17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/1

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ pošlje veljavne vloge v vednost Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za pripravo znanstvene ocene ter Komisiji in državam članicam.

(3)

Agencija pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev ob upoštevanju mnenja Agencije.

(5)

Družba E-piim production Ltd je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi Lactobacillus plantarum TENSIA® v poltrdem edamcu podobnem in „srcu prijaznem“ siru znamke Harmony™ na ohranjanje normalnega krvnega tlaka (vprašanje št. EFSA-Q-2014-00097 (2)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Redno uživanje (vsaj 8 tednov) 50 g/dan sira Südamejuust („srcu prijaznega“ sira) znamke Harmony™, ki vsebuje Lactobacillus plantarum TENSIA®, pomaga ohranjati zdrav srčno-žilni sistem/zdravo srce z znižanjem krvnega tlaka/simbol srca.“

(6)

Komisija in države članice so 1. oktobra 2014 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Lactobacillus plantarum TENSIA® v poltrdem edamcu podobnem in „srcu prijaznem“ siru znamke Harmony™ in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba British Specialist Nutrition Association Ltd je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z raztopinami ogljikovih hidratov in ohranjanjem telesne zmogljivosti med vzdržljivostno vadbo (vprašanje št. EFSA-Q-2014-00058 (3)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Raztopine ogljikovih hidratov prispevajo k ohranjanju vzdržljivosti pri daljši vzdržljivostni vadbi.“ Vložnik je na zahtevo Agencije obrazložil, da so živila, na katere se nanaša ta trditev, raztopine ogljikovih hidratov, ki ne vsebujejo elektrolitov, in da bi jih bilo treba v zvezi s trditvijo primerjati z vodo ali vodnimi raztopinami elektrolitov.

(8)

Komisija in države članice so 1. oktobra 2014 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem raztopin ogljikovih hidratov in ohranjanjem telesne zmogljivosti med vzdržljivostno vadbo v primerjavi z vodo ali vodnimi raztopinami elektrolitov ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(9)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vložniki poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/4

(1)

Z Uredbo (EU) 1384/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je Unija Ekvadorju odobrila tarifne preferenciale od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016 kot vmesno recipročno ureditev za preprečitev nepotrebnih motenj v trgovini med Unijo in Ekvadorjem, potem ko je 12. decembra 2014 parafirala Protokol o pristopu Ekvadorja k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (3).

(2)

Za namene preferencialov, odobrenih z Uredbo (EU) 1384/2014, se uporabljajo pravila o poreklu iz dela I, naslova IV, poglavja 2, oddelka 1 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4), vključno s pravili, ki zadevajo regionalno kumulacijo porekla znotraj skupine držav, vključno z Bolivijo, Kolumbijo, Kostariko, Ekvadorjem, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo, Panamo, Perujem in Venezuelo. Od 1. januarja 2014 se regionalna kumulacija lahko uporablja samo znotraj iste regionalne skupine za države, ki so v času izvoza v Unijo upravičenke Splošnega sistema preferencialov (SSP) v skladu z Uredbo (EU) 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(3)

Uredba (EGS) 2454/93 je bila razveljavljena z začetkom veljavnosti 1. maja 2016, pravila o poreklu, ki se uporabljajo za namene tarifnih preferencialov, odobrenih za blago s poreklom iz Ekvadorja, so od tega dne naprej določena v naslovu II, poglavju 2, oddelku 2, pododdelkih 2 in 3 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (6) ter naslovu II, poglavju 2, oddelku 2, pododdelkih od 2 do 9 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 (7). Delegirana Uredba (EU) 2015/2446 določa enaka pravila o kumulaciji kot Uredba (EGS) št. 2454/93.

(4)

Od 1. januarja 2016 so Kolumbija, Peru, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama, vključene v isto regionalno skupino kot Ekvador, in niso več države upravičenke do SSP. Zato od 1. januarja 2016 pripravljenih ali konzerviranih tunov in črtastih tunov, razvrščenih pod tarifno podštevilko 1604 14 harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrirskih oznak blaga (HS), ter pripravljenih ali konzerviranih tunov, črtastih tunov in drugih rib iz rodu Euthynnus iz tarifne podštevilke 1604 20 70 kombinirane nomenklature (CN) ni več mogoče šteti za izdelke s poreklom iz Ekvadorja na podlagi regionalne kumulacije z navedenimi državami za namene tarifnih preferencialov, odobrenih z Uredbo (EU) 1384/2014.

(5)

Ekvador je 4. aprila 2016 vložil zahtevo za odstopanje od pravil o preferencialnem poreklu, tako da lahko ekvadorska ribiška predelovalna industrija, za namene določitve porekla pripravljenih ali konzerviranih tunov in črtastih tunov, razvrščenih pod tarifno podštevilko HS 1604 14, ter pripravljenih ali konzerviranih tunov, črtastih tunov in drugih rib iz rodu Euthynnus iz tarifne podštevilke 1604 20 70, surovine s poreklom iz Kolumbije, Peruja, Kostarike, Salvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Nikaragve in Paname šteje kot surovine s poreklom iz Ekvadorja na podlagi regionalne kumulacije. Ekvador je zaprosil za odstopanje od 1. januarja 2016 naprej. Informacije za dopolnitev te prvotne zahteve so bile predložene 30. junija 2016.

(6)

V svoji zahtevi po odstopanju je Ekvador obrazložil, da velike količine surovega tuna za proizvodnjo pripravljenih in konzerviranih tunov, ki jih Ekvador izvaža v Unijo, prihajajo iz držav Srednje Amerike in andskih držav. Brez možnosti za kumulacijo z navedenimi državami v isti regionalni skupini bi se ekvadorski izvoz pripravljenih in konzerviranih tunov s poreklom v Unijo zmanjšal za 30 %.

(7)

Medtem je 16. aprila 2016 obalno območje Ekvadorja prizadel potres jakostne stopnje 7,8. Provinca Manabí in območje okrog mesta Manta, kjer deluje večina ekvadorskega ribiškega sektorja, sta bila močno prizadeta. Poročalo se je tudi o veliki materialni škodi, med drugim tudi na ključni infrastrukturi, kar je še poslabšalo stanje ribiško predelovalne industrije v Ekvadorju.

(8)

Glede na okoliščine bi moral biti Ekvador zaradi razlogov, ki jih je navedel v zahtevku, in nadaljnjih negativnih posledic potresa na ribiško predelovalno industrijo upravičen do začasnega odstopanja od zahteve iz člena 55(2)(a) Delegirane Uredbe (EU) 2015/2446 v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 64(6) Uredbe (EU) 952/2013. Zato bi bilo treba surovine s poreklom iz Kolumbije, Peruja, Kostarike, Salvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Nikaragve in Paname, ki se uporabljajo za proizvodnjo pripravljenih in konzerviranih tunov in črtastih tunov, razvrščenih pod tarifno podštevilko HS 1604 14, ter pripravljenih ali konzerviranih tunov, črtastih tunov in drugih rib iz rodu Euthynnus iz tarifne podštevilke KN 1604 20 70 obravnavati kot surovine s poreklom iz Ekvadorja, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(9)

Da bi preprečili motnje v trgovini in olajšali doseganje ciljev tarifnih preferencialov, odobrenih Ekvadorju v skladu z Uredbo (EU) 1384/2014, bi moralo začasno odstopanje zajemati obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016.

(10)

Za surovine s poreklom iz Kolumbije, Peruja, Kostarike, Salvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Nikaragve in Paname se lahko za namene kumulacije kot dokazilo o poreklu uporabi tudi dokazilo o poreklu, kot je določeno v Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani oziroma Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (8).

(11)

Za zagotovitev ukrepov, ki so potrebni, da se kumulacija s Kolumbijo, Perujem, Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo izvaja pravilno, bi moral Ekvador zagotoviti, da ima ukrepe na področju upravnega sodelovanja.

(12)

Da bi omogočili učinkovito spremljanje izvajanja odstopanja, bi morali ekvadorski organi ob koncu uporabe odstopanja Komisiji sporočili podrobnosti o potrdilih o poreklu (obrazec A), ki so bila izdana v okviru odstopanja.

(13)

V izogib nadaljnjim zamudam pri izvajanju odstopanja, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/8

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev ob upoštevanju mnenja Agencije.

(5)

Družba Cross Vetpharm Group UK Ltd je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z beta-galaktozidazo iz Kluyveromyces lactis v Colief® in zmanjšanjem prebavnih motenj (vprašanje št. EFSA-Q-2014-00404 (2)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Colief®/encim laktaza zmanjša količino laktoze v otroški hrani in izboljša posledice zaradi slabe presnove laktoze pri otrocih s kolikami, ki niso zmožni učinkovito presnavljati vse laktoze v hrani.“

(6)

Komisija in države članice so 17. julija 2015 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je ugotovila, da predloženi dokazi ne zadostujejo za vzpostavitev vzročno-posledične povezave med uživanjem beta-galaktozidaze iz Kluyveromyces lactis v Colief® in zmanjšanjem prebavnih motenj. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/10

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 513/2013 (3) določila začasne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija („modulov“) in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) ali ki so od tam poslani, v Evropsko unijo („Unija“).

(2)

Skupina proizvajalcev izvoznikov je kitajsko gospodarsko zbornico za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“) pooblastila, naj v njenem imenu Komisiji predloži cenovno zavezo, kar je CCCME tudi storila. Iz pogojev navedene cenovne zaveze je razvidno, da ta predstavlja sveženj individualnih cenovnih zavez za vsakega proizvajalca izvoznika, pri čemer ta sveženj zaradi praktičnih razlogov usklajuje CCCME.

(3)

Komisija je s Sklepom 2013/423/EU (4) sprejela navedeno cenovno zavezo glede začasne protidampinške dajatve. Komisija je z Uredbo (EU) št. 748/2013 (5) spremenila Uredbo (EU) št. 513/2013, in sicer je uvedla tehnične spremembe, potrebne za sprejetje zaveze glede začasne protidampinške dajatve.

(4)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013 (6) določil dokončno protidampinško dajatev na uvoz modulov in celic s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani („zadevni izdelki“) v Unijo. Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2013 (7) prav tako določil dokončno izravnalno dajatev na uvoz zadevnih izdelkov v Unijo.

(5)

Po obvestilu skupine proizvajalcev izvoznikov („proizvajalci izvozniki“) in CCCME o spremenjeni različici cenovne zaveze je Komisija z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU (8) potrdila sprejetje cenovne zaveze, kakor je bila spremenjena („zaveza“), za obdobje uporabe dokončnih ukrepov. Priloga k temu sklepu med drugim navaja proizvajalce izvoznike, za katere je bila zaveza sprejeta:

(6)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/657/EU (9) sprejela predlog proizvajalcev izvoznikov in CCCME za pojasnila v zvezi z izvajanjem zaveze za zadevne izdelke, ki jih zaveza zajema, in sicer module in celice s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki („zajeti izdelek“). Protidampinška in izravnalna dajatev iz uvodne izjave (4) ter zaveza se skupaj imenujejo „ukrepi“.

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/866 (10) umaknila svoje sprejetje zaveze za tri proizvajalce izvoznike.

(8)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1403 (11) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(9)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2018 (12) umaknila svoje sprejetje zaveze za dva proizvajalca izvoznika.

(10)

Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 5. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije  (13), začela preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne protidampinške uredbe.

(11)

Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 5. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije  (14), začela preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne protisubvencijske uredbe.

(12)

Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 5. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije  (15), začela tudi delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe in členom 19 osnovne protisubvencijske uredbe.

(13)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/115 (16) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(14)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/185 (17) dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (EU) št. 1238/2013 na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, razširila na uvoz zadevnih izdelkov, poslanih iz Malezije in Tajvana, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije in Tajvana ali ne.

(15)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/184 (18) dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (EU) št. 1239/2013 na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, razširila na uvoz zadevnih izdelkov, poslanih iz Malezije in Tajvana, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije in Tajvana ali ne.

(16)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1045 (19) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(17)

V zavezi je določeno, da lahko Komisija umakne sprejetje zaveze v fazi njenega obdobja uporabe, če se spremljanje in izvrševanje izkažeta za neizvedljivi, vključno s kakršno koli spremembo okoliščin.

(18)

Poleg tega lahko vsak proizvajalec izvoznik svojo zavezo tudi prostovoljno umakne kadar koli med njeno uporabo.

(19)

Družbi Delsolar in MOTECH imata povezano stranko v Tajvanu, ki ji je bilo dodeljeno izvzetje v preiskavah proti izogibanju, navedeno v uvodnih izjavah (14) in (15).

(20)

Komisija je analizirala posledice teh izvzetij na izvedljivost zaveze. Izvzetja pomenijo spremembo okoliščin v primerjavi s tistimi ob sprejetju zaveze. Njihov cilj je izvzeti uvoz zadevnih izdelkov, ki jih proizvajajo povezane stranke družb Delsolar in MOTECH v Tajvanu, v Unijo. Tak uvoz ne spada v okvir zaveze.

(21)

Komisija meni, da to izvzetje za uvoz v Unijo ustvarja veliko tveganje navzkrižne kompenzacije. Povezane stranke, ki so izvzete iz preiskave proti izogibanju, lahko zadevni izdelek dejansko prodajajo istim potrošnikom v Uniji, ki se jim prodaja zajeti izdelek, pri čemer je cene za te transakcije mogoče določiti tako, da se nadomestijo minimalne uvozne cene v okviru zaveze. Komisija ni v položaju, da bi spremljala prodajo istim strankam Unije na podlagi zaveze in iz Tajvana.

(22)

Zato je Komisija sklenila, da je spremljanje navedenih izvzetij zaveze družb Delsolar in MOTECH neizvedljivo.

(23)

Družba LERRI Solar je marca 2016 obvestila Komisijo, da želi prostovoljno umakniti svojo zavezo.

(24)

Družbi Xi'an LONGi in CNPV sta maja 2016 obvestili Komisijo, da prav tako želita prostovoljno umakniti svoji zavezi.

(25)

Zainteresirane strani so imele priložnost, da izrazijo svoja stališča in predložijo pripombe v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe. Družbi Delsolar in MOTECH sta predložili pripombe.

(26)

Družba Delsolar je izpodbijala trditev, da izvzetje, dodeljeno njeni tajvanski povezani stranki, pomeni spremembo okoliščin. Družba Delsolar je Komisijo uradno obvestila o združitvi s tajvansko družbo med prvotnimi preiskavami iz uvodne izjave 4, čemur Komisija ni nasprotovala. Ker zadevni izdelek, ki ga proizvaja tajvanska povezana stranka družbe Delsolar, ni bil predmet ukrepov niti pred preiskavami proti izogibanju niti po njih, je položaj enak kot pred začetkom preiskav proti izogibanju.

(27)

Komisija te trditve ne more sprejeti.

(28)

Prvič, Komisija opozarja, da je v obdobju preiskav tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen LRK, v Unijo znašal 6,8 % celotnega uvoza na trg Unije. Natančneje, tržni delež uvoza iz Tajvana je znašal 0,8 % (tabela 12 Uredbe (EU) št. 513/2013). Iz teh podatkov je razvidno, da je izvoz iz obstoječih proizvodnih zmogljivosti družb, ki proizvajajo v Tajvanu in so povezane s kitajskimi družbami, ki so ponudile zavezo, zanemarljiv.

(29)

Vendar je zaradi odobritve izvzetij v skladu s členom 13(4) osnovne protidampinške uredbe in členom 23(6) osnovne protisubvencijske uredbe mogoče pričakovati, da bo tajvanska povezana stranka družbe Delsolar izvozila precejšnjo količino modulov in celic v Unijo.

(30)

Komisija se je odločila, da umakne sprejetje zaveze, ker obstaja nevarnost navzkrižne kompenzacije, ki je Komisija ne more nadzorovati. Vprašanje o tem, ali za blago, proizvedeno v zmogljivostih v tretji državi, veljajo ukrepi, je brezpredmetno pri presoji spremljanja tveganj. Izvzetje se nanaša na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo tajvanske povezane stranke družbe Delsolar in je posebej namenjen na trg Unije. Zato to povzroča veliko tveganje navzkrižne kompenzacije. Tudi ocena spremljanja tveganja se opravlja za vsak primer posebej in se lahko spreminja med trajanjem zaveze, saj ko se nekatera tveganja uresničijo, se pojavijo nova tveganja in Komisija lahko bolje oceni praktične vidike spremljanja posameznih primerov. V zvezi s tem ni pomembno, ali so se za uvoz pred začetkom preiskave proti izogibanju izvajali ti ukrepi.

(31)

Družba Delsolar je trdila tudi, da zgolj izvzetje njene tajvanske povezane stranke ne zadostuje za ugotovitev, da je spremljanje zaveze družbe Delsolar postalo neizvedljivo. Po mnenju družbe Delsolar je večje tveganje navzkrižne kompenzacije zgolj hipotetično. Ker zaveza prepoveduje prodajo istim strankam, lahko vsaka kršitev privede do umika zaveze družbe Delsolar. V zvezi s tem je družba Delsolar navedla, da zadevnega izdelka ne prodaja isti stranki, kateri zadevni izdelek prodaja njena tajvanska povezana stranka. To se lahko preveri z obiski na kraju samem v prostorih družbe Delsolar in njene tajvanske povezane stranke. Poleg tega je družba Delsolar trdila, da je Komisija v preiskavah proti izogibanju, navedenih v uvodnih izjavah 14 in 15, njeno tajvansko povezano stranko štela za dejanskega proizvajalca, ki se ne izogiba ukrepom. Zato so vse trditve o potencialnem tveganju navzkrižne kompenzacije popolnoma špekulativne.

(32)

Komisija to trditev zavrača. V preiskavah proti izogibanju, navedenih v uvodnih izjavah 14 in 15, je bilo ugotovljeno, da tajvanska povezana stranka družbe Delsolar ni sodelovala pri praksah izogibanja v smislu člena 13 osnovne protidampinške uredbe in člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe. Vendar v obseg navedenih preiskav niso bila vključena tveganja, povezana z zavezo družbe Delsolar. Nobena od teh ugotovitev pa ne zagotavlja, da ni prišlo do izogibanja v smislu navzkrižne kompenzacije. Nasprotno, izvzetje, dodeljeno tajvanski povezani stranki družbe Delsolar, znatno povečuje tveganje izogibanja v povezavi z zavezo družbe Delsolar. Tako izvzetje nakazuje njeno posebno namero, da prodaja v Unijo. Zato bi morala Komisija spremljati prodajo na podlagi zaveze in prodajo iz Tajvana. To pomeni, da je spremljanje zaveze družbe Delsolar oteženo. Komisija v zvezi s tem tudi opozarja, da je postalo spremljanje zaveze še bolj težavno med njenim izvajanjem, zlasti glede praks izogibanja v Maleziji in na Tajvanu. Komisija ne more spremljati prodaje iz Tajvana, ki ne spada v področje uporabe zaveze. Poleg tega Komisija opozarja, da je družbi Delsolar ponudila možnost, da nadaljuje izvajanje zaveze, kar pa je družba Delsolar zavrnila.

(33)

Nazadnje je družba Delsolar navedla, da je njen položaj primerljiv s katero koli drugo stranko družbe, ki sodeluje pri zavezi in ima povezane družbe s proizvodnimi zmogljivostmi v državah, za katere ne veljajo ukrepi. Zato obstoj razmerja sam po sebi ne pomeni, da spremljanje zaveze ni izvedljivo.

(34)

Komisija to trditev zavrača in opozarja na svojo utemeljitev iz uvodnih izjav 27 in 29.

(35)

Podobno kot Delsolar je tudi družba MOTECH trdila, da je bilo njeno razmerje s povezano tajvansko stranko Komisiji poznano med prvotnimi preiskavami iz uvodne izjave 4. Po sprejetju zaveze družbe MOTECH je Komisija potrdila, da izogibanja ni bilo.

(36)

Prvič, Komisija se v zvezi s tem sklicuje na zavrnitev podobnih trditev, ki jih je navedla družba Delsolar.

(37)

Poleg tega Komisija te trditve ne more sprejeti tudi iz naslednjih razlogov. Ob sprejetju zaveze je Komisija dejansko izvedla splošno analizo spremljanja tveganj. Sprejetje samo po sebi ne pomeni, da izogibanje ne obstaja. Komisija meni, da izvzetje, dodeljeno tajvanski povezani stranki družbe MOTECH, povečuje tveganje navzkrižne kompenzacije iz uvodne izjave 21. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je postalo spremljanje zaveze še bolj težavno med njenim izvajanjem, zlasti glede praks izogibanja v Maleziji in na Tajvanu. Komisija ni v položaju, da bi spremljala prodajo istim strankam Unije na podlagi zaveze in tistih iz Tajvana.

(38)

Družba MOTECH je poleg tega navedla, da je Komisija z dodelitvijo izvzetja njeni tajvanski povezani stranki potrdila, da ni prišlo do izogibanja in navzkrižne kompenzacije v zvezi z družbo MOTECH in njeno tajvansko povezano stranko. Komisija je lahko spremljala uvoz iz družbe MOTECH in njene tajvanske povezane stranke, saj obe družbi uvažata v Unijo po ločenih dodatnih oznakah TARIC.

(39)

Komisija to trditev zavrača. Izvzetje, odobreno v okviru preiskav proti izogibanju, navedenih v uvodnih izjavah 14 in 15, potrjuje, da za tajvansko povezano stranko družbe MOTECH ni bila ugotovljena vključenost v prakse izogibanja. Vendar ta ugotovitev ne vpliva na presojo izvedljivosti zaveze iz uvodnih izjav 21 in 22. Komisija je analizirala posledice tega izvzetja in ugotovila, da se je tveganje navzkrižne kompenzacije povečalo. Komisija je upoštevala tudi izkušnje, pridobljene med spremljanjem zaveze, ko je ugotovila, da ne more spremljati prodaje istim strankam v Uniji na podlagi zaveze in iz Tajvana.

(40)

Zato je Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe ter tudi v skladu s pogoji zaveze sklenila, da se sprejetje zaveze za družbe Delsolar, CNPV, MOTECH, Xi'an LONGi in LERRI Solar, skupaj z njihovimi povezanimi družbami v Uniji, umakne.

(41)

V skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe se dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1238/2013, in dokončna izravnalna dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2013, začneta samodejno uporabljati za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ali ki je od tam poslan in ga proizvajajo družbe Delsolar (dodatna oznaka TARIC: B792), CNPV (dodatna oznaka TARIC: B813), MOTECH (dodatna oznaka TARIC: B852), Xi'an LONGi (dodatna oznaka TARIC: B897) in LERRI Solar (dodatna oznaka TARIC: B898), z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

(42)

V informativne namene so v tabeli v Prilogi k tej uredbi navedeni proizvajalci izvozniki, za katere se ohrani sprejetje zaveze z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU –

(a)

družbo Delsolar (Wujiang) Ltd, skupaj z njeno povezano družbo v Uniji, ki sta združeno zajeti z dodatno oznako TARIC: B792;

(b)

družbo CNPV Dongying Solar Power Co. Ltd, ki je zajeta z dodatno oznako TARIC: B813;

(c)

družbo MOTECH (Suzhou) RENEWABLE ENERGY CO. LTD, ki je zajeta z dodatno oznako TARIC: B852;

(d)

družbama Xi'an LONGi Silicon Materials Corp. in Wuxi LONGi Silicon Materials Co. Ltd, ki sta združeno zajeti z dodatno oznako TARIC: B897; ter

(e)

družbo LERRI Solar Technology (Zhejiang) Co. Ltd, skupaj z njeno povezano družbo v Uniji, ki sta združeno zajeti z dodatno oznako TARIC: B898,

17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/22

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/24

(1)

Poleg atributov statistike imetij vrednostnih papirjev, ki jih zdaj zahteva Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (2), so potrebni dodatni atributi, da se Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) zagotovijo ustrezne informacije o imetjih vrednostnih papirjev v bančnih skupinah. Ti dodatni atributi bodo omogočili temeljitejšo analizo tveganj in izpostavljenosti v finančnem sistemu. To bo potem omogočilo bolj poglobljeno analizo transmisijskega mehanizma denarne politike. Razširitev obsega informacij o kreditnem tveganju in računovodskih informacij, ki se poročajo, je posebej pomembna za analizo finančne stabilnosti in ti podatki bodo uporabni tudi za namene bonitetnega nadzora. To je potrebno tudi za to, da se lahko oceni izpostavljenost Eurosistema tveganju v zvezi z nasprotnimi strankami v operacijah denarne politike. Treba je tudi spremeniti strukturo nekaterih določb uredbe, da se pojasnijo zahteve za statistično poročanje poročevalskih enot, ki se nanašajo na podatke po sektorjih in podatke po skupinah.

(2)

Poleg tega bi morali pojasniti zahteve za poročanje skrbnikov, da bi se izognili dvojnemu poročanju o vrednostnih papirjih, o katerih bi lahko poročalo več skrbnikov, ki so rezidenti euroobmočja, na primer v primeru podskrbnikov.

(3)

Zato je treba Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se spremeni:

2.

člen 2 se spremeni:

3.

člen 3 se spremeni:

4.

vstavita se naslednja člena 3a in 3b:

„Člen 3a

Zahteve za statistično poročanje poročevalskih enot za podatke po skupinah

1.   Poročevalske enote za podatke po skupinah četrtletno zagotovijo zadevni NCB podatke po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja glede vrednostnih papirjev, ki jih imajo one ali njihove skupine, vključno z nerezidenčnimi subjekti. Ti podatki se poročajo v bruto zneskih, ne da bi se v imetjih skupine neto izravnali vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti iste skupine. Ti podatki se poročajo v skladu z navodili za poročanje, ki jih opredelijo zadevne NCB.

Poročevalske enote za podatke po skupinah poročajo podatke o imetjih vrednostnih papirjev, kakor je določeno v poglavju 2 Priloge I.

2.   Poročevalske enote za podatke po skupinah, ki morajo poročati v skladu z odstavkom 1, poročajo podatke za skupino ali po posameznih subjektih glede vrednostnih papirjev, ki jih imajo obvladujoče podjetje in/ali njegove odvisne družbe, v skladu s tabelami v poglavju 2 Priloge I.

3.   Zadevna NCB zahteva, da poročevalske enote za podatke po skupinah četrtletno poročajo oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine (bonitetni obseg)‘ po posameznih vrednostnih papirjih in oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine (računovodski obseg)‘ po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje s kodo ISIN ali brez nje, ki jih ima njihova skupina, v skladu s poglavjem 2 Priloge I.

4.   Poročevalske enote za podatke po skupinah iz člena 2(1)(b)(ii) izpolnijo obveznosti iz te uredbe na podlagi imetij zadevne posamezne institucije ali finančne institucije.

Člen 3b

Splošne zahteve za statistično poročanje

1.   Zahteve za poročanje po tej uredbi, vključno z odstopanji od njih, ne posegajo v zahteve za poročanje, določene v: (a) Uredbi (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) (***); (b) Uredbi (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/40) (****) in (c) Uredbi (EU) št. 1374/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/50).

2.   Podatki po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca in, v skladu s členom 3(5), statistične informacije za referenčno četrtletje ali mesec se poročajo v skladu z deli 1, 2, 4, 5, 6, 7 in 8 Priloge II ter računovodskimi pravili iz členov 5, 5a in 5b.

(***)  Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73)."

(****)  Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).“;"

5.

člen 4 se spremeni:

6.

vstavita se naslednja člena 4a in 4b:

„Člen 4a

Odstopanja za poročevalske enote za podatke po skupinah

1.   NCB lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3a, kot sledi:

2.   NCB lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje, ki se nanašajo na oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine (bonitetni obseg)‘ po posameznih vrednostnih papirjih, kakor je določeno v členu 3a(3), če lahko NCB te podatke izpeljejo iz podatkov, zbranih iz drugih virov.

3.   NCB lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah za dve leti od prvega poročanja v skladu s členom 10b(2) odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje, ki se nanašajo na poročanje po posameznih subjektih, določeno v poglavju 2 Priloge I, za subjekte, ki so rezidenti zunaj Unije, če lahko NCB izpeljejo informacije iz poglavja 2 Priloge I za vse subjekte, ki so rezidenti zunaj Unije, skupaj.

Člen 4b

Splošna odstopanja in okvir, ki velja za vsa odstopanja

1.   NCB lahko odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje po tej uredbi, če dejanske poročevalske enote iste podatke že poročajo po: (a) Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (*****); (b) Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38); (c) Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40) ali (d) Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) ali če lahko NCB drugače izpeljejo iste podatke, v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi III.

2.   NCB zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji iz tega člena ter členov 4 in 4a, za namene odobritve, obnovitve ali preklica katerega koli odstopanja, kar pride v poštev in po potrebi, z učinkom od začetka vsakega koledarskega leta.

3.   NCB lahko za dejanske poročevalske enote, ki so jim bila odobrena odstopanja po tem členu, členu 4 ali členu 4a, določijo dodatne zahteve za poročanje, kadar menijo, da je potrebna dodatna razčlenitev. Dejanske poročevalske enote poročajo podatke v 15 delovnih dneh od zahteve zadevne NCB.

4.   Kadar NCB odobrijo odstopanja, lahko dejanske poročevalske enote kljub temu izpolnijo vse zahteve za poročanje. Dejanska poročevalska enota, ki se odloči, da ne bo izkoristila odstopanj, ki jih je odobrila zadevna NCB, mora pridobiti soglasje te NCB, preden odobrena odstopanja pozneje izkoristi.

(*****)  Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).“;"

7.

člen 5 se spremeni:

8.

vstavita se naslednja člena 5a in 5b:

„Člen 5a

Računovodska pravila za poročanje podatkov po skupinah

1.   Brez poseganja v nacionalne računovodske prakse poročevalske enote za podatke po skupinah poročajo o imetjih vrednostnih papirjev po vrednotenju, kakor je navedeno v delih 4 in 8 Priloge II.

2.   Brez poseganja v nacionalne računovodske prakse in postopke izravnave poročevalske enote za podatke po skupinah poročajo o imetjih vrednostnih papirjev za statistične namene v bruto zneskih. Zlasti se poroča tudi o vrednostnih papirjih, ki jih imajo poročevalske enote za podatke po skupinah in jih je izdala sama poročevalska enota, ter o vrednostnih papirjih, ki jih imajo posamezni pravni subjekti v poročevalski skupini, določeni po členu 2(4), in so jih izdali ti subjekti sami.

Člen 5b

Splošna računovodska pravila

1.   Razen če je v tej uredbi drugače določeno, so računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati dejanske poročevalske enote za namene poročanja po tej uredbi, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS (******), ali, če se ta ne uporablja, v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki se uporabljajo za dejanske poročevalske enote.

2.   Imetja vrednostnih papirjev, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbah o začasni prodaji, se zabeležijo kot imetja prvotnega lastnika in ne kot imetja stranke, ki jih je začasno kupila, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar stranka, ki je začasno kupila vrednostne papirje, te vrednostne papirje proda, se ta prodaja zabeleži kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji, stranka, ki je začasno kupila vrednostne papirje, pa jo poroča kot negativno postavko v ustreznem portfelju vrednostnih papirjev.

(******)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).“;"

9.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Roki za podatke po sektorjih

NCB prenesejo ECB:

10.

vstavita se naslednja člena 6a in 6b:

„Člen 6a

Roki za podatke po skupinah

NCB prenesejo ECB četrtletne podatke po skupinah po posameznih vrednostnih papirjih v skladu s členom 3a(1) in poglavjem 2 Priloge I do 18.00 po srednjeevropskem času na 55. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

Člen 6b

Splošni roki

1.   NCB odločijo, do kdaj morajo prejeti podatke od dejanskih poročevalskih enot, da bi lahko izvedle potrebne postopke preverjanja kakovosti in spoštovale roke iz členov 6 in 6a.

2.   Če rok iz člena 6 ali 6a poteče na dan, ko je sistem TARGET2 zaprt, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne sistema TARGET2, kakor je objavljen na spletni strani ECB.“;

11.

vstavi se naslednji člen 10b:

„Člen 10b

Prvo poročanje po začetku veljavnosti Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2016/1384 (ECB/2016/22) (*******)

1.   Prvo poročanje podatkov po sektorjih v skladu s členom 3 se začne s podatki za referenčno obdobje september 2018.

2.   Prvo poročanje podatkov po skupinah v skladu s členom 3a se začne s podatki za referenčno obdobje september 2018.

(*******)  Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/1384 z dne 2. avgusta 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2016/22) (UL L 222, 17.8.2016, str. 24).“;"

12.

prilogi I in II se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

17.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/52

(1)

Komisija je 14. januarja 2009 prejela pritožbo družbe Radiodifusión Digital SL (v nadaljnjem besedilu: Radiodifusión), 18. maja 2009 pa pritožbo družbe SES Astra S.A. (v nadaljnjem besedilu: Astra). Pritožbi zadevata shemo pomoči, ki so jo španski organi sprejeli v zvezi s preklopom z analogne na digitalno televizijo na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Španiji. Izpodbijana shema izhaja iz Zakona 10/2005 z dne 14. junija 2005 o nujnih ukrepih za spodbujanje digitalne prizemne televizije, liberalizacijo kabelske televizije in podporo pluralnosti (1). Nadaljnja zakonodaja, ki je bila sprejeta v zvezi s postopkom prehoda na digitalno prizemno televizijo, med drugim vključuje Kraljevi odlok št. 944/2005 z dne 29. julija 2005 o odobritvi nacionalnega tehničnega načrta za digitalno prizemno televizijo (v nadaljnjem besedilu: nacionalni tehnični načrt) (2), Kraljevi odlok št. 945/2005 z dne 29. julija 2005 o odobritvi splošnih predpisov za zagotavljanje storitev digitalne prizemne televizije, Odredbo ITC/2476/2005 z dne 29. julija 2005 o odobritvi tehničnih predpisov in predpisov za zagotavljanje storitev digitalne prizemne televizije ter Kraljevi odlok št. 920/2006 z dne 28. julija 2006 o odobritvi splošnih predpisov za zagotavljanje storitev radijske in kabelske televizijske radiodifuzije.

(2)

Ti ukrepi zadevajo celotno ozemlje Španije. Vendar je Komisija začela dva ločena postopka, enega za Španijo z izjemo regije Kastilja in Manča, drugega pa posebej za regijo Kastilja in Manča. Medtem ko je ukrep državne pomoči v obeh primerih enak in vzbuja enake pomisleke, regija Kastilja in Manča predstavlja določene težave, ki imajo s splošnega vidika majhen pomen ali pa so nepomembne. Zlasti pritožba Radiodifusión zadeva le primer Kastilje in Manče, saj se način izvajanja sheme pomoči s strani regionalne vlade Kastilje in Manče razlikuje od modela, ki so ga uporabile druge regije, pri čemer je bilo treba v primeru Kastilje in Manče izvesti poglobljeno oceno gospodarske študije.

(3)

Komisija je za oba primera 29. septembra 2010 začela formalni postopek preiskave, pri čemer je domnevala, da je shema državne pomoči pomenila diskriminacijo med operaterji platform. Sklep Komisije o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil 11. decembra 2010 objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Tri zainteresirane strani so poslale pripombe, in sicer Radiodifusión 11. januarja 2011, Abertis in SES Astra S.A. (v nadaljnjem besedilu: Astra) pa 4. februarja 2011.

(4)

Pripombe so bile 19. januarja in 9. februarja 2011 poslane Španiji, ki je imela možnost odgovora. Stalno predstavništvo Kraljevine Španije je 18. februarja in 8. marca 2011 predložilo ugotovitve regionalne vlade Kastilje in Manče (Junta de Comunidades de Castile-La Mancha, v nadaljnjem besedilu: JCCM) glede pripomb tretjih strani. Komisija je 27. maja 2011 in 9. avgusta 2012 Španiji poslala zahtevka za informacije, Španija (JCCM) pa je odgovorila 10. junija 2011 oziroma 10. septembra 2012. Komisija je 20. avgusta 2011 poslala zahtevo za informacije družbi Radiodifusión, ki je odgovorila 29. septembra 2011. JCCM je 14. oktobra 2011, 15. novembra 2011 in 6. decembra 2012 samoiniciativno predložila dodatne informacije. Poleg tega se je Komisija 18. maja 2011 sestala s španskimi organi in JCCM.

(5)

JCCM je 15. maja 2013 predložila informacije o organizaciji razpisa za pomoč za upravljanje in vzdrževanje. 20. decembra 2013 je predložila informacije o sankcijah, ki so potekali v Španiji zoper Radiodifusión in njeno matično družbo INGEST, ter pripombe o tekočih razpravah med Komisijo in španskimi organi v zvezi s primerom državne pomoči SA.28599. JCCM je 6. junija 2014 predložila pripombe, da bi dokazala, da je ravnala v skladu z „načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu“ in upoštevala pravila EU o javnih naročilih. Poleg tega je med Komisijo in JCCR večkrat potekala izmenjava ugotovljenih dejstev.

(6)

Komisija je 20. junija 2013 sprejela končni negativni sklep o državni pomoči SA.28599 za uvedbo digitalne prizemne televizije na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Španiji (zunaj Kastilje in Manče) (4).

(7)

Radiodifusión je lokalni telekomunikacijski operater in operater prizemne televizijske platforme, registriran pri španskem nacionalnem regulativnem organu za telekomunikacije (Comisión del Mercado de las Telecomunicaciones, v nadaljnjem besedilu: CMT), za upravljanje javnega telekomunikacijskega omrežja in zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, zlasti zagotavljanje storitev radijske in televizijske radiodifuzije.

(8)

Družba Radiodifusión se je pritožila, da so bile finančne sheme v Kastilji in Manči usmerjene na operaterje platform, ki že upravljajo omrežje z nacionalno pokritostjo. Na ta način so bila izključena vsa alternativna omrežja (tj. lokalni operaterji omrežij). Po navedbah Radiodifusión je izpodbijana shema ovirala dejansko konkurenco na lokalni ravni in tudi morebitno konkurenco na regionalni in nacionalni ravni.

(9)

Radiodifusión je trdila tudi, da se velik delež sredstev, ki jih je vložila regija Kastilja in Manča, ni uporabil za posodobitev obstoječih centrov za analogno razpošiljanje signala, temveč za vzpostavljanje novih. Radiodifusión je to trditev podprla s primerjavo seznama občin, ki so prejemale sredstva, s seznamom tistih, v katerih je bil center za analogno razpošiljanje signala. Približno 80 % občin prejemnic pred uvedbo sheme ni gostilo centra za analogno razpošiljanje signala. Radiodifusión je poudarila tudi, da zgolj zaradi digitalizacije prizemnih omrežij obsežna vzpostavitev dodatnih centrov ne bi bila nujna. Zato so bila sredstva, namenjena za takšno posodobitev, nesorazmerno visoka.

(10)

Na podlagi navedenega je Radiodifusión sklepala, da resničen namen subvencij ni bil zgolj digitalizacija obstoječega omrežja, temveč izgradnja večjega in boljšega omrežja, ki bi prvotnim operaterjem (zlasti družbama Telecom CLM in Abertis) omogočilo, da dejavneje konkurirajo na trgu za lokalne storitve radiodifuzije in storitve prenosa mobilne televizije. Glede na to je Radiodifusión menila, da ni bilo upravičeno, da se niso sprejeli odprti in pregledni postopki za dodelitev subvencij, saj bi lahko kateri koli operater omrežja vzpostavil nove centre. Radiodifusión zato tudi navaja izkrivljanje trga za operaterje omrežja.

(11)

Drugi pritožnik je operater satelitske platforme SES Astra. Družba Astra je bila ustanovljena leta 1985 kot prvi zasebni satelitski operater v Evropi. Zagotavlja celovit portfelj radiodifuzije in širokopasovnih rešitev za stranke v Evropi in zunaj nje. Družba neposredno oddaja radijske in televizijske programe milijonom gospodinjstev ter zagotavlja internetni dostop in omrežne storitve javnim in zasebnim uporabnikom.

(12)

Astra trdi, da zadevni ukrep krši načelo tehnološke nevtralnosti, saj podpira zgolj digitalizacijo prizemnega prenosa. V dokaz, da bi bila satelitska platforma dejansko alternativa, Astra zlasti navaja primer Kantabrije. Regionalna vlada Kantabrije je januarja 2008 objavila razpis za razširitev pokritja z digitalno televizijo na celotno ozemlje Kantabrije. Nato je izbrala Astro, da prek svoje platforme zagotavlja nekodirane programe. Novembra 2008 pa je regionalna vlada navedeno pogodbo prekinila. Po mnenju Astre so organi prekinili pogodbo, ko so že vedeli, da bo centralna vlada financirala posodobitev analognega prizemnega omrežja. V dopisu kantabrijskih organov z dne 7. novembra 2008 je namreč pojasnjeno, da je bila pogodba prekinjena, ker je centralna vlada medtem sprejela sklepe v zvezi z razširitvijo pokritja z digitalno televizijo na celotno območje Španije (5). Tako naj bi po navedbah pritožnika primer Kantabrije pokazal, da bi Astra lahko konkurirala na navedenem trgu in da so ji sklepi centralne vlade to onemogočili.

(13)

Zadeva se nanaša na sektor radiodifuzije. V tem sektorju so akterji pogosto dejavni na različnih ravneh verige storitev radiodifuzije.

(14)

Izdajatelji televizijskega programa so uredniki televizijskih kanalov, ki kupujejo ali producirajo lastno televizijsko vsebino in jo povezujejo v kanale. Dostop do kanalov se nato zagotovi javnosti prek različnih platform (npr. satelit, digitalna prizemna televizija, kabel, IPTV). Po mnenju zakonodajalca naj bi bile v Španiji storitve radiodifuzije javna storitev in bi jih morali zato zagotavljati državni izdajatelji televizijskega programa (RTVE) ter zasebni izdajatelji televizijskega programa, ki imajo državno koncesijo (6). Ti nekodirani kanali so gledalcem zagotovljeni brezplačno. Da bi prebivalci lahko učinkovito koristili to javno storitev, pravo nalaga obveznosti najmanjšega pokritja za nalogo, zaupano javnemu izdajatelju televizijskega programa, in za zasebne operaterje s koncesijo. Zato morajo javni izdajatelji televizijskega programa pokrivati najmanj 98 % španskega prebivalstva, zasebni izdajatelji televizijskega programa pa najmanj 96 % prebivalstva. V Španiji nacionalni izdajatelji televizijskega programa nimajo v lasti nacionalnega omrežja radiodifuzije. Zato sklepajo sporazume z operaterji platform, prek katerih posredujejo svoje vsebine in s tem izpolnjujejo obveznosti pokritja.

(15)

Dobavitelji strojne opreme so proizvajalci ali monterji infrastrukture in strojev za gradnjo različnih platform.

(16)

Operaterji platform (ali omrežni operaterji) so zasebni ali javno nadzorovani subjekti, ki upravljajo potrebno infrastrukturo za prenos in oddajanje signala kanalov radiodifuzije. Ob vzpostavitvi televizijskega sektorja je bila na voljo samo analogna prizemna platforma. Z razvojem tehnologije pa je bilo na trgu na voljo vse več platform, tj. satelitska platforma, kabelska platforma, v zadnjem času pa tudi IPTV (7), ki za oddajanje televizijskega signala uporablja širokopasovno povezavo.

(17)

Pri prizemni radiodifuziji se televizijski signal pošlje iz televizijskega studia v center za razpošiljanje signala (glavni center), ki je običajno last omrežnega operaterja in ki ga ta tudi upravlja. Nato se signal s centra za razpošiljanje signala (glavnega centra) prenese in razpošlje v centre za radiodifuzijo, ki jih upravlja omrežni operater (npr. televizijski oddajnik). Včasih se signal prenese prek satelita. Iz centrov za radiodifuzijo se signal na koncu oddaja v gospodinjstva. Za digitalizacijo analognega prizemnega omrežja je treba nadomestiti oddajnike zemeljskega signala. Ker ima digitalni signal ožji razpon kot analogni in nova tehnologija zato zahteva bolj razpršeno omrežje, pa je lahko za razširitev pokritja potrebna tudi vzpostavitev novih centrov za razpošiljanje signala. Gledalec mora imeti sprejemnik, ki je lahko že vgrajen v televizor.

(18)

Pri satelitski radiodifuziji je signal poslan v center za razpošiljanje signala (glavni center), od koder se nato prek satelita oddaja v gospodinjstva. Druga možnost je, da se signal pošlje iz televizijskega studia neposredno do satelita, če je televizijski studio opremljen z ustreznimi napravami. Gledalec mora imeti satelitski krožnik in sprejemnik. Da bi se povečalo satelitsko pokritje v regiji, mora biti zemeljska oprema nameščena v strankinem gospodinjstvu. V smislu geografskega pokritja bi satelitska platforma lahko pokrila skoraj 100 % španskega ozemlja, medtem ko prizemna platforma zajema približno 98 %.

(19)

Preiskovani ukrep je treba proučiti v okviru digitalizacije radiodifuzije, ki je bila izvedena ali se izvaja na prizemnih, satelitskih in kabelskih platformah. V primerjavi z analogno radiodifuzijo je prednost digitalizirane radiodifuzije povečana zmogljivost prenosa zaradi učinkovitejše uporabe radiofrekvenčnega spektra. To je zlasti pomembno za prizemno radiodifuzijo, za katero je na voljo le omejen frekvenčni spekter, zato radiodifuzija konkurira mobilnim telekomunikacijam za majhno pasovno širino. Po drugi strani ima satelitski prenos to prednost, da deluje na popolnoma drugačnem frekvenčnem pasu, na katerem je na voljo dovolj frekvenc.

(20)

Preklop z analogne na digitalno televizijo daje na voljo znaten visokokakovostni radijski spekter znotraj t. i. „digitalne dividende“, ki bo prost za uporabo elektronskih komunikacijskih storitev. Ta digitalna dividenda in zlasti frekvenca 790–862 MHz (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 800 MHz) lahko spodbudita sektor elektronskih komunikacij, močno vplivata na konkurenčnost in rast ter zagotovita številne družbene in kulturne koristi (8).

(21)

„Digitalna dividenda“ bi se lahko najbolje izkoristila s preklopom s prizemne platforme na drugo platformo ali z analogne na digitalno prizemno radiodifuzijo. Predvideti bi bilo mogoče tudi kombinirano rešitev, ki vključuje različne platforme (9).

(22)

Vendar pomanjkanje frekvenc v primeru prizemne radiodifuzije ostaja težava tudi po digitalizaciji. Španska vlada je morala kmalu po izvedenem preklopu z analogne na digitalno televizijo aprila 2010 premakniti izdajatelje televizijskega programa s frekvenčnega pasu 800 MHz na nižji frekvenčni pas (10). Premik multipleksov digitalne prizemne televizije, dodeljenih izdajateljem televizijskega programa, je povzročil dodatne stroške in dodelitev dodatne državne pomoči, ki jo Komisija trenutno proučuje v formalnem postopku preiskave (11).

(23)

V zvezi s televizijsko radiodifuzijo bo prizemni digitalni prenos v bližnji prihodnosti ostal glavna distribucijska platforma, vendar bo širokopasovna tehnologija, na primer dostop naslednje generacije, kot prevladujoča tehnologija prenosa najverjetneje postala pomembna alternativa. Vendar v Španiji taka dostopovna omrežja naslednje generacije za zdaj niso splošno geografsko pokrita.

(24)

V Španiji danes obstajajo štiri platforme za radiodifuzijo: digitalna prizemna tehnologija (DVB-T), satelit (DVB-S), kabel (DVB-C) in IPTV. Digitalna prizemna tehnologija je poglavitna platforma za nekodirane javne in zasebne španske kanale (12). Glavni operater prizemnega omrežja je Abertis, ki nadzoruje tudi satelitskega operaterja Hispasat. Obstajajo številni lokalni telekomunikacijski operaterji, ki prenašajo signale digitalne prizemne tehnologije, ki so običajno povezani z nacionalnim Abertisovim omrežjem. Glavni regionalni operater v Kastilji in Manči je Telecom CLM (13). Plačljivi televizijski kanali se večinoma prenašajo prek satelita, kabla ali IPTV. Glavna satelitska operaterja sta Astra in Hispasat.

(25)

Da bi Španija zagotovila preklop z analogne na digitalno televizijo, je v obdobju 2005–2008 sprejela vrsto regulativnih ukrepov, ki so zadevali prizemno omrežje, kot je opisano v oddelku 2.2. Španski organi so špansko ozemlje razdelili na tri različna območja:

(26)

Preiskovana shema temelji na večplastnem sistemu pravnih določb, ki so jih centralni španski organi uvedli leta 2005. Na podlagi navedenih določb so avtonomne skupnosti in občinski organi v obdobju 2008–2009 dodelili državno pomoč za uporabo digitalne prizemne televizije na območju II. Občinski organi so prejemnikom dodelili sredstva iz centralnega proračuna in svojih proračunov. Poleg tega avtonomne skupnosti od leta 2009 dodeljujejo stalno pomoč za vzdrževanje in upravljanje omrežij na območju II.

(27)

Prehod na digitalno televizijsko tehnologijo se je začel zakonsko urejati po sprejetju Zakona 10/2005 z dne 14. junija 2005. V njem sta navedeni potreba po spodbujanju prehoda z analogne na digitalno prizemno tehnologijo in zahteva, naj vlada sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev tega prehoda.

(28)

Po tej zahtevi je Svet ministrov s Kraljevim odlokom št. 944/2005 odobril nacionalni tehnični načrt, ki je za datum za izklop analogne radiodifuzije v Španiji določil 3. april 2010 (14).

(29)

V zvezi z območjema II in III pa je v dvanajsti dodatni določbi nacionalnega tehničnega načrta že določena možnost, da lahko lokalni in regionalni organi razširijo pokritje na 96–100 % prebivalstva. V zvezi s tem tehnični načrt izrecno omenja digitalno prizemno televizijo in določa šest pogojev, pod katerimi bi lahko lokalni organi izvedli tako razširitev. Pogoj (e) zahteva, da je lokalna namestitev v skladu s tehničnim načrtom za digitalno prizemno televizijo.

(30)

Svet ministrov je 7. septembra 2007 zato odobril Nacionalni načrt prehoda na digitalno prizemno televizijo (v nadaljnjem besedilu: načrt prehoda) (15), ki izvaja nacionalni tehnični načrt. V načrtu prehoda je bilo špansko ozemlje razdeljeno na devetdeset projektov tehničnega prehoda (16), za vsakega od katerih je bil določen rok za izklop analogne radiodifuzije.

(31)

Ministrstvo za industrijo, turizem in trgovino (v nadaljnjem besedilu: MITT) je 29. februarja 2008 sprejelo sklep za izboljšanje telekomunikacijske infrastrukture ter določitev meril in razporeditev financiranja ukrepov za razvoj informacijske družbe v okviru načrta Avanza za leto 2008 (17). Proračun, odobren s tem sklepom, je znašal 558 milijonov EUR in je bil delno dodeljen za razvoj širokopasovne televizije ter delno za digitalizacijo televizije na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Španiji, za katera ne veljajo zakonske obveznosti komercialnih izdajateljev televizijskega programa (18). Digitalizacija v navedenih območjih je splošno znana kot „razširitev pokritja“. Ta se je začela posledično izvajati prek vrste dodatkov k obstoječim okvirnim sporazumom (19), ki so jih MITT in avtonomne skupnosti podpisali med julijem in novembrom 2008 (dodatki k okvirnim sporazumom iz leta 2006, ki so bili v španskem uradnem listu objavljeni posamezno za vsako avtonomno skupnost). Besedilo teh sporazumov v večini primerov navaja digitalno prizemno tehnologijo kot edino tehnologijo, ki se bo financirala. Na podlagi sporazumov je MITT preneslo sredstva avtonomnim skupnostim, ki so preostale operativne stroške pokrile iz svojih proračunov. Ti dodatki so vključevali tudi obveznost lokalnih organov, da upoštevajo dvanajsto dodatno določbo nacionalnega tehničnega načrta.

(32)

Hkrati je Svet ministrov 17. oktobra 2008 privolil v dodelitev nadaljnjih 8,72 milijona EUR za razširitev in dokončanje pokritja z digitalno prizemno televizijo v okviru prehodnih projektov, ki naj bi se zaključili v prvi polovici leta 2009, tj. v fazi I načrta prehoda. Financiranje je bilo dodeljeno po podpisu novih okvirnih sporazumov med MITT in avtonomnimi skupnostmi decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazumi iz leta 2008). Ti sporazumi se sklicujejo na navedeno financiranje v vrednosti 8,72 milijona EUR in so bili poimenovani „Okvirni sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za industrijo, turizem in trgovino ter avtonomno skupnostjo […] za razvoj Nacionalnega načrta prehoda na digitalno prizemno televizijo“. V njih je določen seznam dejavnosti, ki jih bodo centralni in regionalni organi financirali, da bi dosegli pokritje z digitalno televizijo, ki bi ustrezalo obstoječemu pokritju z analogno televizijo. Te dejavnosti so povezane z uporabo digitalne prizemne televizije.

(33)

Svet ministrov je 29. maja 2009 odobril merila za razdelitev 52 milijonov EUR za financiranje dejavnosti, povezanih s prehodom na digitalno prizemno televizijo, ki je namenjeno razširitvi pokritja projektov v fazah II in III načrta prehoda (20). Z odobritvijo Sveta ministrov je bila vzpostavljena neposredna povezava z načrtom prehoda, saj je v njej navedeno, da je „za doseganje cilja iz Nacionalnega načrta prehoda na digitalno prizemno televizijo, tj. podobnega pokritja z digitalno prizemno televizijo v primerjavi s sedanjim prizemnim pokritjem, ki deluje z analogno tehnologijo, […] potrebna pomoč javnih organov“ ter da bo „izvajanje sodelovanja […] formalizirano znotraj okvira iz Nacionalnega načrta prehoda na digitalno prizemno televizijo“.

(34)

Dodatki k okvirnim sporazumom iz leta 2008 (navedeni v uvodni izjavi 32) so bili med oktobrom in decembrom 2009 nato objavljeni v španskem uradnem listu skupaj s financiranjem razširitve pokritja v fazah II in III načrta prehoda. V teh dodatkih je „dejanje za razširitev pokritja“ opredeljeno z nedvoumnim sklicem zgolj na prizemno tehnologijo (čeprav druge tehnologije pri tem niso formalno izključene) (21).

(35)

Vlade avtonomnih skupnosti so začele izvajati razširitev po objavi okvirnih sporazumov iz leta 2008 in navedenih dodatkov (22). Javne razpise so organizirale same ali pa so za njihovo izvedbe zadolžile zasebno podjetje. Z MITT so se delno dogovorile za subvencije, ki so bile zato delno financirane iz centralnega proračuna, delno pa so jih financirale avtonomne skupnosti. V nekaterih primerih so avtonomne skupnosti za izvajanje razširitve pooblastile občinske organe.

(36)

Za razliko od večine drugih avtonomnih skupnosti organi Kastilje in Manče niso organizirali regionalnih razpisov za razširitev pokritja z digitalno televizijo. Razlog naj bi bile časovne omejitve, saj je bilo treba posodobiti več kot 400 centrov za razpošiljanje signala (23). JCCM je namesto tega izvedla poseben postopek za izbiro telekomunikacijskih operaterjev za digitalizacijo centrov za radiodifuzijo, ki je bil določen v Odloku št. 347/2008 z dne 2. decembra 2008.

(37)

Odlok št. 347/2008 je določil neposredno dodelitev potrebnih sredstev za digitalizacijo lastnikom obstoječih (analognih) centrov za razpošiljanje signala. Torej ni zahteval odprtega razpisnega postopka. JCCM je morala izvesti poseben postopek: (i) tehnično analizo centrov, ki zagotavljajo analogno pokritje v zadevnem času, (ii) analizo digitalnega pokritja, ki ga je treba doseči, (iii) izbiro centrov za razpošiljanje signala, ki se bodo digitalizirali, (iv) opredelitev lastnikov centrov za razpošiljanje signala, (v) predlog regionalne vlade lastnikom centrov za razpošiljanje signala in (vi) dodelitev subvencij.

(38)

Odlok št. 347/2008 se je izvedel v skladu s tem. Z lastniki obstoječih centrov za razpošiljanje signala se je vzpostavil neposreden stik, bili pa so tudi obveščeni o zahtevah za pridobitev javnega financiranja. Obstajajo trije različni scenariji. Prvič, v večini primerov so centri za razpošiljanje signala v lasti občinskih organov, ki so pristojni za upravljanje in vzdrževanje. Ko so občinski organi prejeli finančna sredstva od JCCM, so na podlagi tehničnega in gospodarskega razpisa kupili digitalno opremo pri družbah Abertis in Telecom CLM, namestitev, upravljanje in vzdrževanje opreme pa so s podizvajalsko pogodbo dodelili navedenima družbama. Organi so vzpostavili stik le z navedenima družbama in le navedeni družbi sta predložili tehnične predloge za prijavo za pomoč. Drugič, v približno četrtini primerov izbrani centri pripadajo neposredno družbi Telecom CLM ali družbi Abertis. V teh primerih sta družbi prejeli pomoč za posodobitev svoje opreme. V okviru tretjega scenarija je bilo treba vzpostaviti nekaj novih centrov za razpošiljanje signala. Ti so bili dejansko javno financirani, zdaj pa so v lasti družbe Telecom CLM.

(39)

JCCM je sklenila 147 sporazumov o sodelovanju („convenios“) z operaterjema in 475 sporazumov o sodelovanju z občinskimi organi. Približno 84 % namestitev, zajetih v teh sporazumih, je bilo za namestitve digitalne prizemne televizije, 16 % pa za gospodinjske satelitske sprejemnike. Satelitski sprejemniki so se uporabljali za zagotavljanje pokritja kanalov digitalne prizemne televizije za zelo majhne vasi. Zato se je JCCM odločila za uporabo Hispasatove satelitske platforme (24). Ob koncu postopka so se informacije o posodobitvi obstoječih centrov objavile na oglasnih deskah občinskih organov.

(40)

Komisija je bila obveščena, da se je približno 46 milijonov EUR javnega denarja namenilo posodobitvi centrov za razpošiljanje signala, od katerih se je 32,6 milijona EUR namenilo neposredno občinam, ki imajo v lasti 355 centrov za razpošiljanje signala (25). V sporazumih o sodelovanju med JCCM in občinskimi organi je navedeno, da so slednji pristojni za sklenitev pogodbenega razmerja z izbranim operaterjem za izvedbo namestitve in vzdrževanja (26). Posamezni občinski organi so izbrali različne izbirne postopke. Nekateri so poslali dopise neposredno družbama Telecom CLM in Abertis, medtem ko so drugi na svoji oglasni deski objavili informacije, s katerimi so operaterje pozvali, naj predložijo tehnične predloge.

(41)

V skladu s sporazumom o sodelovanju JCCM krije stroške za nakup in namestitev digitalne opreme ter stroške upravljanja in vzdrževanja za prvi dve leti za posamezne digitalizirane centre za razpošiljanje signala. Sporazum o sodelovanju ni zahteval, da mora operater plačevati upravljanje in vzdrževanje po navedenem obdobju, zato je družba Telecom CLM opremo prenesla na JCCM (27). S tem je JCCM postala pristojna za plačilo upravljanja in vzdrževanja opreme digitalne prizemne televizije.

(42)

Komisija je bila obveščena, da se je od skupno 46 milijonov EUR porabljenih javnih sredstev najmanj 13,5 milijona EUR preneslo na operaterje platform: 13,2 milijona EUR na družbo Telecom CLM, ki ima v lasti 138 centrov za razpošiljanje signala, in približno 250 000 EUR na družbo Abertis, ki ima v lasti tri centre. Telecom CLM in Abertis sta svoje centre digitalizirali z lastno opremo. V nekaterih primerih oprema za digitalizacijo drogov družbe Telecom CLM še vedno pripada javnim organom. Uporabo te opreme operaterju ni treba plačati. Poleg tega je skupni znesek sredstev, porabljenih v obdobju 2009–2011 za upravljanje in vzdrževanje digitaliziranih centrov (tekoča pomoč), znašal najmanj 6,5 milijona EUR.

(43)

Vendar zgolj posodobitev obstoječih centrov ni bila dovolj za celotno pokritost razširjenega območja. Zato je bilo z javnimi sredstvi vzpostavljenih 20 novih centrov. Organi so brez odprtega razpisa neposredno stopili v stik z družbo Telecom CLM, pri čemer jih je zanimalo, ali bi lahko izvedla to nalogo. V skladu z informacijami, ki jih je prejela Komisija, se je skupno 2,26 milijona EUR porabilo za gradnjo na novih lokacijah, od katerih se je približno 751 000 EUR uporabilo za gradnjo šestih centrov, ki so se pozneje prenesli na Telecom CLM. Lastništvo ostalih 14 centrov so obdržale občine.

(44)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 39, se je takrat, ko bi bil center za razpošiljanje signala predrag, uporabil satelitski prenos. Zato se je sklenilo 100 sporazumov za namestitev satelitskih prejemnikov v posameznih gospodinjstvih. Satelitski prejemniki so delo satelitskega prenosnega omrežja.

(45)

Na podlagi postopka so organi sklenili skupno 622 sporazumov z zadevnimi občinskimi organi in operaterji. Na podlagi informacij, predloženih Komisiji, je razčlenitev zneskov naslednja:

(46)

V sklepu o začetku postopka je Komisija ugotovila, da opisan ukrep dozdevno izpolnjuje vsa merila iz člena 107(1) Pogodbe in ga je zato mogoče šteti za državno pomoč. Zdi se, da izpodbijani ukrep vključuje diskriminacijo v korist operaterjev prizemne platforme ter krši načelo tehnološke nevtralnosti (30). Poleg tega se zdi, da je izpodbijani ukrep diskriminatoren proti operaterjem platforme, ki zagotavljajo storitve radiodifuzije regionalnim in lokalnim prizemnim izdajateljem televizijskega programa. To bi za nacionalne izdajatelje televizijskega programa in operaterje platform pomenilo prednost.

(47)

Komisija je predhodno ugotovila, da bi shema lahko povzročila morebitno ali dejansko izkrivljanje konkurence med prizemnimi in satelitskimi platformami ter med prizemnimi platformami samimi. Ni videla razlogov, da bi bili taki ukrepi lahko združljivi z notranjim trgom, saj dozdevno ni bilo mogoče uporabiti nobenega odstopanja.

(48)

Za več podatkov o dejstvih glej sklep o začetku postopka, ki ga je treba šteti kot bistveni del tega sklepa.

(49)

Španija in avtonomne skupnosti Kastilje in Manče so v odzivu na sklep o začetku postopka predložile številne argumente. Lahko se razdelijo v dve širši kategoriji. Prvič, španski organi so trdili, da se prejemnikom pomoči ni dodelila prednost. Drugič, če se kljub temu meni, da je bila dodeljena državna pomoč, bi bila ta vsekakor združljiva (31). Ti argumenti so povzeti v nadaljevanju.

(50)

Po navedbah organov Kastilje in Manče preiskovani ukrep ne pomeni državne pomoči in ne vključuje prednosti za podjetja. Kombinacija sredstev Španije in avtonomnih skupnosti se je neposredno prenesla na upravičence, ki so delovali po uradni dolžnosti ali kot javni organ (32). Te izpodbijane subvencije so se uporabljale izključno za digitalizacijo 141 predobstoječih centrov za analogno razpošiljanje signala in za vzpostavitev 6 novih centrov. Digitalizacija centrov za razpošiljanje signala se je izvedla po natančni oceni tehničnega poročila, ki so jo predložili operaterji, lastniki navedenih centrov. Sporazum o sodelovanju z lastniki centrov se je sklenil le na podlagi takih tehničnih poročil (33). Ta „postopek s pogajanji“ je treba obravnavati kot odprt, pregleden in nediskriminatoren, tudi zaradi objave na oglasnih tablah občinskega organa (glej uvodno izjavo 39).

(51)

Nacionalni organi trdijo, da obseg, v katerem operaterji platforme prejemajo javna sredstva, zajema le upravljanje in vzdrževanje elektronske opreme za prenos v lasti občinskih organov. Delovali so zgolj kot dobavitelji in monterji tehnične opreme, potrebne za posodobitev in prilagoditev navedenih centrov, vendar ne kot operaterji platforme (34). Kadar opravljajo storitve na območju II po prejetih javnih sredstev, je to le za zagotavljanje prizemnega televizijskega signala kot osnovne in javne storitve.

(52)

Za izvajanje digitalizacije svojih omrežij je 475 občinskih organov naročilo tehnična poročila, ki so jih pogosto pripravili operaterji platform. V tem primeru se operaterjem prav tako ni dodelila gospodarska prednost.

(53)

Po navedbah nacionalnih organov so digitalizirani centri za razpošiljanje signala v lasti družbe Telecom CLM ali družbe Abertis Telecom obstajali pred dodelitvijo izpodbijanih subvencij, zato se te subvencije niso uporabljale za financiranje širitve omrežja katerega koli od obeh operaterjev omrežja, udeleženih pri širitvi pokritja z digitalno prizemno televizijo na območju II Kastilje in Manče.

(54)

Javno financiranje je bilo družbama Telecom CLM in Abertis dodeljeno za digitalizacijo 141 centrov za prenos v njuni lasti. Nacionalni organi poudarjajo, da se je to zgodilo le na območjih, kjer občinski organi niso bili lastniki centrov za prenos ali centrov za ponovni prenos, ki so ustrezali razširitvi pokritja digitalne prizemne televizije. Vendar nacionalni organi trdijo, da te naložbe družbama Telecom CLM in Abertis niso dodelile konkurenčne prednosti na sosednjih trgih, kot je lokalna televizija ali digitalna televizijska radiodifuzija (DV-BH). Digitalizacija lokacij družbe Telecom CLM družbi ni omogočila zagotavljanja storitve na regionalni ravni za izdajatelje televizijskega programa, niti ni povečala kapilarne mreže njenega omrežja za zagotavljanje novih vrst storitev.

(55)

Operaterji omrežja, ki so vključeni v postopek digitalizacije treh vrst centrov za razpošiljanje signala na območju II, niso prejeli gospodarske prednosti. V vseh treh centrih so operaterji storitve, kot so zagotavljanje, namestitev ter upravljanje in vzdrževanje opreme digitalne prizemne televizije, opravljali po tržni ceni.

(56)

Izkrivljanja konkurence in trgovine ni bilo. Vsak telekomunikacijski operater na seznamu evidence operaterjev CMT lahko deluje kot podizvajalec občinskih organov in je tako upravičen do subvencij v skladu z Odlokom št. 347/2008. To velja tudi za satelitske, kabelske in televizijske operaterje ter za vse operaterje, ne glede na to, ali delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(57)

Po navedbah nacionalnih organov je bil obravnavani izbirni postopek pregleden in se je izvedel v skladu s špansko in evropsko zakonodajo o javnih naročilih. Subvencije so objavili regionalni organi. Vsi postopki razširitve digitalne prizemne televizije so bili objavljeni na oglasnih deskah občinskih organov in dopisi so se poslali glavnima operaterjema omrežij v regiji, tj. družbama Telecom CLM in Abertis Telecom.

(58)

Subvencije, dodeljene občinskim organom, torej niso okrepile konkurenčnega položaja ene vrste operaterja omrežja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi operaterji. Glavni upravičenci so občinski organi, medtem ko so omrežni operaterji zgolj dobavitelji opreme za prenos in storitve vzdrževanja za obdobje največ dveh let. Z družbo Radiodifusión se ni stopilo v stik, ker takrat ni bilo dokazov, da je imela v lasti center za razpošiljanje signala v regiji.

(59)

Poleg tega organi Kastilje in Manče trdijo, da so natančno ocenili satelitsko platformo kot možnost rešitve za razširitev digitalnega pokritja pred izdajo Odloka št. 347/2008. V notranji študiji (35) sta se primerjali dve tehnologiji za razširitev: digitalna prizemna televizija in satelitski sistem. Študija je upoštevala merila za dodelitev subvencij za pokritje digitalnega signala na območju II. To vključuje zahtevo, da je treba preklop opraviti brez dodatnih stroškov ali težav za državljane in z obstoječo infrastrukturo.

(60)

Študija ugotavlja, da bi v obdobju desetih let skupni stroški, povezani z rešitvijo digitalne prizemne televizije, znašali od približno 15,2 milijona EUR do 17,3 milijona EUR, medtem ko bi izbira satelitske tehnologije stala več kot 47 milijonov EUR.

(61)

Študija vsebuje več priporočil o najustreznejših metodah razširitve pokritja signala digitalne prizemne televizije na poseljenih središčih Kastilje in Manče, ki niso vključeni v uradne načrte pokritja regionalnih in nacionalnih izdajateljev televizijskega programa. Prav tako je ocenila vse vplive satelitske rešitve za razširitev digitalnega pokritja. Ugotovljeno je bilo, da bi bile naložbe v satelitsko tehnologijo od tri- do šestkrat višje od naložb v prizemno tehnologijo. Ta razlika v stroških izvira neposredno iz stroškov, povezanih z izposojo opreme za satelitski prenos, neodvisno od stroškov satelitskega sprejemnika. Zato bi bilo razumno sklepati, da je treba razširitev univerzalne storitve digitalne prizemne televizije za prebivalce Kastilje in Manče izvesti s tehnologijo digitalne prizemne televizije (36).

(62)

Poleg tega je španska vlada predložila notranjo študijo možnosti zagotavljanja univerzalne storitve digitalne prizemne televizije z uporabo digitalne prizemne televizije ali satelita, ki jo je MITT izvedlo julija 2007. Organi menijo, da študija upošteva realne stroške uporabe digitalne prizemne televizije ali satelitskega prenosa. Ti dve študiji sta podrobneje obravnavani v oddelku 5.3.2.2.

(63)

JCCM trdi, da je pri odločitvi za razširitev pokritja z digitalno prizemno televizijo na območju II Kastilje in Manče upoštevala le merila tehnične in gospodarske učinkovitosti. Operaterji vseh omrežij – prizemnih, satelitskih, kabelskih itd. – bi lahko predložili tehnični predlog, saj je bila edina zahteva to, da so na seznamu evidence operaterjev CMT (37). Zato je bila odločitev v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti. To lahko potrdi tudi dejstvo, da je JCCM v posebnih primerih obdržala satelitsko platformo, ki jo je razvila družba Abertis, zgolj na podlagi meril stroškovne analize (38).

(64)

JCCM v zvezi z domnevno diskriminacijo proti lokalnim operaterjem priznava, da so v skladu s členom 4 Odloka št. 347/2008 izdajatelji televizijskega programa dejansko izključeni (ne glede na to, ali delujejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni) kot upravičenci do subvencij (39). Vendar ta odlok ne izključuje operaterjev omrežij.

(65)

Kljub temu bi po navedbah španskih organov lahko družba Radiodifusión pod enakimi pogoji sodelovala z vsemi drugimi operaterji omrežij z digitalizacijo enega od svojih centrov za razpošiljanje signala, ki že oddaja javni nacionalni ali regionalni analogni televizijski signal. Zato bi lahko sklenila sporazum o sodelovanju z JCCM ali predložila ponudbe občinskemu organu kot telekomunikacijski operater, registriran v evidenci operaterjev CMT.

(66)

Po navedbah JCCM je družba Radiodifusión registrirana kot telekomunikacijski operater v evidenci operaterjev CMT, da zagotavlja naslednje storitve: „prizemno omrežje – podpora za storitve radijske in televizijske radiodifuzije“. Vendar JCCM poudarja, da uvrstitev na seznam v tej evidenci še ne pomeni, da se izpolnjujejo obveznosti, ki jih ima kot telekomunikacijski operater v Kastilji in Manči, kot so določene v ustreznem lokalnem Zakonu št. 8/2001. To velja zlasti za obveznost radiokomunikacijskih operaterjev, da „predložijo prizemni načrt za uporabo omrežja, ki vključuje obstoječe fiksne postaje in tudi ocene izvedbe in razvoja njihovih celotnih omrežij …“. JCCM do zdaj ni bila obveščena, da bi družba Radiodifusión predložila kakršen koli prizemni načrt. Poleg tega ni znano, da bi Radiodifusión delila infrastrukturo z drugim operaterjem. Zato JCCM trdi, da trditev družbe Radiodifusión o 60-odstotnem pokritju v Kastilji in Manči ni utemeljena (40).

(67)

Poleg tega JCCM poudarja, da je v skupini družba z istimi delničarji, kot Radiodifusión, in sicer družba INGEST, Infraestructuras y Gestión 2002, S.L. (v nadaljnjem besedilu: INGEST), ki ima v teku številne postopke. V vseh teh postopkih je INGEST obtožena nezakonite zasedbe radijskega spektra, rezerviranega za nacionalno digitalno prizemno televizijo, ki ga tožena stranka uporablja za razpošiljanje signala lokalnih televizijskih postaj. Poleg tega Radiodifusión ni pristojna za ponovni prenos signala digitalne prizemne televizije Radio-Televisión de Castile-La Mancha („RTV C-LM“).

(68)

Po navedbah JCCM niti družba Telecom CLM niti družba Abertis Telecom nista upravičeni do izpodbijanih ukrepov za pokritje tekočih stroškov, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem občinskih prizemnih lokacij. Namen teh sporazumov o sodelovanju je „financiranje infrastrukture, potrebne za razširitev pokritja s signalom ter razpošiljanje signala iz subjektov in družb z licenco za zagotavljanje ključnih televizijskih storitev“. Zato sta predmet financiranja le pridobitev in namestitev elementov, kot so radiokomunikacijska in zračna oprema ali gradbeni elementi. Na območju II so stroške krili občinski organi, ki imajo v lasti te centre. Ocenjeni stroški upravljanja in vzdrževanja za prvi dve leti za 516 centrov znašajo 6,5 milijona EUR. Zato bi med letoma 2010 in 2015 ti stroški znašali približno 15 milijonov EUR za 516 centrov v petih letih (v povprečju 29 000 EUR na center).

(69)

Po navedbah JCCM se lahko digitalizirani centri za razpošiljanje signala, ki so v lasti občinskih organov in operaterjev omrežij, štejejo za „splošno infrastrukturo“, tj. infrastrukturo, odprto za vse morebitne uporabnike na enakopravni in nediskriminatorni podlagi. Digitalizirana infrastruktura torej vsem uporabnikom na območju II Kastilje in Manče omogoča enakovreden sprejem kanalov prek digitalne prizemne televizije po izklopu analogne radiodifuzije.

(70)

JCCM trdi, da je zadevni prenos javnih sredstev v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu na podlagi primerjanja tržnih cen. Plačila družbi Telecom CLM za določene storitve so se izvedla po tržnih obrestnih merah.

(71)

Po primerjavi med dejanskim financiranjem in zneskom, ki bi ga moral zasebni vlagatelj plačati pod običajnimi pogoji za enako vrsto storitev, JCCM sklepa, da so sporazumi o sodelovanju temeljili na objektivnih komercialnih merilih. Zato operaterji omrežij niso imeli prednosti v primerjavi s tem, kar bi lahko pridobili pod običajnimi tržnimi pogoji. Zato niso pridobili selektivne prednosti.

(72)

JCCM navaja člen 107(3)(a) Pogodbe. Trdi, da se ta določba lahko uporabi na območju II, ki ni privabilo komercialnega interesa izdajateljev televizijskega programa in operaterjev omrežja. Občinski organi so z zagotavljanjem storitev digitalne prizemne televizije in podizvajanjem nakupa, namestitve ter upravljanja in vzdrževanja opreme digitalne prizemne televizije zapolnili vrzel na trgu, kar je pomenilo tudi izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev območja II in splošno gospodarsko izboljšanje regije Kastilje in Manče.

(73)

JCCM se ne strinja s predložitvijo družbe Abertis, da se ne bi smela šteti za operaterja omrežja na območju II. JCCM poudarja, da je Abertis sklenila sporazume o sodelovanju z JCCM v skladu z Odlokom št. 347/2008 za razširitev pokritja z digitalno prizemno televizijo na območju II (41). Poleg tega je treba družbi Abertis in Telecom CLM šteti kot operaterja omrežij, dejavna na območju II, ker v primeru družbe Abertis obstajajo uradni analogni televizijski centri za razpošiljanje signala za RTVE in/ali Tele5, v primeru družbe Telecom CLM pa uradni analogni televizijski centri za razpošiljanje signala za CMT.

(74)

V več primerih je digitalizirana občinska oprema na lokacijah, ki so v lasti družbe Abertis ali Telecom CLM. V teh primerih oprema digitalne prizemne televizije pripada ustreznim občinskim organom. Abertis trdi, da ker dejansko ni operater omrežja na območju II, se ne more šteti za neposrednega upravičenca izpodbijanih subvencij, saj ima opremo v lasti družba Telecom CLM in drugi lokalni operaterji, ki z njo tudi upravljajo (42). JCCM meni, da ta izjava ni pravilna.

(75)

V odzivu na sklep Komisije o začetku postopka družba Radiodifusión ugotavlja, da španski organi upravičencem do pomoči niso uradno zaupali naloge splošnega gospodarskega interesa. Poleg tega se zdi znesek pomoči na center presežen, če se dodeli le obstoječim centrom, kot navajajo španski organi. Po mnenju družbe Radiodifusión se je pomoč uporabljala zlasti za vzpostavitev novih centrov za razpošiljanje signala po celotni regiji Kastilja in Manča ter za prikritje nezakonite pomoči.

(76)

Radiodifusión trdi, da so organi Kastilje in Manče pomoč dodelili brez razpisnega postopka in da je bil prenos virov selektiven, ker je izključeval platforme na podlagi drugih tehnologij, kot sta kabelska in satelitska.

(77)

Po navedbah družbe Radiodifusión je družba Telecom CLM z izpodbijanimi ukrepi pridobila odločilno prednost. Izbrali so jo neposredno regionalni organi, brez konkurenčnega selektivnega postopka. Zato je lahko znatno povečala geografsko pokritje svojega omrežja na območja, na katerih drugih naložb sicer ne bi bilo. Telecom CLM je imela ugodnosti tudi zaradi pomanjkanja regulativnega nadzora, ker nobena regulativna obveznost ne nalaga, da je treba zagotoviti dostop do na novo vzpostavljenega/izboljšanega omrežja. Radiodifusión poudarja, da je v Odloku št. 347/2008 navedeno, da je namen državne pomoči ustvariti nove centre za razpošiljanje signala in ne digitalizirati obstoječih.

(78)

Po njenem mnenju pomoč pomeni krepitev tradicionalnih operaterjev v edinem tržnem segmentu, kjer je prostor za konkurenco. Zlasti je družba Abertis domnevno lahko okrepila svoj monopolni položaj in dejansko uporabila javna sredstva za razvoj novega, bolj strnjenega omrežja, ki ji bo omogočil konkuriranje na novih trgih.

(79)

Družba Radiodifusión je prepričana, da preiskovana državna pomoč ni sorazmerna. Da bi bila pomoč v skladu z zahtevo po sorazmernosti, bi se morala uporabljati le na oddaljenih podeželskih območjih ter enako koristiti vsem operaterjem tako, da bi naložila obveznost učinkovitega dostopa.

(80)

Radiodifusión je v odgovoru z dne 27. septembra 2011 na zahtevo Komisije po informacijah s v zvezi z vprašanji pravnega statusa, ki jih je postavila Španija, navedla, da je njena glavna dejavnost zagotavljanje storitev lokalnim avdivizualnim izdajateljem televizijskega progama. Predložila je seznam svojih namestitev, ki jih upravlja v 18 občinah v Kastilji in Manči. Vendar Radiodifusión navaja tudi, da bi bilo mogoče iste namestitve uporabiti za oddajanje nacionalnih in regionalnih programov, zato bi se lahko uporabile, če bi bilo omogočeno konkuriranje za pomoč.

(81)

Astra meni, da ukrep s tem, ko neposredno izbira prizemno platformo, vključno s tekočo pomočjo za upravljanje in vzdrževanje, krši načelo tehnološke nevtralnosti. Astra poudarja, da bi bil satelitski prenos cenejši od digitalne prizemne televizije na območju II (43). To je jasno pokazal uspeh Astre na razpisu Kantabrije. Glede na znatne ekonomije obsega bi satelitska rešitev omogočila še večjo stroškovno učinkovitost, če bi več regij uskladilo svojo izbiro platforme na območju II. Čeprav španska vlada iz ustavnih razlogov regijam ne bi mogla zagotoviti, da bi se kot pogoj za dodelitev sredstev upoštevale sinergije med regijami, bi regije to lahko storile same. Le tako bi lahko regijske vlade zagotovile izbiro stroškovno najučinkovitejše rešitve za svoje davkoplačevalce.

(82)

Astra ob primerjavi različnih platform ugotavlja, da je treba poleg neposrednih stroškov namestitve upoštevati tudi druge pozitivne učinke, ki bi jih imela satelitska rešitev. Postopek prehoda bi bil precej enostavnejši in cenejši. Televizijskim gledalcem bi se omogočilo prehodno obdobje sočasnega oddajanja, med katerim bi prejemali tako satelitske kot prizemne signale. Glede na majhnost pasovne širine v prizemnem omrežju in potrebo po omogočanju večje zmogljivosti za telekomunikacijske storitve v prihodnosti, bi se gospodinjstva in izdajatelji televizijskega programa v primeru prizemnega omrežja soočili z dodatnimi stroški. Prihodnje spremembe pasovne širine bi od prebivalcev na območju II zahtevale, da prilagodijo svoje antene. Izdajatelji televizijskega programa bi bili soočeni z višjimi izdatki zaradi dodatnih obdobij sočasnega oddajanja. Ti stroški pa ne bi nastali, če bi se izbrala satelitska tehnologija.

(83)

Astra trdi, da operaterji omrežja niso pridobili prednosti zaradi ukrepa. Zlasti digitalizacija omrežja daje prednost družbi Abertis za komercialno dobavo izdajateljem televizijskega programa, saj bo omrežje digitalne prizemne televizije zdaj doseglo skoraj 100 % prebivalstva brez dodatnih stroškov.

(84)

V zvezi z izkrivljanjem konkurence Astra meni, da satelitska in prizemna platforma pripada enakim trgom. Med plačljivimi in nekodiranimi televizijskimi kanali ni pomembne razlike, vsaj kar zadeva konkurenco med platformami. Obstaja že več plačljivih televizijskih kanalov, ki svoje signale omogočajo prek platforme digitalne prizemne televizije, ki so razen ene na voljo tudi prek satelita.

(85)

Astra v zvezi z morebitnimi prednostmi za satelitske platforme navaja zlasti potrebo po zagotavljanju pogojnega dostopa/kodiranja. Zaščita pravic intelektualne lastnine izdajateljem satelitskega televizijskega programa z nekodiranimi kanali ne bi predstavljala težave. Takšna tehnologija se danes že uporablja za več plačljivih televizijskih kanalov na satelitski platformi. Poleg tega so rešitev pogojnega dostopa, ki je bila predlagana za Kantabrijo, sprejeli kantabrijski organi, ki so lahko odločali o tem, kateri uporabniki bodo lahko prejemali storitev.

(86)

Abertis meni, da izpodbijani ukrep za razširitev pokritja na območju II ne pomeni državne pomoči v skladu s členom 107(1) Pogodbe.

(87)

Prvič, preiskovani prenosi so le prenosi iz centralnega državnega proračuna, namenjeni posodobitvi centrov za razpošiljanje signala, ki pripadajo neposredno javni upravi ali za katere ima uprava pravice do uporabe. Zato se državna sredstva niso prenesla na nobeno podjetje; sredstva so ostala znotraj državne uprave.

(88)

Drugič, Abertis poudarja, da operaterji omrežij niso imeli koristi od izpodbijanih ukrepov. Abertis se ne more šteti za upravičenca, saj ni operater omrežja na območju II in ne upravlja omrežja za razširitev digitalne prizemne televizije v Kastilji in Manči. Družba Telecom CLM je tista, ki ima med drugim v lasti in upravlja zadevno opremo.

(89)

Tretjič, Abertis v zvezi s tehnološko nevtralnostjo poudarja, da izpodbijani ukrep ne otežuje dodatno konkurence med platformama, ker zanemarljivo povečanje pokritja z digitalno prizemno televizijo na območju II nima gospodarskega učinka na območje I. Poleg tega digitalizacija območja II ne vpliva na ceno, ki jo Abertis lahko zaračuna za svoje storitve prenosa. Njene cene so dejansko regulirane in temeljijo na njenem kapitalu ter odhodkih iz poslovanja. V zvezi z družbo Telecom CLM so namestitve postale last avtonomne skupnosti Kastilje in Manče, ki prav tako nadzira regionalnega operaterja omrežja Telecom CLM.

(90)

Četrtič, izpodbijani ukrep ni pomenil prednosti za izdajatelje televizijskega programa, saj niso povečali svojih dohodkov po digitalizaciji območja II. Dobavitelji strojne opreme se tudi ne morejo šteti za posredne upravičence ukrepa, saj konkurenčna struktura trga za telekomunikacijsko opremo ni bila prizadeta ali izkrivljena zgolj zaradi nakupa opreme za posodobitev analognih centrov za radiodifuzijo z digitalno tehnologijo.

(91)

Petič, Abertis meni, da izpodbijani ukrepi niso znatno vplivali na konkurenco med omrežnimi operaterji. Tudi če bi družba Radiodifusión imela koristi od ukrepa, ne bi mogla konkurirati družbi Abertis na nacionalni ravni, ker centri, ki jih upravlja prva, ne ustrezajo centrom, ki so potrebni za območje I, kot velja za vsak center na območju II.

(92)

Šestič, če se ukrep šteje za pomoč, bi po mnenju Abertis šlo za obstoječo pomoč. Uporaba omrežij za radiodifuzijo na območju II se je začela leta 1982 v neliberaliziranem sektorju radiodifuzije. Takrat je Španija imela zakoniti monopol na trgu prizemne radiodifuzije. Za financiranje namestitve, vzdrževanja in upravljanja lokalnih omrežij na območju II, ki so bila vzpostavljena pred liberalizacijo tega sektorja, se zdaj uporabljajo javna sredstva. Zato se trdi, da preiskovani ukrep pomeni tekočo obstoječo pomoč.

(93)

V zvezi z združljivostjo v skladu s členom 106(2) Abertis poudarja, da družba Telecom CLM in drugi lokalni operaterji omrežij verjetno nikoli ne bodo presegli pragov povprečnega letnega prometa pred obdavčitvijo v višini 100 milijonov EUR v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je bila dodeljena storitev splošnega gospodarskega pomena, in letno nadomestilo za zadevno storitev v višini 30 milijonov EUR.

(94)

Poleg tega bi bila vsaka morebitna pomoč združljiva s členom 107(3)(c) Pogodbe. Ukrepi, ki so jih sprejeli španski organi, so namenjeni pospešitvi postopka preklopa na digitalno radiodifuzijo v Španiji, ki je bil prepoznan kot cilj skupnega interesa. Pomoč je bila ustrezen instrument, saj je digitalna prizemna televizija najustreznejša tehnologija za razširitev pokritja (44). Poleg gospodarskih razlogov Abertis ugotavlja tudi, da izdajatelji televizijskega programa neradi uporabljajo satelitske platforme zaradi omejitev, ki jih imajo pri nakupu pravic za vsebine njihovih nekodiranih programov. Ti večinoma kupijo pravico do radiodifuzije vsebin zgolj prek posebne platforme, tj. digitalne prizemne televizije, saj ta tehnologija omogoča ciljno usmerjen prenos in geografske omejitve. Poleg tega so ukrepi sorazmerni, saj zajemajo le stroške, ki so nujno potrebni za preklop s storitev analogne televizije na storitve digitalne televizije na območju II.

(95)

Izdajatelji televizijskega programa so pripomnili, da se ukrep ne more šteti za državno pomoč, ker nobeni družbi ni zagotovil finančne prednosti, zlasti pa ne izdajateljem televizijskega programa. Ukrepi niso povečali občinstva izdajateljev televizijskega programa v primerjavi s časom analogne radiodifuzije. Poleg tega prebivalci območij razširjenega pokritja, tj. podeželskih, oddaljenih in redko poseljenih območij, ne vplivajo na oglaševalski trg in niso del ciljnega občinstva izdajateljev televizijskega programa. V teh okoliščinah javni operaterji niso povišali oglaševalskih pristojbin zaradi razširitve.

(96)

Izdajatelji televizijskega programa so menili tudi, da niso nameravali preiti na satelitsko platformo, kjer bi njihovi programi konkurirali več sto drugim kanalom. Prednost prizemne platforme je njena omejena zmogljivosti, ki za komercialne izdajatelje nekodiranega televizijskega programa pomeni manjšo konkurenco. Poleg tega so poudarili, da običajno kupujejo vsebine zgolj za posebno platformo, v tem primeru prizemno. Razlog za to je, da prizemna radiodifuzija zagotavlja geografsko omejenost prenosov, kar za satelitsko radiodifuzijo ne velja.

(97)

Izdajatelji televizijskega programa so nadalje vztrajali, da so po uspehu Astre na kantabrijskemu razpisu obvestili kantabrijske organe, da bodo nasprotovali satelitski radiodifuziji, saj so kupili pravice za radiodifuzijo vsebine zgolj prek prizemne platforme.

(98)

Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 26 do 44 oddelka 2.2 in natančno določeno v sklepu o zadevi SA.28599 – digitalna prizemna televizija v Španiji (45), je pravni okvir za preklop na digitalno radiodifuzijo v Španiji večplastna mreža različnih aktov, ki so jih v obdobju štirih let izdali centralna vlada ter regionalni in lokalni organi. Nacionalni tehnični načrt iz leta 2005 in načrt prehoda iz leta 2007 urejata predvsem prehod na digitalno prizemno televizijo na območju I, hkrati pa sta temelj za nadaljnje ukrepe za razširitev na območju II. Te ukrepe za razširitev so regionalni organi izvajali po sklenitvi več okvirnih sporazumov s centralno vlado (okvirni sporazumi iz leta 2008), dodatkov iz leta 2008 k prejšnjim okvirnim sporazumom iz leta 2006 ter dodatkov iz leta 2009 k okvirnim sporazumom iz leta 2008.

(99)

Na podlagi sklenitve teh sporazumov in dodatkov so regionalni in/ali lokalni organi izvedli vrsto ukrepov z namenom razširitve pokritja z digitalno prizemno televizijo na območju II. Komisija zato meni, da so različni akti, ki so bili sprejeti na centralni ravni, ter sporazumi, ki so bili sprejeti med MITT in avtonomnimi skupnostmi ter spremenjeni, temelj za shemo pomoči za razširitev pokritja na območju II. Na podlagi teh aktov in sporazumov so avtonomne skupnosti sprejele ukrepe, ki niso bili tehnološko nevtralni (46).

(100)

Nacionalni tehnični načrt sicer ureja preklop na digitalno prizemno televizijo na območju I, vendar hkrati pooblašča lokalne organe, da lahko v sodelovanju z avtonomnimi skupnostmi vzpostavljajo dodatne centre za razpošiljanje signala, ki so potrebni za zagotovitev sprejema digitalne prizemne televizije na območju II. Zato je centralna vlada takrat že predvidela razširitev pokritja z digitalno prizemno televizijo. Pooblastilo, vsebovano v glavnem zakonskem aktu, ki ureja preklop na digitalno televizijo, se sklicuje zgolj na prizemno platformo. V praksi so avtonomne skupnosti zato uporabile smernice centralne vlade o razširitvi digitalne prizemne televizije (47).

(101)

Državna pomoč za uporabo digitalne prizemne televizije na območju II je bila dejansko izplačana ob prenosu sredstev centralnih in regionalnih organov upravičencem. Posamezne avtonomne skupnosti so izplačilo prejele v različnih obdobjih. Odločitev o tekoči pomoči za upravljanje in vzdrževanje omrežij je bila sprejeta na ravni avtonomnih skupnosti.

(102)

Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 36 do 45, je bil v primeru Kastilje in Manče izbran drugačen postopek. V nasprotju z večino drugih avtonomnih skupnosti se niso uporabili regionalni razpisi za razširitev pokritja z digitalno televizijo. Odlok št. 347/2008 z dne 2. decembra 2008 je določil neposredno dodelitev potrebnih sredstev za digitalizacijo lastnikom obstoječih (analognih) centrov za razpošiljanje signala. JCCM torej ni uporabila odprtega razpisnega postopka, temveč je namesto tega telekomunikacijske operaterje izbrala neposredno. Te družbe so izvajale tudi upravljanje in vzdrževanje.

(103)

V primerih ko centri za razpošiljanje signala pripadajo neposredno družbi Telecom CLM ali Abertis, so te družbe prejele pomoč za posodobitev svoje opreme. V primerih ko je bilo treba vzpostaviti nove centre za razpošiljanje signala, so se javno financirali, družba Telecom CLM pa je pridobila lastništvo. V večini primerov so centri za analogno razpošiljanje signala v lasti občinskih organov. Slednji so kupili digitalno opremo pri družbi Telecom CLM ali Abertis, za namestitev, upravljanje in vzdrževanje opreme teh dveh družb pa so sklenili podizvajalsko pogodbo.

(104)

Zadevni ukrep, ki vključuje stalno pomoč za upravljanje in vzdrževanje, se lahko šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, v katerem so opredeljeni naslednji pogoji za obstoj državne pomoči. Prvič, obstajati mora posredovanje države ali posredovanje iz državnih sredstev. Drugič, prejemniku mora dati selektivno gospodarsko prednost. Tretjič, pomoč mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco. Četrtič, posredovanje mora vplivati na trgovino med državami članicami.

(105)

Zadevni ukrep izhaja iz opisanega sistema zakonskih aktov, in sicer na centralni, regionalni in lokalni ravni, ter iz sporazumov, ki so bili sklenjeni med MITT in organi Kastilje in Manče. Poleg tega Kastilja in Manča ni izpodbijala ugotovitve iz sklepa o začetku postopka, da je bil ukrep financiran iz proračunskih sredstev. Vendar so španski organi trdili, da je bil financiran iz centralnega proračuna ter regionalnih in občinskih proračunov. Izrazila je tudi stališče, da je zadevni ukrep dejansko vključeval le prenos sredstev med različnimi upravami. Tako je Kastilja in Manča ugotovila, da so sredstva delno prišla iz centralnega proračuna. Poleg tega ukrep ni vključeval zgolj prenosa sredstev med upravami, saj so bila sredstva na koncu uporabljena za uporabo omrežja digitalne prizemne televizije pri subjektih, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (kot je pojasnjeno v oddelku 5.2.1.2).

(106)

V teh okoliščinah je bilo potrjeno, da je bil preiskani ukrep financiran neposredno iz državnega proračuna ter iz proračunov različnih občinskih organov in avtonomnih skupnosti. Stalna pomoč ni bila financirana iz centralnega državnega proračuna, temveč iz proračuna avtonomne skupnosti.

(107)

Ukrep financira država na centralni in regionalni ali lokalni ravni, zato se pripiše državi in vključuje uporabo državnih sredstev.

(108)

Družba Abertis, ki kotira na španski borzi, je mednarodna družba, ki se ukvarja z upravljanjem cest, na katerih se pobira cestnina, ter prizemnih in satelitskih telekomunikacijskih infrastruktur. Družba je prisotna v dvanajstih državah v Evropi in na ameriški celini, pri čemer se približno dve tretjini prihodkov skupine ustvarita zunaj Španije. Družba Abertis Telecom je lastnica in upraviteljica telekomunikacijske infrastrukture v Španiji. Prav tako je lastnica vodilne mreže centrov za distribucijo in prenos radijskega in televizijskega signala v Španiji. Družba Telecom CLM S.A. je lokalni telekomunikacijski operater, ki zagotavlja storitve v Kastilji in Manči. Njene storitve vključujejo prenos, prispevanje in razširjanje radijskih in televizijskih signalov, kakor tudi shranjevanje opreme in sevalnih sistemov, souporabo infrastrukture in celostno vzdrževanje infrastrukture. Družba zagotavlja storitve lokalnim, regionalnim in nacionalnim operaterjem […].

(109)

Zadevni ukrep pomeni prenos državnih sredstev nekaterim podjetjem. Čeprav v Pogodbi pojem podjetja ni opredeljen, lahko pomeni kakršno koli fizično ali pravno osebo, ne glede na njen pravni status in način financiranja, ki opravlja gospodarsko dejavnost. Glede na prakso Komisije, kot jo potrjuje Sodišče, se upravljanje omrežij televizijskega prenosa šteje za gospodarsko dejavnost (48), podobno kot v drugih primerih v zvezi z upravljanjem infrastrukture, ki jo opravljajo regionalni organi (49). V zadevnem primeru so javna podjetja vpisana v evidenco CMT kot omrežni operaterji. To kaže, da zagotavljajo posebne storitve, ki v skladu z uveljavljeno sodno prakso pomenijo gospodarsko dejavnost. Trg obstaja, če so drugi operaterji pripravljeni ali zmožni zagotavljati zadevno storitev, kar v tem primeru velja. Astra je na primer pred razširitvijo pokritja na območju II organizirala več srečanj z avtonomnimi skupnostmi, na katerih jim je predstavila svojo ponudbo. Poleg tega je Astra marca 2008 sodelovala na tehnološko nevtralnem razpisu za zagotavljanje digitalne televizije na območju II in območju III, ki ga je organizirala Kantabrija, ter na njem tudi zmagala. Dejstvo, da javna podjetja in občinski organi ne prejemajo nadomestila za storitve, ki jih opravljajo, ne izključuje, da bi zadevne dejavnosti lahko pomenile gospodarsko dejavnost (50).

(110)

Komisija se ne strinja s trditvijo Španije, da upravljanje prizemnega omrežja, ki ga opravljajo avtonomne skupnosti, javna podjetja in občinski organi, spada med izvajanje uradnih pooblastil javnega organa in je zato zunaj področja uporabe člena 107 Pogodbe. Priznava se, da dejavnosti, povezane z državnimi pristojnostmi, ki jih izvaja država sama ali organi, ki delujejo v skladu s svojimi javnimi pooblastili, ne pomenijo gospodarskih dejavnosti za namene pravil konkurence (51). Za take dejavnosti, ki so del poglavitnih funkcij države ali so z navedenimi funkcijami povezane zaradi svoje narave, cilja in pravil, ki jih morajo upoštevati, se lahko šteje, da ustrezajo tej izjemi. Sodna praksa Sodišča vključuje več primerov dejavnosti, ki spadajo v to kategorijo, s katerimi se vzpostavlja razlika med izključno državnimi dejavnostmi in komercialnimi dejavnostmi, ki jih lahko opravlja državni subjekt. Na tem seznamu so dejavnosti, povezane z vojsko ali policijo, vzdrževanjem in izboljšavami varnosti zračne plovbe, nadzorom zračnega prometa (52), nadzorom onesnaženja zraka, kar je naloga javnega interesa, ki je del poglavitnih funkcij države v zvezi z varstvom okolja na pomorskih območjih (53), dejavnosti standardizacije ter s tem povezane dejavnosti raziskav in razvoja (54).

(111)

Glede na to Komisija meni, da v zadevnem primeru upravljanje prizemnega omrežja za radiodifuzijo ne spada med obveznosti ali pristojnosti države in ni tipična dejavnost, ki bi jo lahko opravljala samo država. Proučevane storitve niso tipične storitve javnega organa in so po svoji naravi gospodarske, kar dokazuje dejstvo, da je na trgu na območju I dejavnih več podjetij. Drugič, za zagotavljanje te storitve na območju II se je zavzemalo zasebno podjetje, ki ni odvisno od nobenega javnega organa, tj. Astra (kar dokazuje njena udeležba na razpisu v Kantabriji leta 2008). Pritožba Astre vključuje tudi regijo Kastilja in Manča, v kateri kot operater platforme želi zagotavljati storitev digitalne radiofuzije. Tretjič, uporaba omrežja na območju II zadeva zgolj prenos nacionalnih in regionalnih zasebnih kanalov (55). Zato ugotavljamo, da upravljanje prizemnega omrežja, ki ga opravljajo avtonomne skupnosti, javna podjetja in občinski organi, ne spada med izvajanje uradnih pooblastil javnega organa.

(112)

Komisija se ne strinja z JCCM, da je ukrep v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ta preskus ugotavlja, ali bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu vlagal v projekt pod enakimi pogoji kot javni vlagatelj ob sprejetju odločitve o javni naložbi. V zadevnem primeru javna naložba pomeni financiranje digitalizacije prizemnega omrežja za radiodifuzijo družb Telecom CLM in Abertis s strani JCCM. V primerih, ko oprema ostaja v lasti javnih organov (občinskih organov), jo upravljajo navedene družbe. Sporazum z operaterji ne določa povračila sredstev ali nadomestila za opremo, ki je v lasti javnih organov. To je v neposrednem nasprotju s pojmom zasebnega vlagatelja, ki bi poleg takega povračila/nadomestila potreboval tudi donosnost same naložbe. Javno financiranje omrežja digitalne prizemne televizije samo po sebi ni bilo mišljeno kot donosna naložba. Naložba JCCM v digitalizacijo prizemnih omrežij na območju II zato ne ustreza načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(113)

Zato gospodarska prednost obstaja v primerih, kadar operater prejme javna sredstva za digitalizacijo lastne opreme ali gradnjo novih centrov za razpošiljanje signala. Drugič, kadar javni organ neposredno izbere (tj. brez javnega razpisa) operaterja za zagotavljanje opreme digitalne prizemne televizije ter upravljanje in storitve vzdrževanja, ne upošteva tržnih pogojev. To pomeni tudi gospodarsko prednost za operaterja.

(114)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 36 in 37, JCCM ni organizirala regionalnih razpisov za posodobitev analognih omrežij ali razširitev pokritja z digitalno televizijo. Namesto tega so bila ta sredstva dodeljena neposredno občinskim organom ali obstoječim prizemnim operaterjem. Občinski organi so nato operaterje za opravljanje te naloge izbrali brez javnega razpisa. Drugi operaterji prizemnih ali drugih platform tako niso bili ustrezno obveščeni o ukrepu in zato niso mogli predložiti tehničnega predloga za posodobitev infrastrukture ali razširitev pokritja z digitalno televizijo na območju II v regiji (56).

(115)

Družbi Abertis in Telecom CLM sta prejeli sredstva za posodobitev in razširitev njunega omrežja ali pa so z njima stopili v stik občinski organi, da bi izvedli taka dela na zadevni infrastrukturi (57). V obeh primerih sta bila operaterja izbrana brez javnega razpisa. V večini primerov je oprema digitalne prizemne televizije, nameščena na stolpih operaterjev, v lasti občinskih organov. Operaterji od občinskih organov ne prejemajo nadomestil za uporabo te opreme.

(116)

Družba Telecom CLM je z JCCM neposredno sklenila 133 sporazumov o sodelovanju v zvezi z digitalizacijo svojih centrov za razpošiljanje signala. To se je štelo kot potrebno zaradi razširitve digitalne prizemne televizije na podeželskih območjih, kjer je gostota prebivalstva nizka in noben operater ni kazal zanimanja za naložbe. Iz pregleda stroškov družbe Telecom CLM, nastalih po prejemu sredstev, ki jih je prenesla JCCM, je razvidno, da je družba ta sredstva porabila izključno za nakup in namestitev opreme digitalne prizemne televizije ter za nadaljnje vzdrževanje opreme v obdobju, ki je enako prvima dvema letoma.

(117)

Družbi Telecom CLM in Abertis sta tako posodobili del njunih obstoječih centrov za razpošiljanje signala in lahko na podlagi javne subvencije zdaj upravljata omrežje digitalne prizemne televizije na območju II. Novo infrastrukturo lahko uporabljata tudi za zagotavljanje drugih storitev, na primer WiMax (brezžični širokopasovni standardi, ki zagotavljajo fiksno ali mobilno širokopasovno povezavo). Družba Telecom CLM je svoje centre […] in več digitaliziranih centrov, ki so v lasti občinskih organov, uporabila za namestitev opreme JCCM Wimax […] (58). Zaradi teh ekonomij obsega lahko omrežni operaterji digitalne prizemne televizije prejmejo prihodke iz javno financirane infrastrukture […].

(118)

Količinsko opredeljiva prednost neposrednih upravičenk, tj. družb Telecom CLM in Abertis, pomeni skupni znesek sredstev, prejetih za razširitev pokritja (vključno s sredstvi, prejetimi za posodobitev ali gradnjo novih centrov za razpošiljanje signala).

(119)

Kadar so občinski organi sami delovali kot omrežni operaterji, so prejeli javna sredstva za digitalizacijo centrov za razpošiljanje signala na njihovih območjih in za gradnjo novih. Organi trdijo, da so bili to zgolj prenosi sredstev med različnimi ravnmi uprave in da so z razširitvijo omrežij v lasti občinskih organov slednji samo izpolnjevali svoje upravne obveznosti do državljanov. Kadar pa občinski organi delujejo kot omrežni operaterji, opravljajo gospodarsko dejavnost. Več teh operaterjev je vpisanih v evidenci omrežnih operaterjev CMT. Ker pa so občinski organi kupili digitalno opremo pri družbah Abertis in Telecom CLM ter za namestitev, upravljanje in vzdrževanje te opreme z obema družbama sklenili podizvajalske pogodbe brez javnega razpisa, sta slednji v tem primeru prav tako neposredni upravičenki pomoči.

(120)

Financiranje vključuje tudi upravljanje in vzdrževanje omrežja. Te naloge opravljata Telecom CLM in Abertis. To se šteje za stalno pomoč, katere upravičenci so operaterji, ki so bili pooblaščeni za upravljanje in vzdrževanje omrežja. Nazadnje, družbama Abertis in Telecom CLM na splošno koristi tudi izključitev drugih operaterjev platforme s trga prenosa nekodiranih televizijskih signalov v Španiji (59).

(121)

Dobavitelji strojne opreme. Telecom CLM in Abertis zagotavljata lastno telekomunikacijsko in strojno opremo. Družbi Telecom CLM in Abertis sta imeli neposredno korist od pomoči, saj so občinski organi od obeh obstoječih prizemnih operaterjev v Kastilji in Manči kupili opremo brez javnega razpisa (glej uvodno izjavo 119). Ko sta oba operaterja tako opremo kupila pri dobaviteljih strojne opreme, je bila ta kupljena na prostem trgu. Zato se dobavitelji strojne opreme, razen družbi Telecom CLM in Abertis (neposredni upravičenki), ne štejejo kot upravičenci, saj niso pridobili selektivne prednosti. Kot v primeru digitalnih sprejemnikov v Italiji (60) tudi tu ni mogoče razlikovati med različnimi kategorijami proizvajalcev različnih vrst digitalne infrastrukture, saj bi morali biti proizvajalci sposobni proizvajati vse vrste opreme. Družbe, ki omrežnim operaterjem dobavljajo tako strojno opremo, se ne razlikujejo od skupine podjetij, ki bi sodelovala na razpisih, če bi bila shema glede operaterjev platforme tehnološko nevtralna (61). V Španiji družbe, ki sestavljajo, nameščajo in dobavljajo strojno opremo, potrebno za razširitev digitalne prizemne televizije, običajno ponujajo tudi druge storitve. Taki proizvajalci opreme in telekomunikacijski operaterji lahko ponujajo tudi prizemne rešitve, satelitske rešitve ali kombinacijo obeh (62).

(122)

Namen zadevnega ukrepa ni, da bi s svojo vsebino ali splošno strukturo ustvarjal prednost za proizvajalce. Kakršna koli javna politika, ki bi dajala prednost digitalizaciji (čeprav tehnološko kar najbolj nevtralna), bi dejansko dajala prednost proizvajalcem digitalne opreme. Pri proizvajalcih opreme se lahko zato dejstvo, da jim je povečana prodaja na podlagi ukrepa koristila, samodejno šteje kot stranski učinek. Načeloma vsaka državna pomoč na dobavitelje prejemnikov državne pomoči deluje z učinkom razpršitve bogastva. Vendar to ne ustvarja nujno znatne prednosti za take dobavitelje. Pomoč ni bila namenjena dobaviteljem strojne opreme, zato jim ciljno usmerjen posredni učinek ni koristil.

(123)

Izdajatelji televizijskega programa. Španija je ustrezno dokazala, da prizemni izdajatelji televizijskega programa niso imeli prednosti na podlagi razširitve pokritja. V nasprotju z območjem I izdajatelji televizijskega programa niso hoteli plačati digitalizacije območja II, saj jim ne bi prinesla dodatnih prihodkov. Glede na to, da zadevno omejeno prebivalstvo očitno ni tržni cilj oglaševalcev, izdajatelji televizijskega programa po razširitvi na območje II niso mogli znatno dvigniti oglaševalskih pristojbin. Zato prizemni izdajatelji televizijskega programa niso posredni upravičenci preiskovanega ukrepa.

(124)

Prednost, ki jo ukrep zagotavlja omrežnim operaterjem in izdajateljem televizijskega programa, je selektivna, saj zadeva le podjetja, ki so dejavna na trgu prizemne platforme. Poleg tega omrežni operaterji, ki jim je bila dodeljena naloga razširitve, niso bili izbrani z razpisom, ampak na podlagi posebnega postopka iz Odloka št. 347/2008, v skladu s katerim so organi izbrali omrežne operaterje. Ne glede na to, da je zakonodajni okvir na centralni ravni iz obsega pomoči izključeval tehnologije, ki niso prizemne, je zato uporaba pomoči v regiji Kastilja in Manča zadevala samo določene omrežne operaterje.

(125)

Z neposredno dodelitvijo sredstev prizemnima omrežnima operaterjema Telecomu CLM in Abertisu so španski organi diskriminirali vse ostale prizemne omrežne operaterje, ki bi lahko zagotavljali take storitve. V postopku oddaje javnega naročila bi se lahko ugotovilo, ali tudi drugi obstoječi operaterji, kot je Radiodifusión, izpolnjujejo zahteve za zagotavljanje storitev radiodifuzije regionalnim in lokalnim izdajateljem televizijskega programa na območju II v Kastilji in Manči. Ti operaterji svoje ponudbe niso mogli predstaviti JCCM, ker o ukrepu niso bili obveščeni in niso bili povabljeni k oddaji ponudbe. Zato je neposredna izbira upravičencev privedla do izključitve vseh drugih morebitnih prizemnih konkurentov.

(126)

Kadar so občinski organi posodabljali lastno omrežje, so se v nekaterih primerih obrnili neposredno na Telecom CLM ali Abertis. V teh primerih drugi telekomunikacijski operaterji niso imeli možnosti oddaje ponudbe. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 39 in 40, so drugi občinski organi objavili krajše obvestilo na svojih oglasnih deskah. V teh obvestilih je bilo navedeno, da bo izbran telekomunikacijski operater, ki bo izvedel digitalizacijo občinskega centra za razpošiljanje signala, in sicer v skladu z Odlokom št. 347/2008. Operaterji so morali predložiti tehnična poročila. Zainteresirani operaterji so lahko tehnične specifikacije pridobili v uradih občinskih organov. Vendar objava na oglasni deski ne ustreza tehnološki nevtralnosti, saj so obvestila zadevala le posodobitev obstoječih prizemnih centrov za razpošiljanje signala. Poleg tega se obvestila ne morejo šteti kot enakovredna javnemu razpisu, čeprav vsem telekomunikacijskim operaterjem, vpisanim v evidenco nacionalnega regulativnega organa CMT, omogočajo predložitev ponudb. Objava na oglasni deski ni tako vidna kot javni razpis, objavljen v uradnem listu. Družbi Telecom CLM in Abertis sta bili poleg tega v večini primerov v nasprotju z drugimi podjetji izrecno in vnaprej obveščeni o postopku in sta zato lahko predložili svojo ponudbo (63). Na kratko, v vseh občinah, kjer so bila taka obvestila objavljena, je bila izbrana družba Telecom CLM ali Abertis.

(127)

Španija in Abertis trdita, da sta digitalna prizemna televizija in satelitska tehnologija dva različna trga. Digitalna prizemna televizija je glavna platforma za nekodirano prizemno televizijo, pri čemer je število subjektov na nacionalnem trgu določeno s številom licenc, ki jih podeli španska vlada. Nekodirani prizemni televizijski kanali se financirajo z oglaševanjem. Veliko število kanalov satelitske televizije je v Španiji dostopnih na edini platformi plačljive televizije, za katero je omrežni operater Astra. Ti kanali se financirajo prek naročnin, običajno za pakete kanalov. Španski organi poudarjajo tudi, da je v Španiji strošek satelitskega prenosa za izdajatelje televizijskega programa veliko višji od stroška prizemne radiodifuzije, zato izdajateljev nekodiranega televizijskega programa, vključno z regionalnimi in lokalnimi izdajatelji, ne zanima preklop na to platformo.

(128)

Komisija je na podlagi več razlogov, navedenih v Sklepu, sklenila, da prizemna in satelitska platforma delujeta na istem trgu.

(129)

Prvič, leta 2008 se je Astra prijavila na razpis za razširitev pokritja z digitalno televizijo v Kantabriji in na njem zmagala. Leta 2008 je Astra na več sestankih z avtonomnimi skupnostmi predstavila svojo ponudbo za radiodifuzijo digitalnih televizijskih kanalov, ki so jih do takrat prenašali prek prizemne platforme. Čeprav so organi pogodbo s Kantabrijo pozneje prekinili, dejstvo, da se je satelitski operater zanimal za zagotavljanje storitev, ki so konkurenčne prizemni platformi, kaže na možnost, da bi lahko satelitski operaterji zagotavljali podobne storitve.

(130)

Drugič, več javnih in zasebnih kanalov, ki se prenašajo prek prizemne platforme, se prenaša tudi prek satelitskih platform, vključno z Astro (64). Tretjič, nekateri regionalni kanali so na voljo ali so pred kratkim bili na voljo prek satelitske platforme, kar je v nasprotju s trditvijo, da regionalnih izdajateljev televizijskega programa satelit ne zanima.

(131)

Četrtič, nekateri izdajatelji televizijskega programa so izrazili, da dajejo prednost prizemnemu oddajanju, saj so zakupili pravice za radiodifuzijo vsebin zgolj na prizemni platformi. Vendar to ne pomeni, da obstajata različna trga za prizemni in satelitski prenos. Izdajatelji televizijskega programa, ki so zakupili pravice za oddajanje vsebin na prizemni platformi, bi lahko po potrebi storili enako za satelitsko platformo. Če je bila satelitska platforma izbrana na podlagi javnega razpisa, bi lahko izdajateljem televizijskega programa poleg tega naložili „izključno obveznost prenosa“. Izdajateljem televizijskega programa za območje III se je naložila „izključna obveznost prenosa“, ko je bila izbrana satelitska platforma.

(132)

Nazadnje, na podlagi podatkov iz maja 2010 (65) pokritje z digitalno prizemno televizijo v Španiji dosega 98,85 % prebivalstva, medtem ko televizijo prek prizemne platforme gleda le 93,5 % gospodinjstev. Tako ima do digitalne prizemne televizije dostop 5 % gospodinjstev, ki je ne uporablja, saj je večina od njih naročena na plačljivo satelitsko televizijo.

(133)