. SFA določa kazni, kadar pravila poslovanja ali kotiranja niso skladna z zahtevami MAS. V skladu s SFA se šteje, da so pravila poslovanja zavezujoča pogodba za odobreno borzo in njene člane ter se morajo zato stalno upoštevati in spoštovati.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve za odobrene borze v Singapurju zagotavljajo rezultate, ki so v veliki meri enakovredni rezultatom na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES, na naslednjih področjih: postopek odobritve, zahteve glede opredelitev, dostop do odobrene borze, organizacijske zahteve, zahteve za višje vodstvo, sprejem finančnih instrumentov v trgovanje, začasna ustavitev trgovanja z instrumenti in njihov umik iz trgovanja, nadzor skladnosti s pravili odobrenih borz in dostop do ureditev kliringa in poravnav.

(6)

V skladu z Direktivo 2004/39/ES se zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem uporabljajo samo za delnice, sprejete v trgovanje na reguliranih trgih. Kljub temu, da se lahko delnice sprejmejo v trgovanje na odobrenih borzah v Singapurju, Komisija meni, da ocena navedenih zahtev ni relevantna za namene tega sklepa, saj je njen cilj preveriti enakovrednost pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za trge tretjih držav v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršujejo na teh trgih.

(7)

Zato je ustrezno zaključiti, da pravno zavezujoče zahteve za odobrene borze v Singapurju zagotavljajo rezultate, enakovredne tistim na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES.

(8)

Odobrene borze v Singapurju nadzira MAS, ki je javni organ, ustanovljen v skladu z oddelkom 3 zakona o centralni banki Singapurja. MAS je glavni regulator za dejavnosti kapitalskega trga v Singapurju. V skladu z oddelkom 46 SFA ima MAS pooblastila za izdajanje navodil odobreni borzi v zvezi s specifičnimi zadevami, kot so določene v SFA, da se zagotovijo zaščita vlagateljev, delovanje pravičnih, urejenih in preglednih trgov, integriteta in stabilnost kapitalskih trgov ter spoštovanje vseh pogojev ali omejitev, ki jih določi MAS. MAS ima zakonita pooblastila za izdajanje pravno zavezujočih obvestil, smernic, kodeksov, izjav o politiki in obvestil o izvajanju. MAS lahko nalaga globe in izdaja opomine zaradi kršitve določb SFA ali njegove sekundarne zakonodaje, vključno z obvestili in navodili. MAS lahko tudi odstavi glavne uslužbence, če meni, da je to v interesu javnosti. In končno, MAS nadzira prakse obvladovanja tveganj odobrenih borz ter povezane kontrole z inšpekcijami na kraju samem in drugimi vrstami nadzornih pregledov.

(9)

Zato je ustrezno zaključiti, da za odobrene borze v Singapurju veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(10)

Tako bi bilo treba pogoje iz člena 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi z odobrenimi borzami v Singapurju šteti za izpolnjene.

(11)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za odobrene borze, ki veljajo v Singapurju v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za odobrene borze ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet. Komisija bi morala ta sklep pregledati zlasti zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(12)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za odobrene borze v Singapurju, ne posega v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/45

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter zahteve za poročanje o takih pogodbah. Točka 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 izvedene finančne instrumente OTC opredeljuje kot pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se ne izvršijo na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali na trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršijo na trgu tretje države, ki se ne šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, za namene Uredbe (EU) št. 648/2012 razvrstijo med izvedene finančne instrumente OTC.

(2)

V skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 se trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

(3)

Da bi se trg tretje države štel za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu Direktive 2004/39/ES, bi morale biti veljavne pravno zavezujoče zahteve ter nadzorne in izvršitvene ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem, enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES ter ali so navedeni trgi predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. Trge, ki imajo na datum sprejetja tega sklepa dovoljenje kot borze finančnih instrumentov ali blagovne borze, je treba zato opredeliti kot trge, ki se štejejo za enakovredne reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2004/39/ES.

(4)

Pravni okvir Japonske za borze finančnih instrumentov in blagovne borze sestavljata zakon o finančnih instrumentih in borzah iz leta 2006 (Financial Instruments and Exchange Act – FIEA), ki določa regulativni okvir za borze finančnih instrumentov, in zakon o izvedenih finančnih instrumentih na blago iz leta 2009 (Commodity Derivatives Act – CDA), ki določa regulativni in nadzorni okvir za blagovne borze. Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki temeljijo na blagu, kotirajo na blagovni borzi, izvedeni finančni instrumenti, pri katerih je osnova finančni instrument, pa kotirajo na borzah finančnih instrumentov. Pravila za borze finančnih instrumentov so podrobneje razdelana v odredbi o izvrševanju zakona o finančnih instrumentih in borzah ter odloku kabineta vlade o borzah finančnih instrumentov, pravila za blagovne borze pa so podrobneje določena v odredbi o izvrševanju zakona o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter odloku o izvrševanju zakona o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Poleg tega imajo blagovne borze in borze finančnih instrumentov relativno široka pooblastila za samoregulacijo v zvezi z nekaterimi zahtevami. Samoregulativna pooblastila borz finančnih instrumentov vključujejo zlasti pravila poslovanja v zvezi s kotiranjem in prenehanjem kotiranja finančnih instrumentov, ureditvami trgovanja in zahtevami v zvezi s članstvom. Operativna pravila se morajo predložiti v odobritev japonskemu predsedniku vlade (člen 81 FIEA). Samoregulativna pooblastila blagovnih borz se izvajajo prek odbora ali oddelka za samoregulacijo. Tržna pravila blagovnih borz določajo pravila trgovanja in zahteve glede članstva, vse skupaj pa se morajo predložiti v odobritev ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (MKGR) ter ministrstvu za gospodarstvo, trgovino in industrijo (MGTI). Samoregulativna pravila so za borze pravno zavezujoča.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve za borze z dovoljenjem na Japonskem zagotavljajo rezultate, enakovredne rezultatom na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES, na naslednjih področjih: postopek odobritve, zahteve glede opredelitev, dostop do borz, organizacijske zahteve, zahteve za višje vodstvo, sprejem finančnih instrumentov v trgovanje, začasna ustavitev trgovanja s finančnimi instrumenti in njihov umik iz trgovanja, nadzor skladnosti in dostop do ureditev kliringa in poravnav.

(6)

V skladu z Direktivo 2004/39/ES se zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem uporabljajo samo za delnice, sprejete v trgovanje na reguliranih trgih. Kljub temu, da se lahko delnice sprejmejo v trgovanje na borzah finančnih instrumentov, Komisija meni, da ocena navedenih zahtev ni relevantna za namene tega sklepa, saj je njen cilj preveriti enakovrednost pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za trge tretjih držav v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršujejo na teh trgih.

(7)

Zato je ustrezno zaključiti, da pravno zavezujoče zahteve za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem zagotavljajo rezultate, enakovredne tistim na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES.

(8)

Blagovne borze poslujejo pod nadzorom MKGR in MGTI. CDA določa okvir za nadzorna pooblastila MKGR in MGTI. MKGR in MGTI zlasti odobrita tržna pravila, pravila za pogodbe o borznem posredništvu, pravila o reševanju sporov ali pravila o odboru za nadzor tržnih transakcij borze ter njihove spremembe. Poleg tega lahko za zagotovitev poštenega trgovanja in zaščite vlagateljev MKGR in MGTI od blagovne borze zahtevata, da spremeni statut, druga pravila ali poslovne metode ali da sprejme katere koli druge ukrepe za izboljšanje svojega poslovanja. Če blagovna borza ne izvaja pravilno svojih samoregulativnih pooblastil in ne sprejme potrebnih ukrepov za zagotovitev poštenega trgovanja in zaščite vlagateljev, ji lahko MKGR in MGTI odvzameta licenco ali začasno ustavita celotno ali del njenega poslovanja. Za nadzor borz finančnih instrumentov je pristojen japonski predsednik vlade, katerega pooblastilo je preneseno na komisarja japonske agencije za finančne storitve (Japan Financial Services Agency – JFSA). V oddelku 5 poglavja V FIEA so določeni nadzorni ukrepi, ki so na voljo JFSA. Zlasti lahko JFSA, kadar borza finančnih instrumentov krši pravila in predpise, odvzame licenco ali izda odredbo o začasni ustavitvi celotnega ali dela poslovanja te borze. Poleg tega lahko JFSA od borze finančnih instrumentov zahteva, da spremeni svoj statut, operativna pravila, pravila za pogodbe o borznem posredništvu oziroma vsa druga pravila ali trgovske prakse ali pa sprejme druge potrebne ukrepe za nadzor. Statut borze finančnih instrumentov mora vključevati sankcije za člane, ki kršijo njena pravila poslovanja. Če borza finančnih instrumentov trga ne nadzira učinkovito, lahko JSFA sprejme izvršilne ukrepe, vključno z odvzemom licence ali začasno ustavitvijo njenega poslovanja.

(9)

Zato je ustrezno zaključiti, da za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(10)

Tako bi bilo treba pogoje iz člena 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi z borzami finančnih instrumentov in blagovnimi borzami z dovoljenjem na Japonskem šteti za izpolnjene.

(11)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za borze finančnih instrumentov in blagovne borze, ki veljajo na Japonskem v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za te trge ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet. Komisija bi morala ta sklep pregledati zlasti zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(12)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem, ne posega v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/48

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter zahteve za poročanje o takih pogodbah. Točka 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 izvedene finančne instrumente OTC opredeljuje kot pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se ne izvršijo na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali na trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršijo na trgu tretje države, ki se ne šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, za namene Uredbe (EU) št. 648/2012 razvrstijo med izvedene finančne instrumente OTC.

(2)

V skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 se trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

(3)

Da bi se trg tretje države štel za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu Direktive 2004/39/ES, bi morale biti veljavne pravno zavezujoče zahteve ter nadzorne in izvršitvene ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za finančne trge v Avstraliji, enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES ter ali so navedeni trgi predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. Trge, ki imajo v Avstraliji na datum sprejetja tega sklepa dovoljenje kot finančni trgi, je treba zato opredeliti kot trge, ki se štejejo za enakovredne reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2004/39/ES.

(4)

Zakon o gospodarskih družbah iz leta 2001 je primarni zakonodajni akt, ki določa pravno zavezujoče režime za finančne trge v skladu z avstralskim režimom za tržne licence in predpisi za integriteto na trgih (Market Integrity Rules – MIR). Za upravljanje finančnega trga v Avstraliji je potrebna licenca. Zakon o gospodarskih družbah vzpostavlja režim za izdajo predpisov, ki avstralski agenciji za vrednostne papirje in naložbe (Australian Securities and Investments Commission – ASIC) omogoča sprejemanje MIR, ki se uporabljajo za upravljavce trgov, udeležence na trgih, druge predpisane subjekte in finančne produkte, s katerimi se trguje na trgih. Nadaljnje zahteve so določene v sekundarnih ali delegiranih zakonodajnih instrumentih, sprejetih v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, med katere spadajo tudi predpisi za gospodarske družbe iz leta 2001. ASIC izdaja tudi regulativne smernice, ki nadalje razlagajo, kako lahko imetniki licence izpolnjujejo zadevne določbe iz zakona o gospodarskih družbah, kar vključuje obveznosti za imetnike tržne licence, da ohranjajo zadostne ureditve za upravljanje trgov za zagotavljanje pravičnosti, nemotenega delovanja in preglednosti trgov, ter druge zahteve, ki spadajo med merila, ki se ocenjujejo. Če se regulativne smernice ne upoštevajo, ASIC sprejme izvršilne ukrepe.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve, določene v zakonodaji, MIR in regulativnih smernicah, za finančne trge z dovoljenjem v Avstraliji zagotavljajo rezultate, enakovredne rezultatom na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES, na naslednjih področjih: postopek odobritve, zahteve glede opredelitev, dostop do priznane borze, organizacijske zahteve, zahteve za višje vodstvo, sprejem finančnih instrumentov v trgovanje, začasna ustavitev trgovanja z instrumenti in njihov umik iz trgovanja, nadzor skladnosti s pravili finančnega trga in dostop do ureditev kliringa in poravnav.

(6)

V skladu z Direktivo 2004/39/ES se zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem uporabljajo samo za delnice, sprejete v trgovanje na reguliranih trgih. Kljub temu, da se lahko delnice sprejmejo v trgovanje na finančnih trgih v Avstraliji, Komisija meni, da ocena navedenih zahtev ni relevantna za namene tega sklepa, saj je njen cilj preveriti enakovrednost pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za trge tretjih držav v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršujejo na teh trgih.

(7)

Zato je ustrezno zaključiti, da pravno zavezujoče zahteve za finančne trge z dovoljenjem v Avstraliji zagotavljajo rezultate, ki so v veliki meri enakovredni tistim na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES.

(8)

ASIC je javni organ, ustanovljen v skladu z zakonom o avstralski agenciji za vrednostne papirje in naložbe iz leta 2001 (v nadaljnjem besedilu: zakon o ASIC), ki je pristojen za upravljanje in izvrševanje zakonodaje v zvezi z avstralskimi finančnimi trgi. Med regulativna in izvršilna pooblastila ASIC spadajo preiskovanje domnevnih kršitev zakonodaje, izdajanje obvestil o kršitvah, uveljavljanje denarnih kazni prek sodišč in tožbe. Poleg tega lahko ASIC izvaja tudi inšpekcije na finančnih trgih brez predhodnega obvestila. To vključuje pooblastilo za pregledovanje registrov, evidenc in dokumentov. Poleg tega lahko minister za finančne storitve izda pisna navodila za upravljavca finančnega trga, da sprejme določene ukrepe za zagotovitev, da izpolnjuje zahteve kot imetnik licence za upravljanje finančnega trga, če meni, da se te zahteve ne izpolnjujejo (oddelek 794A zakona o gospodarskih družbah). Če finančni trg ne izpolni tega navodila, lahko ASIC od sodišča zahteva, da izda odločbo, s katero zahteva izpolnitev navodila (oddelek 794A zakona o gospodarskih družbah). ASIC ima tudi pooblastilo, da subjektu izda navodilo (to vključuje upravljavce trga in udeležence na trgih z licenco), če meni, da je to potrebno ali v javnem interesu, da se zaščiti osebe, ki trgujejo s finančnim produktom ali razredi finančnih produktov (oddelek 798J zakona o gospodarskih družbah). Poleg tega lahko ASIC za potrebe izvrševanja svojih regulativnih in preiskovalnih ukrepov zahteva sodne odločbe in zadeve posreduje v sodne postopke. ASIC lahko od sodišča zahteva, da izda odločbo, s katero zahteva spoštovanje ukrepov ASIC, sprejetih na podlagi njenih regulativnih in preiskovalnih pristojnosti (oddelek 70 zakona o ASIC). Če subjekt ne izpolni navodila, izdanega v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, lahko ASIC od sodišča zahteva, da izda odločbo o izpolnjevanju navodila. In končno, ASIC je za lažji nadzor trgov in udeležencev v skladu z MIR sklenila protokole za sodelovanje in deljenje informacij z vsakim zadevnim upravljavcem trga.

(9)

Zato je ustrezno zaključiti, da za finančne trge v Avstraliji veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(10)

Tako bi bilo treba pogoje iz člena 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s finančnimi trgi z dovoljenjem v Avstraliji šteti za izpolnjene.

(11)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za finančne trge, ki veljajo v Avstraliji v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za finančne trge ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet. Komisija bi morala ta sklep pregledati zlasti zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(12)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za finančne trge v Avstraliji, ne posega v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/51

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter zahteve za poročanje o takih pogodbah. Točka 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 izvedene finančne instrumente OTC opredeljuje kot pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se ne izvršijo na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali na trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršijo na trgu tretje države, ki se ne šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, za namene Uredbe (EU) št. 648/2012 razvrstijo med izvedene finančne instrumente OTC.

(2)

V skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 se trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

(3)

Da bi se trg tretje države štel za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu Direktive 2004/39/ES, bi morale biti veljavne pravno zavezujoče zahteve ter nadzorne in izvršitvene ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za priznane borze v Kanadi, enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES ter ali so navedeni trgi predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. Trge, ki imajo na datum sprejetja tega sklepa dovoljenje kot priznane borze, je treba zato opredeliti kot trge, ki se štejejo za enakovredne reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2004/39/ES.

(4)

Pravno zavezujoče zahteve za priznane borze v Kanadi sestavljajo trije stebri. Prvi steber sestavlja provincialna in teritorialna zakonodaja, ki določa splošne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci mest trgovanja, če želijo izvajati dejavnosti v provinci ali na teritoriju. Konkretnejše in podrobnejše zahteve, ki se uporabljajo za priznane borze, so določene v nacionalnih standardih, t. i. „National Instruments“, ki sestavljajo drugi steber. Te sprejemajo agencije za trg vrednostnih papirjev (Securities Regulatory Authorities – SRA) vsake province in teritorija, standardi pa zajemajo področja, kot so pravičen dostop in preglednost, kliring in poravnava ter zahteve glede poročanja in razkritij. Tretji steber sestavljajo sklepi o priznanju. Za vsako priznano borzo jih izda ustrezna SRA, v sklepih pa so določeni pogoji poslovanja za posamezno priznano borzo. Sklepi o priznanju, ki jih izda katera koli SRA, imajo zakonsko moč in vsaka kršitev pogojev iz teh sklepov predstavlja kršitev zakona o vrednostnih papirjih ali zakona o terminskih pogodbah na blago.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve za priznane borze v Kanadi v veliki meri zagotavljajo rezultate, enakovredne rezultatom na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES, na naslednjih področjih: postopek odobritve, zahteve glede opredelitev, dostop do priznane borze, organizacijske zahteve, zahteve za višje vodstvo, sprejem finančnih instrumentov v trgovanje, začasna ustavitev trgovanja z instrumenti in njihov umik iz trgovanja, nadzor skladnosti s pravili priznane borze in dostop do ureditev kliringa in poravnav.

(6)

V skladu z Direktivo 2004/39/ES se zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem uporabljajo samo za delnice, sprejete v trgovanje na reguliranih trgih. Kljub temu, da se lahko delnice sprejmejo v trgovanje na priznanih borzah z dovoljenjem v Kanadi, Komisija meni, da ocena navedenih zahtev ni relevantna za namene tega sklepa, saj je njen cilj preveriti enakovrednost pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za trge tretjih držav v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršujejo na teh trgih.

(7)

Zato je ustrezno zaključiti, da pravno zavezujoče zahteve za priznane borze z dovoljenjem v Kanadi zagotavljajo rezultate, enakovredne tistim na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES.

(8)

SRA so odgovorne za urejanje in nadzor priznanih borz, ki imajo dovoljenje v njihovih jurisdikcijah. Med njihove nadzorne pristojnosti med drugim spada pooblastilo za sprejetje odločitve glede trgovanja in načina, na katerega posluje priznana borza. Poleg tega morajo priznane borze v skladu s pogoji sklepa o priznanju SRA poročati o domnevnih kršitvah zakona o vrednostnih papirjih s strani udeležencev in njihovih strank ter SRA tudi redno poročati o statusu svojih preiskav in disciplinskih ukrepih. Priznane borze imajo za izvajanje svojih nadzornih dolžnosti za to zadolžene zaposlene, odgovorne za preiskovanje in izvrševanje ukrepov, za tekoče spremljanje trgovanja in izvajanje pregledov na kraju samem v trgovalnih enotah udeležencev. SRA imajo tudi pooblastila za nalaganje sankcij priznanim borzam v primeru kršitev zakonodaje o vrednostnih papirjih (zakonodajnih aktov, nacionalnih standardov, predpisov in sklepov o priznanju). Sankcije vključujejo globe, opomine, preklic sklepa o priznanju, začasen odvzem registracije ali vključitev dodatnih pogojev, ki jih morajo priznane borze izpolniti, da zagotovijo skladnost z zakonodajo o vrednostnih papirjih.

(9)

Zato je ustrezno zaključiti, da se za navedene finančne trge v Kanadi izvajata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(10)

Tako bi bilo treba pogoje iz člena 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s priznanimi borzami z dovoljenjem v Kanadi šteti za izpolnjene.

(11)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za priznane borze, ki veljajo v Kanadi v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za priznane borze ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet. Komisija bi morala ta sklep pregledati zlasti zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(12)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za priznane borze v Kanadi, ne posega v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/54

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve Nove Zelandije za CNS z dovoljenjem v navedeni državi sestavljajo del 5C Zakona o centralni banki Nove Zelandije iz leta 1989 (Reserve Bank of New Zeland Act, v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila) in odredbe, s katerimi CNS pridobijo dovoljenje kot imenovani poravnalni sistemi (v nadaljnjem besedilu: odredbe o imenovanju). Osnovna pravila in odredbe o imenovanju določajo zahteve, ki jih morajo CNS vedno izpolnjevati, da lahko na Novi Zelandiji opravljajo klirinške storitve. Generalni guverner lahko CNS s sedežem na Novi Zelandiji podeli dovoljenje za imenovani poravnalni sistem na predlog ministra za finance in ministra za trgovino ter v skladu s skupnim priporočilom Banke Nove Zelandije in Organa za finančne trge (skupaj v nadaljnjem besedilu: skupni regulativni organi). Za pridobitev dovoljenja CNS kot imenovanega poravnalnega sistema se lahko postavijo pogoji. Z odredbami o imenovanju se odobrijo posebna notranja pravila in predpisi imenovanih poravnalnih sistemov, ki vsebujejo zahteve, ki jih morajo imenovani poravnalni sistemi izpolnjevati in ki so skladne s politiko na visoki ravni, ki jo objavijo skupni regulativni organi. Poleg tega morajo v skladu z Zakonom o Centralni banki Nove Zelandije iz leta 1989 imenovani poravnalni sistemi spoštovati zadevne mednarodne standarde o klirinških in poravnalnih sistemih, vključno z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodna organizacija nadzornikov trgov vrednostnih papirjev (IOSCO). Skupni regulativni organi so izdali izjavo o politiki „Imenovanje in nadzor imenovanih poravnalnih sistemov“ (The Designation and Oversight of Designated Settlement Systems), ki od imenovanih poravnalnih sistemov zahteva spoštovanje načel za infrastrukture finančnega trga.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve za CNS z dovoljenjem na Novi Zelandiji torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela, določena v osnovnih pravilih, določajo visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati imenovani poravnalni sistemi, da pridobijo dovoljenje za opravljanje storitev kliringa na Novi Zelandiji. Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev na Novi Zelandiji. Da bi imenovani poravnalni sistemi dokazali skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja notranja pravila in postopke predložiti v odobritev skupnim regulativnim organom. Ta interna pravila in postopki so skupaj z odredbami o imenovanju, s katerimi imenovani poravnalni sistemi pridobijo dovoljenje, druga plast pravno zavezujočih zahtev na Novi Zelandiji, ki mora določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bo imenovani poravnalni sistem izpolnil navedene standarde in načela za infrastrukture finančnega trga. Skupni regulativni organi ocenijo skladnost imenovanih poravnalnih sistemov z navedenimi standardi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko sistem pridobi dovoljenje kot imenovani poravnalni sistem, postanejo notranja pravila in postopki zanj pravno zavezujoči in jih ni mogoče spremeniti, če skupni regulativni organi nasprotujejo načrtovanim spremembam.

(7)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za imenovane poravnalne sisteme s sedežem na Novi Zelandiji, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(8)

Finančni trg, na katerem imenovani poravnalni sistemi z dovoljenjem na Novi Zelandiji opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen na Novi Zelandiji, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v imenovanih poravnalnih sistemih s sedežem na Novi Zelandiji izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(9)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za imenovane poravnalne sisteme s sedežem na Novi Zelandiji, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za imenovane poravnalne sisteme z dovoljenjem na Novi Zelandiji, dopolnjena z internimi pravili in postopki, ki vključujejo načela za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki velja za Novo Zelandijo, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(10)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije zagotavljajo, da imenovani poravnalni sistemi z dovoljenjem v tej državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(11)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(12)

Imenovane poravnalne sisteme z dovoljenjem na Novi Zelandiji nadzorujejo skupni regulativni organi. Ti lahko od imenovanih poravnalnih sistemov in njihovih udeležencev zahtevajo informacije in jim naložijo kazni, če informacij ne predložijo. Skupni regulativni organi lahko prekličejo dovoljenje imenovanega poravnalnega sistema. Spremljajo tudi skladnost imenovanih poravnalnih sistemov s pogoji, ki veljajo za dovoljenje kot imenovani poravnalni sistem. Ti pogoji lahko vključujejo zahtevo po obveščanju skupnih regulativnih organov o pomembnih dogodkih (kot so neskladnost z okvirom sistema za upravljanje tveganj ali politiko finančnih virov ali spremembe navedenega okvira ali politike), po rednem poročanju skupnih regulativnih organov in objavi informacij, vključno s samooceno na podlagi relevantnih mednarodnih standardov (načel za infrastrukture finančnega trga). Skupni regulativni organi se redno srečujejo z višjim vodstvom imenovanih poravnalnih sistemov in lahko pregledajo dovoljenje ter določijo dodatne pogoje zanj ali ga odvzamejo, če veljavne zahteve niso izpolnjene.

(13)

Zato bi bilo treba skleniti, da za imenovane poravnalne sisteme z dovoljenjem na Novi Zelandiji veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(14)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(15)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko poslujejo na Novi Zelandiji, če so pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo zanje in njihove udeležence, pravno zanesljive. Poleg tega je treba nad CNS z dovoljenjem tretje države izvajati učinkovit nadzor, ki zagotavlja skladnost z veljavnimi pravnimi in nadzornimi ureditvami. Med Centralno banko Nove Zelandije in nadzornim organom tretje države, ki je pristojen za CNS, se lahko sklene memorandum o soglasju.

(16)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(17)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za imenovane poravnalne sisteme, ki veljajo na Novi Zelandiji v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za imenovane poravnalne sisteme na Novi Zelandiji ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(18)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se na Novi Zelandiji uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/57

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predviden sklep o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Japonske zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve Japonske za CNS z dovoljenjem v tej državi so Zakon o finančnih instrumentih in borzah iz leta 2006 (Financial Instruments and Exchange Act, FIEA), ki določa nadzorni okvir za organizacije, ki opravljajo kliring vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov, ter Zakon o izvedenih finančnih instrumentih na blago iz leta 2009 (Commodity Derivatives Act, CDA), ki določa nadzorni okvir za organizacije, ki opravljajo kliring blaga. Ta sklep zajema samo ureditev, določeno v Zakonu o izvedenih finančnih instrumentih za blago za organizacije za kliring transakcij z blagom (commodity transaction clearing organisations, CTCO). Zakon o izvedenih finančnih instrumentih na blago določa zahteve, ki jih morajo organizacije za kliring transakcij z blagom vedno izpolnjevati, da lahko opravljajo klirinške storitve na Japonskem. Dovoljenje organizacijam za kliring transakcij z blagom mora izdati pristojni minister. Ta lahko določi pogoje za izdajo licence organizaciji za kliring transakcij z blagom. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo je pristojni minister za organizacije za kliring transakcij z blagom, ki opravljajo klirinške storitve samo za trge primarnih proizvodov, ki so v pristojnosti navedenega ministrstva. Minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo je pristojni minister za organizacije za kliring transakcij z blagom, ki opravljajo klirinške storitve samo za trge primarnih proizvodov, ki so v pristojnosti navedenega ministrstva. Za druge organizacije za kliring transakcij z blagom sta pristojna ministra obeh navedenih ministrstev.

(6)

Poleg tega sta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo novembra 2014 objavili Osnovne smernice za nadzor organizacij, ki opravljajo kliring blaga (Basic Guidelines on Supervision of Commodity Clearing Organisations, v nadaljnjem besedilu: Smernice), ki podrobno določajo nadzorni okvir v zvezi z organizacijami za kliring transakcij z blagom ob upoštevanju načel za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), ter zlasti način, na katerega morajo organizacije za kliring transakcij z blagom izpolnjevati Zakon o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Smernice se vključijo v notranja pravila in postopke organizacij za kliring transakcij z blagom.

(7)

V skladu z osnovnimi pravili morajo organizacije za kliring transakcij z blagom sprejeti notranja poslovna pravila – notranja pravila in postopke organizacije za kliring transakcij z blagom – ki so skladna z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo, ter omogočajo, da se transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti ustrezno in varno izvajajo. Notranja poslovna pravila zagotavljajo tudi, da je finančni položaj organizacije za kliring transakcij z blagom primeren za opravljanje kliringa blaga, da so njeni pričakovani prihodki in odhodki iz poslovanja pozitivni, da ima njeno osebje dovolj znanja in izkušenj za ustrezno in zanesljivo izvedbo kliringa blaga ter da sta njena struktura in sistem ustrezno razvita, tako da je omogočeno ustrezno delovanje sistema poravnav. Navedena pravila in postopke mora odobriti pristojni minister in jih ni mogoče spremeniti, če jim pristojni minister nasprotuje.

(8)

Pravno zavezujoče zahteve za organizacije za kliring transakcij z blagom z dovoljenjem na Japonskem torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela za organizacije za kliring transakcij z blagom, ki jih vsebujejo osnovna pravila, določajo visoke standarde, ki jih morajo organizacije za kliring transakcij z blagom izpolnjevati, da pridobijo dovoljenje za opravljanje storitev kliringa na Japonskem (skupaj v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila). Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za organizacije za kliring transakcij z blagom na Japonskem. Da bi organizacije za kliring transakcij z blagom dokazale skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja notranja pravila in postopke predložiti v odobritev pristojnemu ministru. Ta interna pravila in postopki so druga plast pravno zavezujočih zahtev Japonske za organizacije za kliring transakcij z blagom, ki morajo določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bo organizacija za kliring transakcij z blagom vlagateljica izpolnila te standarde v skladu s Smernicami. Poleg tega notranja pravila in postopki organizacij za kliring transakcij z blagom vsebujejo dodatne določbe, ki dopolnjujejo osnovna pravila. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ocenita skladnost organizacij za kliring transakcij z blagom z navedenimi standardi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko ta notranja pravila in postopke odobri pristojni minister, ti postanejo pravno zavezujoči za organizacije za kliring transakcij z blagom.

(9)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za organizacije za kliring transakcij z blagom s sedežem na Japonskem, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(10)

Finančni trg, na katerem organizacije za kliring transakcij z blagom z dovoljenjem na Japonskem opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen na Japonskem, predstavljala manj kot 2 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v organizacijah za kliring transakcij z blagom s sedežem na Japonskem izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(11)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za organizacije za kliring transakcij z blagom s sedežem na Japonskem, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za organizacije za kliring transakcij z blagom z dovoljenjem na Japonskem, dopolnjujejo interna pravila in postopki, ki vključujejo načela za infrastrukture finančnih trgov, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki velja za Japonsko, ter dosegajo rezultate pri zmanjševanju tveganj, ki so enakovredni rezultatom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Japonske zagotavljajo, da organizacije za kliring transakcij z blagom z dovoljenjem v navedeni državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Japonske glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(14)

Nadzor organizacij za kliring transakcij z blagom z dovoljenjem na Japonskem izvajata Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo v okviru svojih pristojnosti in v okviru pooblastil posameznega ministrstva. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo lahko organizacijam za kliring transakcij z blagom in njihovim klirinškim članom odredita, naj posredujejo poročila ali gradiva v zvezi s svojimi sredstvi ali poslovanjem. Prav tako lahko opravljata inšpekcijske preglede organizacij za kliring transakcij z blagom in njihovih klirinških članov, vključno s pregledom njihovih knjig in dokumentov ali drugih elementov, povezanih z njihovim poslovanjem. Kadar ministrstvi menita, da je to potrebno in primerno za pravilno in zanesljivo izvajanje klirinških storitev, lahko organizacijam za kliring transakcij z blagom odredita, naj spremenijo svoj statut, poslovna pravila in druga pravila, spremenijo svoje poslovne metode ali uvedejo potrebne ukrepe za izboljšanje svojih poslovnih operacij ali stanja svojih sredstev. Prav tako lahko uvedeta tudi disciplinske ukrepe in kazni za organizacije za kliring transakcij z blagom zaradi neizpolnjevanja veljavnih določb.

(15)

Zato bi bilo treba skleniti, da za organizacije za kliring transakcij z blagom z dovoljenjem na Japonskem veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(16)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Japonske vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS z dovoljenjem tretje države).

(17)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko zaprosijo za dovoljenje kot organizacije za kliring transakcij z blagom, s katerim lahko na Japonskem opravljajo enake storitve kot v tretji državi. Japonska agencija za finančne storitve (Japan Financial Services Agency, v nadaljnjem besedilu: JFSA) je pooblaščena, da v posvetovanju z ministrom, ki je pristojen za trg primarnih proizvodov, določi blago, s katerim se lahko trguje na trgu finančnih instrumentov v skladu z japonskim Zakonom o finančnih instrumentih in borzah. Kadar CNS z dovoljenjem tretje države opravljajo kliring takšnih pogodb, ki so določene za trgovanje na trgu finančnih instrumentov, lahko zaprosijo za licenco „tuje CNS“ pri JFSA, s katero lahko na Japonskem opravljajo enake storitve kot v tretji državi. Merila, ki se uporabijo za CNS z dovoljenjem tretje države, ki prosi za licenco, so podobna kot merila, ki se uporabljajo za japonske klirinške organizacije, vendar so CNS z dovoljenjem tretje države izvzete iz nekaterih zahtev, ki se veljajo za domače CNS z dovoljenjem na Japonskem, kadar so pridobile enakovredno licenco od zadevnega organa tretje države, s katerim je JFSA sklenila dogovor o sodelovanju. CNS z dovoljenjem tretje države, ki opravljajo kliring pogodb, ki niso določene za trgovanje na trgu finančnih instrumentov, morajo v skladu z japonskim zakonom o izvedenih finančnih instrumentih na blago zaprositi za licenco pri Ministrstvu za gospodarstvo, trgovino in industrijo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Pri obravnavi vloge za licenco bosta ministrstvi upoštevali status dovoljenja, ki ga ima CNS v tretji državi.

(18)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Japonske omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(19)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za organizacije za kliring transakcij z blagom, ki veljajo na Japonskem v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej spremljati razvoj japonskega pravnega in nadzornega okvira za organizacije za kliring transakcij z blagom ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(20)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se na Japonskem uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija v sodelovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(21)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/61

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Brazilije zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve Brazilije za CNS z dovoljenjem v tej državi zajemajo Zakon 10214 z dne 27. marca 2001 ter resolucije, ki jih izda Nacionalni monetarni svet (Conselho Monetário Nacional, v nadaljnjem besedilu: CMN), okrožnice, ki jih izda Centralna banka Brazilije (Banco Central do Brasil, v nadaljnjem besedilu: BCB), in navodila, ki jih izda brazilska Komisija za vrednostne papirje in borzo (Comissão de Valores Mobiliários, v nadaljnjem besedilu: CVM), sprejete v skladu z navedenim zakonom. Zlasti Resolucija 2882, kakor je bila spremenjena z Resolucijo 3081, ureja dejavnosti klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev, določa načela, ki se uporabljajo za delovanje klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev, ter pooblašča BCB za reguliranje, izdajanje dovoljenj ter nadzor klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev.

(6)

Klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev s sedežem v Braziliji morajo imeti dovoljenje BCB za zagotavljanje klirinških storitev. BCB mora pri obravnavi vloge za izdajo dovoljenja za klirinško družbo ali ponudnika klirinških storitev upoštevati stabilnost, normalno delovanje in izboljševanje brazilskega plačilnega sistema. Pred odobritvijo takšnega dovoljenja ali po njej lahko določi tudi „pogoje, za katere meni, da so primerni“, in sicer na podlagi stabilnosti finančnega sistema, tveganja in učinkovitosti klirinških družb ter ponudnikov klirinških storitev. Za klirinške družbe, ki upravljajo sistemsko pomemben sistem, ki ustvarja tveganja za moč in nemoteno delovanje brazilskega finančnega sistema, kar določi BCB na podlagi obsega in narave klirinškega sistema, lahko veljajo drugačna pravila kot za druge klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev.

(7)

BCB je sprejela različne ukrepe za izvajanje Resolucije 2882 in zagotavljanje, da klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev upoštevajo vrednosti, načela in pravila, ki se uporabljajo za plačilni sistem. Zlasti Okrožnica 3057 vsebuje natančne predpise za delovanje klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev ter določa več zahtev, ki jih morajo izpolnjevati, vključno s kapitalskimi zahtevami, standardi preglednosti, ukrepi za nadzor tveganja in operativnimi zahtevami. BCB je izdala Izjavo o politiki št. 25097 o sprejetju načel za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), s katero BCB uvaja načela za infrastrukture finančnega trga v svoj nadzor in pregled klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev.

(8)

V skladu z Okrožnico 3057 morajo klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev sprejeti notranja pravila in postopke, ki zagotavljajo skladnost z vsemi zadevnimi zahtevami in zajemajo vse pomembne vidike v zvezi z njihovim delovanjem, vključno z zaščitnimi ukrepi za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega in operativnega tveganja. Navedena notranja pravila in postopki se predložijo BCB, ki jih v postopku izdaje dovoljenja oceni najprej. Poleg tega mora BCB odobriti tudi pomembne spremembe notranjih pravil in postopkov. Sporočiti ji je treba tudi vse druge nepomembne spremembe notranjih pravil in postopkov, in sicer v tridesetih dneh po sprejetju sprememb, BCB pa jim lahko nasprotuje.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Braziliji, torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela iz Zakona 10214 in resolucij, okrožnic in navodil, sprejetih v skladu z njim, določajo visoke standarde, ki jih morajo klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev izpolnjevati, da pridobijo dovoljenje za opravljanje klirinških storitev v Braziliji (skupaj v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila). Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev v Braziliji. Da bi klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev dokazali skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja notranja pravila in postopke predložiti v odobritev ali neugovarjanje BCB. Ta interna pravila in postopki so druga plast pravno zavezujočih zahtev v Braziliji, ki mora določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bodo klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev izpolnili te standarde. BCB bo ocenila skladnost klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev z navedenimi standardi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko BCB odobri notranja pravila in postopke, ti za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev postanejo pravno zavezujoči.

(10)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev v Braziliji, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(11)

Finančni trg, na katerem klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev s sedežem v Braziliji opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Braziliji, predstavljala manj kot 3 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v klirinških družbah in ponudnikih klirinških storitev izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(12)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev s sedežem v Braziliji, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev, dopolnjena z njihovimi internimi pravili in postopki, ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v Braziliji, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Brazilije zagotavljajo, da klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev z dovoljenjem v tej državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Brazilije glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(15)

BCB stalno spremlja skladnost klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev z veljavnimi pravno zavezujočimi zahtevami. Poleg tega ima več sredstev za zagotavljanje take skladnosti. BCB je zlasti pooblaščena, da zahteva informacije od klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev, jim izdaja opozorila in od njih zahteva določene spremembe njihovih pravil, za katere meni, da so potrebne. Poleg tega lahko klirinškim družbam ali ponudnikom klirinških storitev naloži kazni za vsako kršitev veljavnih pravno zavezujočih zahtev in jim lahko celo odvzame dovoljenje.

(16)

Zato bi bilo treba skleniti, da za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev z dovoljenjem v Braziliji veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Brazilije vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem v tretji državi, v kateri pravne in nadzorne ureditve zagotavljajo učinke, podobne tistim, ki jih zagotavljajo pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo v Braziliji, in ki upoštevajo načela za infrastrukture finančnega trga, ki imajo enakovredne ureditve za preprečevanje pranja denarja in v katerih za CNS velja učinkovit nadzor, lahko ponujajo storitve v Braziliji. Za odobritev priznanja je obvezna tudi sklenitev dogovora o sodelovanju med BCB in pristojnim organom iz tretje države, iz katere je CNS, ki zaprosi za priznanje.

(19)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Brazilije omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(20)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev, ki veljajo v Braziliji v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(21)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Braziliji uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/65

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predviden sklep o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Mednarodnega finančnega centra Dubaj (v nadaljnjem besedilu: DIFC) zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v DIFC klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve DIFC za CNS z dovoljenjem v DIFC predstavljata regulativni zakon iz leta 2004 (Regulatory Law 2004) in zakon o trgih iz leta 2012 (Markets Law 2012) (v nadaljnjem besedilu: predpisi DIFC). Dopolnjuje ju pravilnik dubajskega Urada za finančne storitve (Dubai Financial Services Authority, v nadaljnjem besedilu: DFSA), ki vsebuje modul o tržnih institucijah z dovoljenjem (Authorised Market Institutions, AMI).

(6)

CNS z dovoljenjem v DIFC mora imeti dovoljenje DFSA kot tržna institucija z dovoljenjem. Ta sklep se nanaša samo na režim, ki se uporablja za tržne institucije z dovoljenjem, ki opravljajo dovoljeno finančno storitev upravljanja klirinške družbe v DIFC. Da bi tržne institucije z dovoljenjem pridobile dovoljenje za opravljanje kliringa, morajo izpolniti posebne zahteve, ki jih določi DFSA in ki so določene v pravilniku DFSA. Tržne institucije z dovoljenjem varno in učinkovito upravljajo klirinške sisteme in skrbno obvladujejo tveganja, povezana z njihovim poslovanjem in operacijami. Imeti morajo tudi zadostne finančne, človeške in sistemske vire.

(7)

Predpisi DIFC v celoti izvajajo mednarodne standarde, določene po načelih za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trgov vrednostnih papirjev (IOSCO).

(8)

Predpisi DIFC od tržnih institucij z dovoljenjem zahtevajo, da sprejmejo notranja pravila in postopke za zagotavljanje skladnosti z vsemi zahtevami in ki so potrebni za ustrezno ureditev njihovih klirinških sistemov in sistemov za poravnavo. Pravilo 5.6 od tržnih institucij z dovoljenjem zahteva, da njihova notranja pravila in postopki vsebujejo posebne določbe, vključno s pravili za primere neizpolnjevanja obveznosti. Navedena notranja pravila in postopke je treba skupaj z vsemi spremembami pred začetkom njihovega izvajanja predložiti DFSA. DFSA lahko zavrne predlagana pravila ali zahteva njihove spremembe. V skladu s pravili DIFC so notranja pravila tržnih institucij z dovoljenjem pravno zavezujoča in izvršljiva zoper člane in druge udeležence.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC, torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela iz pravilnika DFSA in predpisi DIFC določajo visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati tržne institucije z dovoljenjem, da bi pridobile dovoljenje za opravljanje klirinških storitev v DIFC (v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila). Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev v DIFC. Za dokazovanje skladnosti z osnovnimi pravili, morajo tržne institucije z dovoljenjem v skladu s pravilom 5.6 o pravilih poslovanja vzpostaviti svoja notranja pravila in postopke ter jih predložiti DFSA v odobritev pred začetkom njihovega izvajanja, DFSA pa jih lahko prepreči ali zavrne. Navedena notranja pravila in postopki so druga plast zahtev v DIFC.

(10)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(11)

Finančni trg, na katerem tržne institucije z dovoljenjem v DIFC opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. Od leta 2011 je bilo malo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti ali kliringa zanje. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v DIFC izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(12)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v DIFC se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za navedene CNS, dopolnjena z njihovimi internimi pravili in postopki, ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v DIFC, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve DIFC zagotavljajo, da tržne institucije z dovoljenjem v DIFC izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve DIFC glede CNS z dovoljenjem v DIFC zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(15)

DFSA kot nadzornik tržnih institucij z dovoljenjem spremlja te institucije v DIFC, da zagotovi skladnost z veljavnimi pravili. Ima polna pooblastila za izdajo dovoljenj tržnim institucijam z dovoljenjem in njihovo kaznovanje, vključno s pooblastilom za preklic dovoljenja tržne institucije z dovoljenjem ter pooblastilom za uvedbo sankcij proti njim. DFSA izvaja tekoči nadzor. Prav tako sprejme ciklus nenehnega upravljanja tveganj, ki zajema ugotavljanje, ocenjevanje, prednostno razvrščanje in zmanjševanje tveganj. Regulativni zakon iz leta 2004 daje DFSA velika pooblastila pri izvrševanju njenih zakonov in pravil. DFSA je pooblaščena za izvajanje preiskav o sumih kršitev svojih pravil in ima pooblastila za opravljanje preiskav, obvezno pridobitev poslovnih knjig in evidenc ali da od posameznikov zahteva sodelovanje v razgovorih pod prisego ali z zagotovilom. Poleg tega lahko med drugim nalaga finančne kazni, izdaja javne opomine in osebam prepove opravljanje dejavnosti v DIFC.

(16)

Zato bi bilo treba skleniti, da za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve DIFC vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem tretje države, ki želijo v DIFC opravljati kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, morajo zaprositi za dovoljenje pri DFSA. Modul za priznanje (Recognition Module) določa merila in postopek za priznanje.

(19)

Za izdajo priznanja mora imeti jurisdikcija, v kateri ima CNS sedež, dovolj učinkovito regulativno ureditev, podobno pravnim in nadzornim ureditvam, ki se uporabljajo v DIFC. Poleg tega je pred odobritvijo vloge CNS z dovoljenjem tretje države obvezna sklenitev dogovora o sodelovanju med DIFC in pristojnimi organi tretje države.

(20)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve DIFC omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(21)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za tržne institucije z dovoljenjem, ki veljajo v DIFC v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za tržne institucije z dovoljenjem ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(22)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v DIFC uporabljajo za CNS z dovoljenjem v DIFC, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/68

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Združenih arabskih emiratov (v nadaljnjem besedilu: ZAE) zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve ZAE za CNS z dovoljenjem v tej državi sestavljajo predpisi, ki jih izdaja Organ ZAE za vrednostne papirje in blago (Securities and Commodities Authority, v nadaljnjem besedilu: SCA). Predpisi določajo zahteve, ki jih morajo CNS ves čas izpolnjevati, da lahko v ZAE opravljajo klirinške storitve. Zajemajo Sklep št. 157\R iz leta 2005, ki opredeljuje pojem klirinške agencije, ter Sklep sveta SCA št. 11 iz leta 2015, ki določa zahteve za CNS. CNS s sedežem v ZAE morajo imeti dovoljenje SCA.

(6)

SCA je izdala predpis (Sklep sveta SCA št. 11 iz leta 2015), ki od CNS z dovoljenjem v ZAE zahteva, da izpolnjujejo načela za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev.

(7)

V skladu s predpisi morajo CNS sprejeti notranja pravila in postopke, ki zagotavljajo skladnost z vsemi zadevnimi zahtevami in zajemajo vse pomembne vidike v zvezi z njihovim delovanjem, vključno z zaščitnimi ukrepi za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega in operativnega tveganja. Navedena notranja pravila in postopke mora odobriti SCA. Poleg tega teh notranjih pravil in postopkov ni mogoče spremeniti, če SCA nasprotuje načrtovanim spremembam. SCA mora odobriti tudi metodologije za izračun finančnih virov in scenarije stresnih testov, ki jih uporablja CNS.

(8)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v ZAE, torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela v predpisih, zlasti Sklep sveta SCA št. 11 iz leta 2015, določajo visoke standarde, ki jih morajo CNS izpolnjevati, da pridobijo dovoljenje za opravljanje storitev kliringa v ZAE. Navedeni predpisi so prva plast pravno zavezujočih zahtev v ZAE. Notranja pravila in postopki CNS predstavljajo drugo plast pravno zavezujočih zahtev v ZAE. SCA oceni skladnost CNS s predpisi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko SCA ta notranja pravila in postopke odobri, ti za priznane CNS postanejo pravno zavezujoči.

(9)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v ZAE, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(10)

Finančni trg, na katerem CNS z dovoljenjem v ZAE opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem svoje dejavnosti opravljajo CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je opravljen v ZAE, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v CNS s sedežem v ZAE izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(11)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v ZAE, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Predpisi, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v ZAE, dopolnjeni z njihovimi internimi pravili in postopki, ki izvajajo načela za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v ZAE, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

Zato bi bilo treba ugotoviti, da pravne in nadzorne ureditve ZAE zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v navedeni državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve ZAE glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(14)

Nadzor CNS z dovoljenjem v ZAE izvaja SCA. SCA je pooblaščena za izvajanje stalnega spremljanja skladnosti CNS z veljavnimi pravno zavezujočimi zahtevami. V tem smislu lahko SCA od CNS zahteva informacije, opravlja preverjanja na kraju samem, izdaja navodila za odpravo kršitev ali potencialnih kršitev bonitetnih zahtev ali praks, ki so v nasprotju z dobrim delovanjem finančnih trgov, ter od CNS zahteva uvedbo ukrepov za notranji nadzor in nadzor tveganja. SCA lahko tudi odpokliče upravo, nekatere člane določenih odborov in drugo osebje CNS. Poleg tega ima SCA pooblastilo za preklic dovoljenja CNS. SCA lahko uvede tudi disciplinske ukrepe in kazni za CNS zaradi neizpolnjevanja pravno zavezujočih določb, ki se uporabljajo zanje.

(15)

Zato bi bilo treba skleniti, da za CNS z dovoljenjem v ZAE veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(16)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve ZAE vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS z dovoljenjem tretje države).

(17)

SCA lahko prizna CNS z dovoljenjem v tretjih državah, v katerih pravne in nadzorne ureditve zagotavljajo učinke, podobne tistim, ki jih zagotavljajo pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo v ZAE. Poleg tega je treba nad CNS z dovoljenjem tretje države izvajati učinkovit nadzor, ki zagotavlja skladnost z veljavnimi pravnimi in nadzornimi ureditvami. Za odobritev priznanja je obvezna tudi sklenitev memoranduma o soglasju med ZAE in pristojnim nadzornim organom iz tretje države, iz katere je CNS, ki zaprosi za priznanje.

(18)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve ZAE omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(19)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za CNS, ki veljajo v ZAE v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za CNS v ZAE ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(20)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v ZAE uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(21)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/71

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2122 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih na Danskem, v Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Avstriji in na Švedskem (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter potem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavili okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/2122 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih zadevne države članice vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.