9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/1

(1)

Družba Danisco (UK) Ltd. je predložila zahtevek v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 s predlogom za spremembo imena imetnika dovoljenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1290/2008 (2) o izdaji dovoljenja za pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699).

(2)

Vložnik trdi, da je družba Danisco (UK) Ltd. z 12. novembrom 2015 prenesla pravice za trženje pripravka Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) na družbo STI Biotechnologie.

(3)

Predlagane spremembe pogojev dovoljenja so povsem upravnega značaja in ne vključujejo nove ocene zadevnega dodatka. Evropska agencija za varnost hrane je bila o zahtevku obveščena.

(4)

Da bi se omogočilo, da se krmni dodatek lahko trži pod imenom STI Biotechnologie, je treba spremeniti pogoje dovoljenja.

(5)

Uredbo (ES) št. 1290/2008 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2008, uvedene s to uredbo, je ustrezno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko porabijo obstoječe zaloge dodatkov ter premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatek.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/3

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

Zahtevek za izdajo dovoljenja za železove natrijeve tartrate je bil predložen v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za uvrstitev železovih natrijevih tartratov kot krmnega dodatka za vse živalske vrste v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 30. aprila 2015 (2) navedla, da zadevni pripravek pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Poleg tega je Agencija navedla, da je pripravek lahko učinkovit kot sredstvo proti strjevanju v soli. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitskih metodah krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena železovih natrijevih tartratov je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/7

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili vloženi zahtevki za izdajo dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis (C-3102). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenim zahtevkom priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevki zadevajo izdajo dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis (C-3102) kot krmni dodatek za vse nesnice in okrasne ribe ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Navedeni pripravek je bil že odobren kot krmni dodatek za piščance za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1444/2006 (2), za pujske z Uredbo Komisije (EU) št. 333/2010 (3) ter za piščance za nesnice, purane, manj pomembne vrste ptic ter druge okrasne in divje ptice z Uredbo Komisije (EU) št. 184/2011 (4).

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 28. septembra 2015 (5) in z dne 11. novembra 2015 (6) ugotovila, da pripravek iz Bacillus subtilis (C-3102) pod predlaganimi pogoji uporabe predvidoma nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje. Ugotovila je, da je dodatek pod predlaganimi pogoji uporabe lahko učinkovit pri zmanjševanju količine krme, potrebne za proizvodnjo enega kilograma jajc v celotnem valilnem obdobju. Agencija je tudi ugotovila, da lahko dodatek izboljša rast okrasnih rib in uporabo krme zanje. Meni, da posebne zahteve v zvezi s poprodajnim nadzorom niso potrebne. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka Bacillus subtilis (C-3102) je pokazala, da so izpolnjeni pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Vlagatelj je v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 predložil tudi zahtevek za spremembo imena imetnika dovoljenja in imena svojega zastopnika v EU v uredbah (ES) št. 1444/2006, (EU) št. 333/2010 in (EU) št. 184/2011. Vlagatelj trdi, da je z učinkom od 1. januarja 2016 spremenil svoje ime iz „Calpis Co. Ltd.“ v „Asahi Calpis Wellness Co. Ltd.“. Ime njegovega zastopnika v EU se je spremenilo iz „Calpis Co. Ltd. Europe Representative Office“ v „Asahi Calpis Wellness Co. Ltd. Europe Representative Office“. Vlagatelj je predložil ustrezne podatke, ki podpirajo njegovo zahtevo.

(8)

Da bi Asahi Calpis Wellness Co. Ltd. lahko uveljavljal svoje pravice trženja, je treba spremeniti pogoje dovoljenj.

(9)

Uredbe (ES) št. 1444/2006, (EU) št. 333/2010 in (EU) št. 184/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

v naslovu se izraz „imetnik dovoljenja Calpis Co. Ltd. Japan, ki ga v Evropski uniji zastopa Calpis Co. Ltd. Europe Representative Office“ nadomesti z izrazom „imetnik dovoljenja Asahi Calpis Wellness Co. Ltd., ki ga v Evropski uniji zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd. Europe Representative Office“;

(b)

v Prilogi se v drugem stolpcu ime imetnika dovoljenja, tj. izraz „Calpis Co. Ltd. Japan, ki ga v Evropski uniji zastopa Calpis Co. Ltd. Europe Representative Office, Francija“, nadomesti z izrazom „Asahi Calpis Wellness Co. Ltd., ki ga v Evropski uniji zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd. Europe Representative Office“.

(a)

v naslovu se izraz „imetnik dovoljenja Calpis Co. Ltd. Japan, ki ga zastopa Calpis Co. Ltd. Europe Representative Office“ nadomesti z izrazom „imetnik dovoljenja Asahi Calpis Wellness Co. Ltd., ki ga v Evropski uniji zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd. Europe Representative Office“;

(b)

v Prilogi se v drugem stolpcu ime imetnika dovoljenja, tj. izraz „Calpis Co. Ltd. Japan, ki ga zastopa Calpis Co. Ltd. Europe Representative Office, Francija“, nadomesti z izrazom „Asahi Calpis Wellness Co. Ltd., ki ga v Evropski uniji zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd. Europe Representative Office“.

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/11

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Bacillus licheniformis (ATCC 53757) in njegove proteaze (EC 3.4.21.19). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Bacillus licheniformis (ATCC 53757) in njegove proteaze (EC 3.4.21.19) kot krmni dodatek za pitovne piščance, piščance za nesnice, manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesnice ter za okrasne ptice (imetnik dovoljenja Novus Europe S.A. / N.V.) ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 11. marca 2015 (2) navedla, da pripravek iz Bacillus licheniformis (ATCC 53757) in njegove proteaze (EC 3.4.21.19) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da njegova uporaba lahko izboljša razmerje med krmo in prirastom teže pri piščancih za pitanje v priporočenem odmerku, vendar le, če je zagotovljena prehrana z zmanjšano vsebnostjo beljakovin. Ta ugotovitev bi se lahko razširila na piščance za nesnice, manj pomembne aviarne vrste za pitanje in za nesnice ter na okrasne ptice. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Bacillus licheniformis (ATCC 53757) in njegove proteaze (EC 3.4.21.19) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/15

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za 6-fitazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD-6528). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za 6-fitazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD-6528), kot krmni dodatek za perutnino in prašiče ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 22. oktobra 2015 (2) navedla, da 6-fitaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD-6528), pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da je učinkovita pri izboljšanju zadrževanja fosforja pri piščancih in puranih za pitanje, kokoših nesnicah, odstavljenih pujskih, prašičih za pitanje in svinjah v priporočenem odmerku. Agencija je tudi navedla, da se lahko ta ugotovitev ekstrapolira na manj pomembne vrste perutnine in manj pomembne vrste prašičev. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena 6-fitaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD-6528), je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/18

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za benzojsko kislino. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za benzojsko kislino kot krmni dodatek za svinje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1730/2006 (2) je bila odobrena uporaba navedenega dodatka kot krmnega dodatka za odstavljene pujske, z Uredbo Komisije (ES) št. 1138/2007 (3) pa njegova uporaba kot krmnega dodatka za prašiče za pitanje.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 14. junija 2012 (4) in 16. junija 2015 (5) navedla, da benzojska kislina pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba lahko nekoliko zniža pH urina pri svinjah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena benzojske kisline je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/21

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/23

(1)

Zaključki o BAT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU. Pristojni organi morajo določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(2)

Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), je 24. septembra 2014 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT. To mnenje je javno objavljeno.

(3)

Zaključki o BAT, predstavljeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/43

(1)

Irska je 21. septembra 2015 zaprosila Komisijo, da v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 odloči, ali je odeja za konje, dana na trg za zaščito konjev in njihovega okolja pred žuželkami (konjske muhe in hlevske muhe), biocidni proizvod ali tretirani izdelek ali nič od navedenega.

(2)

Po informacijah, ki jih je predložila Irska, je odeja za konje sestavljena iz dveh ločenih plasti tkanine, od katerih je zunanja plast impregnirana s permetrinom, od kože konja pa je ločena z neimpregnirano notranjo plastjo. Obdelava s permetrinom naj bi dodatno izboljšala funkcijo odeje, da fizično zaščiti pred nadležnimi žuželkami v okolju konja, saj bodo žuželke ubite ob stiku z zunanjo plastjo odeje.

(3)

Odeja za konje je namenjena zatiranju žuželk, ki ustrezajo opredelitvi škodljivih organizmov iz člena 3(1)(g) Uredbe (EU) št. 528/2012, saj lahko imajo škodljiv vpliv na ljudi ali živali.

(4)

V skladu s členom 3(1)(a) navedene uredbe je uničevanje, odvračanje ali nevtralizacija škodljivih organizmov, preprečevanje njihovega delovanja ali zatiranje teh organizmov biocidna funkcija.

(5)

Odeja za konje ustreza opredelitvi izdelka iz člena 3(2)(c) Uredbe (EU) št. 528/2012, saj ima posebno obliko, površino ali zasnovo, ki bolj določa njeno funkcijo kot njena kemična sestava.

(6)

Odeja ustreza opredelitvi tretiranega izdelka iz člena 3(1)(l) Uredbe (EU) št. 528/2012, saj je namerno impregnirana s permetrinom za zatiranje žuželk v okolju konja.

(7)

Zato je nujno določiti, ali ima odeja za konje primarno biocidno funkcijo v skladu z dogovorjenim navodilom Unije (2), da se lahko opredeli, ali je tretirani izdelek ali biocidni proizvod.

(8)

Ker (i) nadležne žuželke v okolju konja niso škodljive za samo odejo; (ii) je koncentracija permetrina v odeji primerljiva koncentraciji v biocidnih proizvodih in višja od tiste za zatiranje tekstilnih žuželk, ki se hranijo s keratinom (3); (iii) je način delovanja permetrina v odeji identičen načinu delovanja biocidnega proizvoda; (iv) je večja prepoznavnost in prvi pomen dan v informaciji proizvoda o biocidni funkciji za zatiranje žuželk in ne o drugih funkcijah odeje za konje (zlasti za zmanjšanje neugodja pri hladnih vremenskih razmerah ali za zaščito pred UV sevanjem), se lahko šteje, da ima odeja za konje primarno biocidno funkcijo in da ustreza opredelitvi biocidnega proizvoda iz člena 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(9)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je pomembno tudi ugotoviti, ali odeja za konje spada v področje uporabe Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), če ustreza opredelitvi zdravila za uporabo v veterinarski medicini, kot je določeno v členu 1(2) navedene direktive.

(10)

Kadar odeja za konje ni namenjena uporabi kot topični insekticid in se ne uporablja za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spreminjanje fizioloških funkcij prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja ali za postavitev medicinske diagnoze pri konjih in kadar odeja za konje ni predstavljena, kot da ima lastnosti za zdravljenje ali preprečevanje bolezni konjev, temveč za zatiranje žuželk, ki so lahko prisotne v okolju konja in ga nadlegujejo, odeja za konje ne ustreza opredelitvi zdravila za uporabo v veterinarski medicini iz člena 1(2) Direktive 2001/82/ES in zato spada na področje uporabe Uredbe (EU) št. 528/2012.

(11)

Ker vrsta proizvodov 18, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012, zajema proizvode, ki se uporabljajo za nadzor členonožcev (npr. žuželk, pajkov in rakov), vendar ne z njihovim odganjanjem ali privabljanjem, bi bilo treba šteti, da odeja za konje spada v vrsto proizvodov 18. Ker se permetrin ne ocenjuje in ni dovoljen (5) za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 19, se ne bi smelo šteti, da ima odeja za konje kakršno koli funkcijo repelenta.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/45

(1)

Na podlagi vloge za dovoljenje Unije iz člena 41 Uredbe (EU) št. 528/2012, predložene 3. decembra 2015, je Nemčija zaprosila Komisijo, da v skladu s členom 3(3) navedene uredbe odloči, ali so proizvodi, ki vsebujejo propan-2-ol in so pripravljeni za uporabo (v nadaljnjem besedilu: proizvodi) ter so bili dani na trg za uporabo kot razkužila za roke, vključno v tem primeru s kirurškim razkuževanjem rok, in ki naj bi bili dovoljeni kot družina biocidnih proizvodov, kot je opredeljena v členu 3(1)(s) navedene uredbe, biocidni proizvodi.

(2)

Nemčija je menila, da so proizvodi zdravila v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) z utemeljitvijo, da predvidene uporabe proizvodov kažejo, da je njihov cilj preprečevanje bolezni pri ljudeh, ker jih je mogoče uporabljati na področjih uporabe in v situacijah, na oz. v katerih je razkuževanje medicinsko priporočljivo. Po navedbah Nemčije to zlasti velja, kadar proizvode uporabljajo zdravstveni delavci pri postopku predoperativne priprave za preprečevanje tveganja prenosa mikroorganizmov v kirurško rano.

(3)

Proizvodi so namenjeni nadzoru številnih bakterij, virusov in gliv, ki ustrezajo opredelitvi škodljivih organizmov iz člena 3(1)(g) Uredbe (EU) št. 528/2012, saj lahko imajo škodljiv vpliv na ljudi.

(4)

Ker je uničevanje, odvračanje, nevtralizacija, preprečevanje njihovega delovanja ali obvladovanje teh škodljivih organizmov na kateri koli drug način biocidna funkcija, proizvodi izpolnjujejo opredelitev biocidnega proizvoda iz člena 3(1)(a) navedene uredbe.

(5)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je pomembno ugotoviti, ali proizvodi spadajo v področje uporabe Direktive 2001/83/ES, če ustrezajo opredelitvi zdravila, kot je določeno v členu 1(2) navedene direktive.

(6)

Kadar so proizvodi namenjeni izključno za zmanjšanje števila mikroorganizmov na rokah in z njimi povezanega tveganja za prenos mikroorganizmov s potencialno onesnaženih rok in kadar se ne uporabljajo niti za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spreminjanje fizioloških funkcij prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja niti za določitev medicinske diagnoze pri ljudeh ter kadar niso predstavljeni, kot da imajo lastnosti za zdravljenje ali preprečevanje bolezni ljudi, proizvodi ne ustrezajo opredelitvi zdravila iz člena 1(2) Direktive 2001/83/ES in zato spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 528/2012.

(7)

Ker vrsta proizvodov 1, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012, zajema proizvode, ki se uporabljajo za človekovo osebno higieno bodisi z nanosom na kožo ali lasišče bodisi s stikom z njima primarno za razkuževanje kože ali lasišča, ti proizvodi spadajo v vrsto proizvodov 1.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/47

(1)

Podjetju Finnfjord AS (v nadaljnjem besedilu: podjetje Finnfjord) je bila leta 2011 iz sheme energetskega sklada (glej spodaj) dodeljena državna pomoč v višini 175 milijonov NOK za gradnjo sistema za energijsko predelavo v okviru njegovega obrata za proizvodnjo ferosilicija. Nadzorni organ je to dodelitev pomoči odobril z Odločbo št. 39/11/COL (1).

(2)

Po razpravah pred priglasitvijo, ki so se začele novembra 2012, so norveški organi z dopisom z dne 26. junija 2013 priglasili dodatno pomoč, ki jo je podjetje Innovation Norway (v nadaljnjem besedilu: podjetje IN) dodelilo podjetju Finnfjord, v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 (2). Ta ukrep je obravnavan v tej odločbi.

(3)

Nadzorni organ je v dopisu z dne 5. julija 2013 (3) od norveških organov zahteval dodatne informacije. Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 19. avgusta 2013 (4). Nadzorni organ je v dopisu z dne 28. avgusta 2013 (5) znova zahteval informacije. Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 18. septembra 2013 (6). Z dopisom z dne 13. novembra 2013 (7) je Nadzorni organ obvestil norveške organe, da je sprejel Odločbo št. 445/13/COL o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi s priglašenim ukrepom.

(4)

Norveški organi so v elektronskem sporočilu z dne 21. februarja 2014 (8) predložili pripombe k Odločbi. Po dolgotrajnih razpravah z norveškimi organi in podjetjem Finnfjord o zaupnih informacijah je bila Odločba 10. aprila 2014 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP (9). Edina tretja stranka, ki je predložila pripombe, je bilo podjetje Finnfjord (10). Te pripombe so bile norveškim organom posredovane z dopisom z dne 13. maja 2014 (11). Norveški organi so v dopisu z dne 6. junija 2014 (12) predložili pripombe k pripombam tretje stranke. Podjetje Finnfjord je v dopisu z dne 25. septembra 2014 (13) predložilo nadaljnje pripombe. Nadzorni organ je v elektronskem sporočilu z dne 8. oktobra 2014 (14) od podjetja Finnfjord zahteval dodatne informacije. Podjetje Finnfjord je odgovorilo z elektronskima sporočiloma z dne 24. in 27. oktobra 2014 (15). Dodatne pripombe in informacije so bile norveškim organom posredovane z dopisom z dne 27. oktobra 2014 (16). Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 12. novembra 2014 (17). Nadzorni organ je bil med novembrom 2014 in januarjem 2015 prek elektronskih sporočil in telefona neuradno v stikih z norveškimi organi in podjetjem Finnfjord.

(5)

Priglašeni predlagani ukrep so neposredna nepovratna sredstva v višini 16 milijonov NOK, ki jih podjetje IN dodeli podjetju Finnfjord. Ta sredstva so namenjena delnemu kritju zvišanja stroškov projekta z [680–720] milijonov NOK na [približno 800] milijonov NOK.

(6)

Podjetje IN je z dopisom z dne 10. decembra 2012 podjetju Finnfjord sporočilo svojo odločitev o odobritvi priglašenega ukrepa.

(7)

Podjetje IN je pojasnilo, da podjetje Finnfjord za dokončanje projekta energijske predelave potrebuje dodatnih [80–95] milijonov NOK. S 16 milijoni NOK se je torej kril le del zvišanja stroškov.

(8)

Podjetje IN je podjetju Finnfjord skupaj z dodelitvijo neposrednih nepovratnih sredstev v višini 16 milijonov NOK odobrilo tudi posojilo v višini 18 milijonov NOK. Podjetje Finnfjord si je v zvezi z istim projektom že prej od podjetja IN izposodilo 100 milijonov NOK. Nadzornemu organu ni bilo priglašeno nobeno posojilo. Podjetje IN trdi, da sta bili posojili odobreni pod tržnimi pogoji in zato ne vključujeta državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(9)

Vzporedno s posojilom podjetja IN v višini 18 milijonov NOK je podjetje Finnfjord od finančne institucije SpareBank 1 Nord-Norge (v nadaljnjem besedilu: banka SNN) pridobilo posojilo v višini [45–60] milijonov NOK. Obstoječa posojila v zvezi s projektom, ki jih je podjetju Finnfjord odobrila banka SNN, so skupaj znašala [300–325] milijonov NOK.

(10)

Z neposrednimi nepovratnimi sredstvi v višini 16 milijonov NOK ter posojili v višini 18 milijonov NOK in [45–60] milijonov NOK se je skupaj krilo zvišanje stroškov za [80–95] milijonov NOK.

(11)

Podjetje IN je javni subjekt, ki je bil ustanovljen z Zakonom o podjetju Innovation Norway (18). Podjetje je prek ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj v lasti Norveške (51 %) in vseh 19 norveških okrajnih organov (49 %). Financira se z javnimi sredstvi.

(12)

Enova SF (v nadaljnjem besedilu: podjetje Enova) je državno podjetje (19), ki je prek ministrstva za nafto in energijo v celoti v lasti Norveške. Odgovorno je za upravljanje sheme energetskega sklada, tj. sheme državne pomoči za spodbujanje varstva okolja, ki jo je Nadzorni organ odobril z odločbama št. 125/06/COL (20) in št. 248/11/COL (21). Podjetje Enova se financira z javnimi sredstvi.

(13)

Podjetje Enova v okviru sheme energetskega sklada organizira razpise za pomoč, pri katerih so izbrani projekti z najboljšimi energetskimi rezultati glede na dodeljeno pomoč v NOK (22).

(14)

Podjetje Enova zadnjih 20 % ukrepa individualne pomoči izplača šele po odobritvi končnega poročila o projektu (23). Glede na sporočilo za medije podjetja Finnfjord (24) je sistem za energijsko predelavo začel delovati 30. oktobra 2012. Podjetje Enova je končno poročilo podjetja Finnfjord odobrilo 22. novembra 2012. 23. novembra 2012 je izplačalo zadnjih 35 milijonov NOK pomoči (20 % skupnega zneska pomoči v višini 175 milijonov NOK).

(15)

Finnfjord je družba z omejeno odgovornostjo v družinski lasti. Obrat, ki se financira s predlagano pomočjo, se nahaja v mestu Finnsnes v okraju Troms, ki je drugi najsevernejši okraj Norveške.

(16)

V priglasitvi, na podlagi katere je Nadzorni organ sprejel Odločbo št. 39/11/COL z dne 9. februarja 2011 o odobritvi pomoči podjetja Enova za podjetje Finnfjord v višini 175 milijonov NOK, je bil proračun projekta energijske predelave podjetja Finnfjord ocenjen na 511,66 milijona NOK. Pomoč je bila dodeljena za zamenjavo obstoječega hladilnega sistema z enoto za energijsko predelavo. Namen je bil zagotoviti letno proizvodnjo električne energije v višini 224 GWh in rekuperacijo procesne pare v višini 125 GWh. Ocenjena letna proizvodnja energije je torej znašala 349 GWh.

(17)

Glede na trenutno priglasitev se je predvideni proračun do februarja 2011 že povečal za 190 milijonov NOK, in sicer s 511,66 milijona NOK na 700 milijonov NOK. Kljub temu znatnemu povečanju se je upravni odbor podjetja Finnfjord 7. februarja 2011 odločil za izvedbo projekta. Podjetje Finnfjord takrat ni zaprosilo za več pomoči. Priglašena pomoč ni namenjena kritju zvišanja stroškov, zaradi katerega je bil proračun ocenjen na 700 milijonov NOK.

(18)

Razlog za zvišanje stroškov je bila predvsem odločitev podjetja Finnfjord, da bo projekt osredotočilo izrecno na proizvodnjo električne energije iz pare (in ne rekuperacijo procesne pare), tako da bo kupilo zmogljivejšo parno turbino. Turbina je bila naročena 7. januarja 2011. Pravno zavezujoča pogodba za turbino je bila sklenjena 23. februarja 2011. Podjetje Finnfjord je z dopisom z dne 16. februarja 2011 obvestilo podjetje Enova, da je naročilo zmogljivejšo turbino, ki bo zagotovila letno proizvodnjo električne energije v višini 344,5 GWh. Ta večja proizvodnja električne energije je bila tako bližje predvideni skupni proizvodnji električne energije in pare v višini 349 GWh. Na podlagi tega je podjetje Finnfjord zahtevalo, da se proizvodnja pare izključi iz projekta, za katerega je prejelo pomoč. Podjetje Enova je z dopisom z dne 17. februarja 2011 odobrilo spremembo projekta.

(19)

Podjetje Finnfjord je podjetju Enova med celotnim trajanjem projekta zagotavljalo poročila o napredku. V poročilu z dne 30. aprila 2012 je podjetje Finnfjord navedlo nadaljnje zvišanje stroškov v zvezi s stavbo turbine, parnimi in kondenzacijskimi cevmi ter jarki. Dodatni stroški so znašali približno 5 milijonov NOK. Podjetje Finnfjord si je še vedno prizadevalo, da skupni stroški projekta ne bi presegli predvidenih 700 milijonov NOK.

(20)

V poročilu o napredku z dne 29. junija 2012 so bili skupni stroški še vedno ocenjeni na 700 milijonov NOK. Vendar je bilo do takrat predvideno, da se bodo stroški projekta zvišali za dodatnih [5–10] milijonov NOK. To zvišanje stroškov je upravni odbor podjetja Finnfjord obravnaval na seji dne 19. junija 2012. Norveški organi niso pojasnili, zakaj skupni ocenjeni stroški v višini 700 milijonov NOK, sporočeni v poročilu o napredku z dne 29. junija 2012, niso bili prilagojeni glede na skupno zvišanje stroškov za [10–15] milijonov NOK ([…]).

(21)

Norveški organi so pojasnili, da je podjetje Finnfjord spomladi 2012 začelo neuradne razprave s podjetjem Enova o pridobitvi dodatne pomoči za kritje zvišanih stroškov projekta. Po neuradnih stikih je podjetje Finnfjord 5. julija 2012 uradno zaprosilo podjetje Enova za dodatno pomoč. Hkrati je predvidene skupne stroške popravilo na [730–760] milijonov NOK.

(22)

Glede na informacije, predložene Nadzornemu organu, je podjetje Finnfjord na podlagi proračunskega pregleda, dokončanega 31. julija 2012, sklenilo, da bodo v okviru projekta nastali dodatni stroški, pri čemer je predvidelo, da bodo zvišani skupni stroški znašali med [740] milijonov NOK in [približno 800] milijonov NOK. Zvišanje stroškov je bilo povezano z: adaptacijami obstoječih strojev, adaptacijami treh obstoječih peči, adaptacijami kanalov za dim, napravami v stavbi turbine in drugih stavbah, daljšimi izpadi proizvodnje od pričakovanih ter dokončanjem dela in naprav. Podjetje Finnfjord je podjetje Enova zaprosilo za dodatno pomoč, da bi lahko projekt izpolnil svoje notranje zahteve glede dobičkonosnosti. Razloge za zvišanje stroškov je podrobneje pojasnilo v svojem poročilu o napredku z dne 12. septembra 2012.

(23)

V začetku avgusta 2012 je podjetje Finnfjord s podjetjem Enova neuradno razpravljalo o morebitni odložitvi del v zvezi s tretjo pečjo in razvrstitvi te peči kot ločenega projekta, da bi za ta nov projekt zaprosilo podjetje Enova za več pomoči.

(24)

Podjetje Enova je z dopisom z dne 20. avgusta 2012 zavrnilo vlogo za pomoč.

(25)

Na seji upravnega odbora podjetja Finnfjord dne 25. septembra 2012 so bili skupni stroški ocenjeni na [približno 800] milijonov NOK. Na tej seji je upravni odbor podjetja Finnfjord obravnaval tri različne vrste ukrepov:

(26)

Odbor je sklenil nadaljevati v skladu s tretjim ukrepom.

(27)

Podjetje IN je Nadzornemu organu predložilo izvleček protokola seje upravnega odbora glede tretjega možnega ukrepa. V zvezi z vlogama podjetjema Enova in IN za več pomoči je v izvlečku navedeno:

„Morebitna nepovratna sredstva/posojila podjetij Enova in [IN] se bodo uporabila neposredno za zmanjšanje likvidnostnega posojila, za katerega je bila predložena vloga [banki SNN].“ (25)

(28)

Po navedbah podjetja IN je upravni odbor sklenil, da bi prva možnost ukrepanja v bistvu pomenila financiranje projekta na stroške upnikov podjetja Finnfjord, kar s pravnega vidika ni priporočljivo in dolgoročno ni sprejemljiva rešitev. Poleg tega upravni odbor po navedbah podjetja IN druge možnosti ukrepanja ni štel za izvedljivo, saj je sklenil, da bi bila odložitev del v zvezi s tretjo pečjo nedopustno draga.

(29)

Norveški organi so v svojih pripombah k sklepu Nadzornega organa o začetku formalnega postopka preiskave pojasnili, da končni skupni stroški znašajo [približno 800] milijonov NOK. Norveški organi niso pojasnili, kdaj je bilo to dokončno dogovorjeno.

(30)

Podjetje Finnfjord je 28. avgusta 2012 začelo neformalen dialog s podjetjem IN in banko SNN, da bi pridobilo [80–95] milijonov NOK, ki jih je potrebovalo za financiranje dokončanja projekta.

(31)

Z dopisom z dne 1. oktobra 2012 je banko SNN uradno zaprosilo za dodatna posojila. Za dodatna posojila in nepovratna sredstva podjetja IN je zaprosilo 11. oktobra 2012, pri čemer ni navedlo zneska pomoči.

(32)

Zdi se, da je banka SNN pred sredino oktobra 2012 podjetju Finnfjord ponudila posojilo v višini [80–95] milijonov NOK. Vendar je kot pogoj za to posojilo postavila zavarovanje s premoženjem v škodo zavarovanja s premoženjem že obstoječega posojila podjetja IN (26). Podjetje IN ni sprejelo te rešitve. Namesto tega so se Finnfjord, SNN in IN dogovorili o naslednjem paketu financiranja v višini [80–95] milijonov NOK:

(33)

Podjetje Finnfjord je paket financiranja v višini [80–95] milijonov NOK formaliziralo in sprejelo na podlagi dopolnilnega usklajevalnega sporazuma, ki so ga 12. decembra 2012 podpisali banka SNN ter podjetji IN in Finnfjord. Ta sporazum, katerega namen je bil ureditev odnosa med zadevnimi tremi strankami, je vključeval posojilno pogodbo med podjetjem Finnfjord in banko SNN, sklenjeno 12. decembra 2012, ter posojilno pogodbo med podjetjema Finnfjord in IN, sklenjeno 10. decembra 2012.

(34)

Posojili podjetja IN in banke SNN sta bili izplačani, pomoč podjetju Finnfjord v višini 16 milijonov NOK pa se bo izplačala le z odobritvijo Nadzornega organa.

(35)

Podjetje IN poudarja, da takrat, ko je sklenilo, da bo pogojno dodelilo 16 milijonov NOK, ni obravnavalo možnosti odobritve posojila podjetju Finnfjord, saj to podjetje ni imelo ustreznega zavarovanja s premoženjem za kritje novih posojil do [80–95] milijonov NOK.

(36)

V zvezi s tem, zakaj podjetje Finnfjord februarja 2011 ni zaprosilo podjetja Enova za več pomoči, podjetje IN pojasnjuje, da je podjetje Enova enostransko zmanjšalo znesek z 200 milijonov NOK ter poudarilo, da dodelitev 175 milijonov NOK pomeni zelo visoko intenzivnost pomoči in da noben drug projekt ne bi mogel pričakovati podobne podpore. Zato je podjetje Finnfjord menilo, da vloga za dodatno pomoč ne bi bila odobrena. Vendar je spremenilo svoj pristop, ko je izvedelo, da je podjetje Enova sklenilo dodeliti 350 milijonov NOK pomoči skoraj popolnoma enakemu projektu, ki ga izvaja podjetje Elkem AS (28).

(37)

Podjetje IN je predložilo revidirano razpredelnico, v kateri so upoštevane pripombe Nadzornega organa iz sklepa o začetku formalnega postopka preiskave. Na podlagi končnih stroškov projekta v višini [približno 800] milijonov NOK, 15-letne življenjske dobe projekta in preverjenega postopnega večanja proizvodnje električne energije v prvih treh letih do največje letne zmogljivosti v višini 344,5 GWh, pri čemer se uporablja model Enova, izračunana stopnja donosa brez pomoči v višini 16 milijonov NOK znaša [približno 9] %. S pomočjo bi stopnja donosa znašala [približno 11] %. Podjetje IN trdi, da zato projekt ob upoštevanju splošne naložbene politike podjetja Finnfjord, da je za takšne naložbe zunaj temeljnih poslovnih dejavnosti podjetja potrebna [10–20]-odstotna stopnja donosa, ni dobičkonosen.

(38)

Podjetje IN poudarja, da je podjetje Finnfjord sklep o nadaljevanju projekta sprejelo na podlagi svojih notranjih izračunov, ki se razlikujejo od zgoraj predstavljenih izračunov (na podlagi modela Enova). Navaja, da mu notranji izračuni podjetja Finnfjord niso bili predloženi. Navaja tudi, da dozdevno nasprotujoča si stališča podjetij IN in Enova najverjetneje izhajajo iz razlik med notranjimi pravili in praksami podjetij IN in Enova.

(39)

Po navedbah podjetja Finnfjord si Nadzorni organ v svojem sklepu očitno nasprotuje, saj Nadzorni organ ne izključuje neposredno možnosti spodbujevalnega učinka pomoči v zadevnem primeru, hkrati pa izpostavlja vprašanje, ali je podjetje Finnfjord obravnavalo možnost zaustavitve, zmanjšanja obsega ali prekinitve projekta. Podjetje Finnfjord poudarja, da čeprav je bil do seje upravnega odbora dne 25. septembra 2012 cilj odbora dokončati projekt, se to ne bi smelo razlagati kot izraz želje ali zmožnosti dokončanja projekta za vsako ceno. Po navedbah podjetja dejstva in številke, ki so bile predložene Nadzornemu organu, jasno kažejo, da podjetje Finnfjord ne bi moglo kriti stroškov dokončanja projekta brez dodatnega financiranja. Podjetje Finnfjord ni moglo zagotoviti nobenega dodatnega zavarovanja s premoženjem, zato ni moglo pridobiti dodatnega posojila. Zato se podjetje Finnfjord ne strinja s predhodnim stališčem Nadzornega organa, da bi se pomoč štela za dobrodošel, vendar ne nujen element v paketu financiranja.

(40)

Tako kot podjetje IN tudi podjetje Finnfjord poudarja, da je bilo zmanjšanje pomoči podjetja Enova z 200 milijonov NOK na 175 milijonov NOK enostranska politična odločitev odbora podjetja Enova. Podjetje Finnfjord opozarja na izjave podjetja Enova o spodbujevalnem učinku dodatne pomoči na projekt, ki po njegovem mnenju vključujejo številne nedoslednosti, ter poudarja, da dozdevno nasprotujoča si stališča podjetij Enova in IN o spodbujevalnem učinku pomoči niso pomembna, ker je politika podjetja Enova bolj omejevalna, kot dovoljujejo smernice o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: smernice EAG) (29).

(41)

Zdi se, da se podjetje Finnfjord v zvezi z oceno, ali je pomoč ustrezen instrument, ne strinja s tem, da je treba to oceno izvesti na podlagi posebnih okoliščin zadevnega primera, in se namesto tega sklicuje na Odločbo št. 39/11/COL, v kateri je Nadzorni organ navedel, da je začetna dodelitev pomoči v višini 175 milijonov NOK ustrezen instrument za spodbuditev naložb v projekt pred začetkom njegovega izvajanja.

(42)

Kar zadeva vprašanje sorazmernosti, podjetje poudarja, da so stroški projekta več kot dvakrat višji od prvotne ocene. 12,35-odstotna stopnja donosa je bila bližje spodnji meji razpona dobičkonosnosti, ki jo zahteva podjetje Finnfjord. Pojasnjeno je, da je posodobljena [približno 9]-odstotna stopnja donosa brez 16 milijonov NOK pomoči veliko nižja, kot bi dovolilo podjetje Finnfjord, „če bi lahko ukrepalo po lastni volji“. Tudi [približno 11]-odstotna stopnja donosa, ki bi bila dosežena s 16 milijoni NOK pomoči, se šteje za sorazmerno majhen donos. Podjetje Finnfjord označuje dodelitev pomoči kot razumno porazdelitev bremena med podjetjema IN in SNN ter poudarja, da se je dolžniški kapital projekta bistveno povečal. Tveganje neplačila nosi zgolj podjetje. Zato je po mnenju podjetja Finnfjord jasno, da pomoč ne pomeni prekomerne kompenzacije.

(43)

Podjetje Finnfjord meni, da dodatna pomoč podjetja IN ne bo ogrozila mehanizma za konkurenčnost v okviru sheme energetskega sklada. Poudarja, da mehanizem za konkurenčnost v okviru sheme energetskega sklada zgolj preprečuje, da bi pomoč prejeli najmanj uspešni projekti, ko zneski, za katere so bile predložene vloge, presežejo proračun sheme. Podjetje poziva Nadzorni organ, naj prouči, ali bi lahko prednostno obravnavanje mehanizma za konkurenčnost v okviru sheme energetskega sklada oviralo pravico norveških organov do lastne organizacije upravljanja javnih sredstev. Podjetje Finnfjord v zvezi s tem izraža dvom, da ima Nadzorni organ, poleg pravil o kumulaciji, veljavno pravno podlago za zagotovitev, da dodelitve individualne pomoči ne vplivajo na delovanje sheme pomoči. Pojasnjuje, da je priglašena pomoč porazdeljena na odprt in pregleden način.

(44)

Nadzorni organ je med formalnim postopkom preiskave od podjetja Finnfjord prejel drugi sklop pripomb tretjih strank, v katerih podjetje podrobneje pojasnjuje, kako bi se zaradi pomanjkanja njegove likvidnosti jeseni 2012 prenehalo izvajanje projekta, če se ne bi zagotovil dodaten paket financiranja na podlagi pomoči, ki jo je dodelilo podjetje IN. Da bi podjetje Finnfjord utemeljilo, zakaj ima priglašena pomoč, ki mu je dodeljena, spodbujevalni učinek, se sklicuje na sklep Nadzornega organa v zadevi Helguvík Aluminium Smelter  (30).

(45)

Podjetje Finnfjord kot dokaz o nujnosti pomoči prilaga izjave banke SNN, svojega računovodje in predsednika. Podjetje poleg tega prilaga razpredelnico s posodobljenim izračunom neto sedanje vrednosti projekta (ki ga je preverilo podjetje IN), ki s pomočjo znaša [nekoliko negativen donos] %. Finnfjord se sklicuje na prakso Nadzornega organa in Komisije (31) v primerih nepredvidenih stroškov pri inovativnih projektih, pri katerih je bila odobrena pomoč, ki ni bila izražena kot fiksni znesek, ampak kot odstotek neznanih skupnih stroškov, razglašena za združljivo z delovanjem pravil o državni pomoči.

(46)

Podjetje Finnfjord je zatem na zahtevo Nadzornega organa predložilo kopiji sporazumov o financiranju, ki so ju 14. junija 2011 in 12. decembra 2012 sklenili banka SNN ter podjetji IN in Finnfjord, in dokumentacijo v zvezi odsotnostjo nezastavljenega zavarovanja.

(47)

Norveški organi so predložili pripombe na dva sklopa pripomb tretjih strank podjetja Finnfjord. Norveški organi se strinjajo s podjetjem Finnfjord in so pojasnili manjša dejanska vprašanja glede vira financiranja predlaganih nepovratnih sredstev v višini 16 milijonov NOK. Ker se sredstva iz zadevnih virov izplačujejo na enoten način, se te pojasnitve niso izkazale za bistvene za oceno priglašenega ukrepa, ki jo opravi Nadzorni organ.

(48)

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(49)

Iz tega sledi, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ukrep: (i) odobri država oz. se pomoč dodeli iz državnih sredstev; (ii) zagotavlja upravičencu selektivno gospodarsko prednost; (iii) lahko vpliva na trgovino med pogodbenicami in izkrivlja konkurenco.

(50)

Ukrep pomoči mora odobriti država ali se pomoč dodeli iz državnih sredstev. V zvezi s tem se opozarja, da je podjetje IN javni subjekt. Njegova nepovratna sredstva financira Norveška. Priglašeni ukrep se torej financira iz državnih sredstev in se lahko prenese na podjetje Finnfjord pod nadzorom javnega subjekta, ki ga nadzira država. Nadzorni organ zato meni, da ukrep vključuje državna sredstva.

(51)

Da bi priglašeni ukrep pomenil državno pomoč, mora podjetju Finnfjord nuditi ugodnost oprostitve dajatev, ki običajno bremenijo njegov proračun. Poleg tega mora biti ukrep selektiven, pri čemer daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Neposredna nepovratna sredstva v višini 16 milijonov NOK predstavljajo prenos gotovine, ki je podjetje Finnfjord v okviru običajnega poslovanja ne bi prejelo. Predlagana nepovratna sredstva so namenjena izključno podjetju Finnfjord. Zato je Nadzorni organ sklenil, da ta neposredna nepovratna sredstva zagotavljajo podjetju Finnfjord selektivno gospodarsko prednost.

(52)

Ukrep se šteje za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami navedenega sporazuma. V skladu z ustaljeno sodno prakso zgolj dejstvo, da ukrep okrepi položaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj EGP, zadostuje za sprejetje sklepa, da lahko ukrep vpliva na trgovino med pogodbenicami in izkrivlja konkurenco med podjetji, ustanovljenimi v drugih državah EGP (32). Podjetje Finnfjord proizvaja ferosilicij in mikrosiliko, ki ju prodaja na evropskem trgu (33). Nadzorni organ je zato sklenil, da pomoč vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP in izkrivlja konkurenco v EGP, ker je upravičenec dejaven v sektorju, v katerem trgujejo pogodbenice.

(53)

Nadzorni organ je na podlagi navedenih ugotovitev sklenil, da priglašeni ukrep v obliki neposrednih nepovratnih sredstev v višini 16 milijonov NOK, ki jih je podjetje IN dodelilo podjetju Finnfjord, predstavlja državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(54)

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 je „treba Nadzorni organ Efte o kakršnih koli načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obvestiti dovolj zgodaj, da lahko predloži svoje pripombe /…/. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“

(55)

Norveški organi so z dopisom z dne 26. junija 2013 priglasili ukrep pomoči v višini 16 milijonov NOK. Pomoč je bila dodeljena pod pogojem, da jo odobri Nadzorni organ, zato ni bila izplačana.

(56)

Glede na predložene informacije se zdi, da je bila pomoč dodeljena na podlagi sheme pomoči, ki ni bila priglašena Nadzornemu organu, ker so jo norveški organi obravnavali, kot da jo ureja takrat veljavna uredba o splošnih skupinskih izjemah (34). Nepovratna sredstva podjetij Enova in IN predstavljajo pomoč za naložbe, namenjeno istemu podjetju za isti naložbeni projekt. Norveški organi so zato sklenili, da bi bilo treba pomoč podjetju Finnfjord posamično priglasiti, ker je skupaj s pomočjo podjetja Enova presegla prag, nad katerim za posamezne dodelitve pomoči velja obveznost priglasitve (35).

(57)

Nadzorni organ je na podlagi navedenega sklenil, da so norveški organi izpolnili svoje obveznosti iz člena 1(3) dela I Protokola 3.

(58)

Podjetje IN trdi, da je pomoč podjetju Finnfjord združljiva s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP kot pomoč za varstvo okolja. Poudarja, da zadevna pomoč ne predstavlja oblike pomoči za reševanje.

(59)

Na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP se „pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij“ lahko šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v EGP v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(60)

Nadzorni organ je z Odločbo št. 39/11/COL odobril začetno pomoč, ki se je iz sheme energetskega sklada namenila projektu energijske predelave podjetja Finnfjord, potem ko je izvedel podrobno oceno te pomoči v skladu s poglavjem 5 smernic EAG. Nadzorni organ je sklenil, da je priglašena pomoč podjetja Enova prispevala k varstvu okolja, tako da je spodbudila podjetje Finnfjord k sprejetju ukrepa za prihranek energije, ki ga brez pomoči ne bi sprejelo.

(61)

Po začetku formalnega postopka preiskave je Nadzorni organ 16. julija 2014 sprejel nov sklop smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: smernice EEAG) (36), ki so nadomestile smernice EAG (37). Nadzorni organ uporablja smernice EEAG od datuma njihovega sprejetja (38) tudi v zvezi z dodelitvami individualne pomoči, priglašene pred sprejetjem smernic EEAG, kadar je pozvan, da se odloči po datumu sprejetja (39).

(62)

Nadzorni organ je pomoč podjetja Enova odobril kot ukrep za prihranek energije. Smernice EEAG ne vključujejo poglavja o prihranku energije, ker se je namesto tega vključilo poglavje o energetski učinkovitosti (40). Nadzorni organ ocenjuje združljivost priglašene pomoči na podlagi poglavja o energetski učinkovitosti iz smernic EEAG.

(63)

Nadzorni organ ugotavlja, da se njegova ocena združljivosti priglašenega ukrepa v obravnavanem primeru ne bi bistveno razlikovala, če bi uporabil smernice EAG. V dokaz so v nadaljevanju navedena zadevna načela smernic EEAG in EAG.

(64)

V sklepu o začetku formalnega postopka preiskave in pri oceni priglašenega ukrepa na podlagi takrat veljavnih smernic EAG je Nadzorni organ poudaril, da glede na to, da je že ocenil združljivost pomoči, ki jo je podjetje Enova dodelilo projektu energijske predelave podjetja Finnfjord, ne dvomi, da je dodatna pomoč zaradi sorazmerno majhnega zneska v primerjavi z začetno pomočjo usmerjena v nedelovanje trga. Ob predpostavki, da bi pomoč imela spodbujevalni učinek in bi bila nujna, je bil Nadzorni organ tudi prepričan, da bi bili izkrivljanje konkurence in učinki na trgovino omejeni, tako da bi bilo skupno ravnotežje pozitivno. Ta vprašanja se zato v nadaljevanju ne bodo obravnavala.

(65)

Predmet ocene v nadaljevanju je, ali ima priglašena pomoč spodbujevalni učinek in je nujna.

(66)

Da bi bila pomoč združljiva z delovanjem sporazuma EGP, mora v skladu s smernicami EEAG (41) imeti spodbujevalni učinek. Ključni element ocene združljivosti je, ali je priglašena pomoč nujna za zagotovitev resnične spodbude za naložbo, ki se sicer ne bi izvedla. Preveriti je treba, ali je pomoč nujna za zagotovitev spodbujevalnega učinka za naložbe, tj. ali pomoč dejansko prispeva k spremembi vedenja prejemnika, tako da se stopnja varstva okolja zviša (42).

(67)

Nadzorni organ bo praviloma sklenil, da spodbujevalni učinek ne obstaja, če se je projekt začel izvajati, preden je prejemnik predložil vlogo za pomoč (43). Ker se obravnavani primer nanaša na dodelitev dodatne pomoči za kritje zvišanih stroškov projekta v teku, Nadzorni organ ne more domnevati, da imajo vloge za pomoč, predložene pred začetkom del, spodbujevalni učinek. Podjetje Finnfjord je februarja 2011 začelo z izvajanjem projekta v vrednosti 700 milijonov NOK na podlagi dodeljene pomoči v višini 175 milijonov NOK.

(68)

Vendar Nadzorni organ ne izključuje spodbujevalnega učinka pomoči za projekt, če je dodelitev pomoči nedvomno zagotovila dokončanje projektov, ki se sicer ne bi uspešno zaključili, ali dodatno varstvo okolja, ki se sicer ne bi doseglo (44). Pri oceni spodbujevalnega učinka pomoči s tega vidika je treba pozorno proučiti obratne hipotetične razmere, tj. ukrepanje podjetja brez pomoči.

(69)

Podjetje je oktobra 2012 dokončalo projekt brez izplačila pomoči. Nadzorni organ na podlagi predloženih informacij in dokazov meni, da podjetje Finnfjord po februarju 2011 in do dokončanja projekta oktobra 2012 ni resnično razmišljalo o zaustavitvi, zmanjšanju obsega ali prekinitvi projekta. Ob upoštevanju sklepov seje upravnega odbora z dne 25. septembra 2012 se zdi, da podjetje zaradi previsokih stroškov ni resno razmišljalo o možnosti zaustavitve ali odložitve projekta v celoti ali delno ali možnosti zmanjšanja njegovega obsega. V zapisniku seje upravnega odbora z dne 25. septembra 2012 je navedeno, da je podjetje Finnfjord nameravalo zaprositi banko SNN za dodatno financiranje posojil, podjetji Enova in IN pa za dodatno pomoč, ter da bi podjetje Finnfjord vsakršno morebitno pomoč uporabilo neposredno za zmanjšanje posojila, za katerega bi zaprosilo banko SNN.

(70)

To ugotovitev naj bi podjetje podprlo v svojih pripombah k sklepu Nadzornega organa o začetku formalnega postopka preiskave. Čeprav se podjetje sklicuje na svojo potrebo po dodatnem financiranju v višini [80–95] milijonov NOK in domnevno navaja, da sam položaj, v katerem se je znašlo, kaže, da je podjetje razmišljalo o opustitvi projekta, temu nasprotujejo druge izjave podjetja, v katerih se sklicuje na odsotnost „svobodne volje“ (glej uvodno izjavo 42 zgoraj) in zlasti dejstvo, da je podjetje Finnfjord dokončalo projekt brez izplačila pomoči.

(71)

Če je podjetje menilo, da nima nobene druge možnosti, kot da nadaljuje s projektom, mu pomoč ne bi zagotovila nobene spodbude, ker bi moralo dokončati projekt s pomočjo ali brez nje. Z drugimi besedami, podjetje Finnfjord bi v obratnem scenariju tudi brez pomoči dokončalo projekt brez zamud in brez zmanjšanja obsega.

(72)

Nadzorni organ ni prepričala utemeljitev, da je pomoč spodbudila zagotovitev paketa financiranja v višini [80–95] milijonov NOK in je bila nujna zlasti za zagotovitev posojila banke SNN v višini [45–60] milijonov NOK. Tudi če bi banka SNN kot pogoj za posojilo določila, da mora podjetje IN dodeliti pomoč v višini 16 milijonov NOK, so bila sredstva (banke SNN in podjetja IN) izplačana brez predhodne odobritve dodatne pomoči s strani Nadzornega organa. To dokazuje neodvisnost posojil od dodelitve pomoči. Upnik, ki bi dejansko izplačilo pomoči določil kot pogoj za nadaljnje financiranje, bi pred izplačilom dodatnega dolžniškega kapitala počakal na dovoljenje Nadzornega organa, če je od tega odvisen obstoj paketa financiranja. Poleg tega iz informacij, predloženih Nadzornemu organu, ni razvidno, da bi moralo podjetje Finnfjord takoj odplačati posojila, če Nadzorni organ ne bi odobril pomoči.

(73)

Pomoč mora biti nujna, da je združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. S pomočjo se ne smejo subvencionirati stroški za dejavnost, ki bi jo podjetje v vsakem primeru izvajalo, in ne sme se uravnovesiti običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti (45). Vendar bi se lahko pomoč za dodatne stroške, ki so nastali zaradi nepredvidenih zunanjih dejavnikov, ki jih ni mogoče obravnavati kot del običajnega poslovnega tveganja zadevne gospodarske dejavnosti, štela za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP (46).

(74)

Nadzorni organ ugotavlja, da se je podjetje Finnfjord februarja 2011 ob soočenju z zvišanjem stroškov s 511,66 milijona NOK na 700 milijonov NOK odločilo, da bo s projektom nadaljevalo, ne da bi zaprosilo za dodatno pomoč. Zato je za to preiskavo pomembno zvišanje stroškov za [80–95] milijonov NOK, tj. s 700 milijonov NOK na [približno 800] milijonov NOK. To predstavlja približno […]-odstotno zvišanje.

(75)

Glede na predložene informacije je bilo zvišanje stroškov, kot je opisano v uvodni izjavi 22 zgoraj, povezano z: adaptacijami obstoječih strojev, adaptacijami treh obstoječih peči, adaptacijami kanalov za dim, napravami v stavbi turbine in drugih stavbah, daljšimi izpadi proizvodnje od pričakovanih ter dokončanjem dela in naprav. Pričakuje se, da bo podjetje tovrstna zvišanja stroškov upoštevalo pri načrtovanju te vrste projekta, saj predstavljajo običajno poslovno tveganje zadevne gospodarske dejavnosti. Ne morejo se obravnavati kot posledica zunanjih dejavnikov in ne zdijo se nepredvidljiva. Obravnavani primer se torej razlikuje od primera Helguvík Aluminium Smelter  (47), na katerega se sklicuje podjetje Finnfjord. V navedenem primeru je imel upravičenec do pomoči težave pri pridobitvi financiranja v času izredne finančne krize na Islandiji leta 2008, pri čemer se lahko te razmere utemeljeno obravnavajo kot nepredviden zunanji dejavnik. Nadzorni organ glede na navedeno meni, da želijo norveški organi s priglašenim ukrepom pomoči zagotoviti podjetju Finnfjord nadomestilo za običajno poslovno tveganje projekta, ki ga je podjetje izvedlo.

(76)

Nadzorni organ priznava, da bi rezultat njegove ocene lahko bil drugačen, če bi norveški organi, namesto da so predlagali izplačilo dveh fiksnih zneskov pomoči (s strani podjetja Enova in pozneje podjetja IN), dodelili pomoč za kritje določenega odstotka upravičenih stroškov projekta. To velja zlasti, če je obseg nepredvidenih dodatnih stroškov precejšen in povezan z dejstvom, da je projekt inovativen in da je zato težko vnaprej oceniti njegove stroške. Vendar ta trditev ni pomembna za sklop dejstev, ki jih mora Nadzorni organ upoštevati v zvezi z obravnavanim primerom.

(77)

Nadzorni organ poudarja, da morajo norveški organi dokazati, da so pogoji za odstopanje od člena 61(1) Sporazuma EGP izpolnjeni (48). Dejstva in utemeljitve, ki so jih predložili norveški organi (in podjetje Finnfjord), Nadzornega organa niso prepričali, da ima priglašena pomoč podjetja IN spodbujevalni učinek ali da je nujna.

(78)

Nadzorni organ je na podlagi navedenega sklenil, da priglašena pomoč, ki jo je podjetju Finnfjord dodelilo podjetje IN, nima spodbujevalnega učinka in ni nujna. Ker pomoč že samo iz teh razlogov ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, Nadzorni organ ne bo ocenil primernosti niti sorazmernosti pomoči.

(79)

Nadzorni organ je na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, sklenil, da predlaganih 16 milijonov NOK gotovinske dotacije, ki jo je podjetje IN dodelilo podjetju Finnfjord, pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(80)

Sklenil je, da ta pomoč ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Zato norveški organi niso pooblaščeni, da jo dodelijo.

(81)

Nadzorni organ poziva norveške organe, da kopijo te odločbe nemudoma posredujejo podjetju Finnfjord

9.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/59

(1)

Po prejemu pritožb in informacij o trgu je nadzorni organ 31. oktobra 2013 obvestil norveške organe o domnevni državni pomoči pri financiranju novega nogometnega stadiona v Sandefjordu (dokument št. 686574). V istem dopisu je nadzorni organ zahteval informacije o domnevnem ukrepu pomoči, ki so jih norveški organi predložili 29. novembra 2013 (dokument št. 691773 in dokument št. 691774).

(2)

Nadzorni organ je 16. januarja 2014 od norveških organov zahteval dodatne informacije (dokument št. 694963), ki so bile predložene 14. februarja 2014 (dokument št. 699518).

(3)

Nadzorni organ se je na podlagi razpoložljivih informacij odločil, da 22. oktobra 2014 sprejme Odločbo št. 444/14/COL o začetku formalnega postopka preiskave pomoči v korist Sandefjord Fotball AS in norveške organe pozval, naj predložijo pripombe. Odločba je bila 15. januarja 2015 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in je pozivala tretje osebe, naj predložijo svoje pripombe v enem mesecu od dneva objave.

(4)

Norveškim organom je bilo odobreno podaljšanje roka za predložitev pripomb, in sicer do 23. decembra 2014, ko so norveški organi pripombe tudi predložili (dokumenti od št. 733899 do št. 733901). Nadzorni organ ni prejel nobenih dodatnih pripomb.

(5)

Nogometni klub Sandefjord Fotball je društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1998 na podlagi sporazuma o sodelovanju med dvema največjima nogometnima kluboma v Sandefjordu, in sicer klubom Sandefjord Ballklubb ter IL Runar. Cilj sodelovanja je bil ustvariti profesionalno nogometno ekipo v Sandefjordu, ki bi se uvrstila v norveško prvo ligo.

(6)

V okviru Sandefjord Fotball AS, družbe z omejeno odgovornostjo, deluje profesionalna (v nadaljnjem besedilu: prva ekipa) (1). Sodelovanje med klubom Sandefjord Fotball in družbo Sandefjord Fotball AS temelji na zahtevah norveške nogometne zveze. V okviru kluba delujeta tudi amaterska ekipa in mladinska nogometna ekipa. Klub organizira tudi poletne nogometne šole in regionalna nogometna tekmovanja za mlade amaterske igralce.

(7)

Do leta 2007 je prva ekipa kluba Sandefjord Fotball za vadbo in tekme uporabljala stadion v lasti občine v Bugårdsparkenu. Vendar ta stadion ni bil v skladu z zahtevami norveške nogometne zveze za klube, ki igrajo v najvišji ligi. Ocenjeno je bilo, da naj bi nadgradnja obstoječega stadiona stala približno 40 milijonov NOK, ki jih občina Sandefjord ni bila pripravljena vložiti.

(8)

Leta 2005 je med občino Sandefjord in družbo Sandefjord Fotball AS potekala razprava o možnosti izgradnje novega stadiona. Občina se je strinjala, da bo zagotovila potrebno zemljišče, družba Sandefjord Fotball AS pa naj bi financirala in upravljala stadion.

(9)

Občina je pridobila več zemljiških parcel v območju Pindsle v skupni vrednosti približno 3,7 milijonov NOK. Zemljišče je bilo v tistem času kmetijska parcela. V odločbi občine z dne 6. septembra 2005 o dovoljenju za pridobitev je bilo predvideno, da se namembnost zemljišča spremeni v zemljišče za poslovno uporabo in odredi gradnja stadiona. V novem prostorskem načrtu je bilo zemljišče razdeljeno na dva dela: zemljiška parcela št. 152/96 je bila določena za večnamenski stadion in za poslovno uporabo, parcela št. 152/97 pa za poslovno uporabo. S sporazumom z dne 28. novembra 2006 sta bili obe zemljiški parceli preneseni na dve hčerinski družbi v popolni lasti družbe Sandefjord Fotball AS: zemljiška parcela št. 152/96 je prešla v last Sandefjord Fotball Stadion AS, zemljiška parcela št. 152/97 pa v last Sandefjord Fotball Næring AS.

(10)

V skladu s sporazumom je družba Sandefjord Fotball AS prevzela financiranje izgradnje stadiona. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 110 milijonov NOK. Družba Sandefjord Fotball AS naj bi prispevala 70 milijonov NOK iz lastnih sredstev in od zunanjih vlagateljev, iz prodaje imenskih pravic itd. ter vzela posojilo za preostalih 40 milijonov NOK. Sandefjord Fotball AS bi prispevek delno poravnala s prodajo zemljišča, namenjenega poslovni uporabi (zemljiška parcela št. 152/97), družbi Pindsle Property AS.

(11)

Sporazum je poleg izgradnje stadiona vključeval tudi več dodatnih obveznosti. Družba Sandefjord Fotball AS se je strinjala, da bo uredila ceste na območju stadiona in krila stroške zaradi neuporabe starega stadiona, vključno s popravili.

(12)

Kmalu po podpisu sporazuma je družba Pindsle Property AS pridobila delnice v družbi Sandefjord Fotball Næring AS, ki je imela v lasti zemljiško parcelo št. 152/97, v vrednosti 40 milijonov NOK. Pred prodajo družba ni bila vrednotena.

(13)

Novi stadion je bil dokončan julija 2007, skupni stroški gradnje pa so znašali 110 milijonov NOK (2). Poleg nogometnega igrišča in tribun vsebuje tudi več drugih objektov, vključno z atletsko stezo, centrom za fitnes in sejnimi sobami. Ti objekti se brezplačno oddajajo drugim (večinoma amaterskim športnim) organizacijam.

(14)

Leta 2009 se je družba Sandefjord Fotball AS znašla v finančnih težavah. Družba se je odločila zbrati sredstva s prodajo družbe Sandefjord Fotball Stadion AS (ki je imela v lasti stadion in sosednje nepremičnine na zemljiški parceli št. 152/96) družbi Pindsle Property AS. V skladu z norveško zakonodajo je morala v tem primeru vrednotenje družbe opraviti tretja oseba, saj je več posameznikov hkrati bilo tako član upravnega odbora kot delničar obeh družb, Sandefjord Fotball AS in Pindsle Property AS.

(15)

V strokovnem poročilu z dne 6. aprila 2009 je bila vrednost družbe Sandefjord Fotball Stadion AS ocenjena med 14 in 16 milijonov NOK. Družba je bila 9. junija 2009 prodana za 15 milijonov NOK.

(16)

Nadzorni organ je 22. oktobra 2014 izdal Odločbo št. 444/14/COL o začetku formalnega postopka preiskave v korist družbe Sandefjord Fotball AS.

(17)

V tej odločbi je nadzorni organ sprejel predhodno ugotovitev, da je prenos zemljišča na Sandefjord Fotball AS pomenil državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Nadzorni organ je zlasti menil, da je bil prenos izveden pod tržno vrednostjo tako za zemljiško parcelo št. 152/96 (namenjeno večnamenskemu stadionu in poslovni uporabi) kot za zemljiško parcelo št. 152/97 (namenjeno poslovni uporabi).

(18)

Ker norveški organi niso predložili nobenih argumentov v zvezi z oceno združljivosti, je nadzorni organ podvomil, ali se ukrep lahko razglasi za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP

(19)

Norveški organi so pripombe na odločbo o začetku postopka predložili v dopisu z dne 23. decembra 2014 (dokumenti od št. 733899 do št. 733901).

(20)

Norveški organi v svojih pripombah trdijo, da prenos zemljišča z občine Sandefjord na družbo Sandefjord Fotball AS ne pomeni državne pomoči, saj domnevna upravičenka ni imela nobenih ugodnosti.

(21)

Norveški organi zlasti trdijo, da je bila tržna vrednost zadevnega zemljišča v času transakcije negativna in v zvezi s tem so predložili vrednotenje strokovnjaka z dne 5. februarja 2014. Vrednost zemljišča je bila domnevno negativna predvsem zato, ker je transakcija zemljišča na družbo Sandefjord Fotball AS vključevala obveznost (glede na pogoje prenosa zemljišča in v skladu s pravili za določanje namembnosti zemljišča), da družba zgradi nogometni stadion in ker so stroški izgradnje stadiona presegali vrednost zemljišča.

(22)

Po navedbah norveških organov bi se obveznost izgradnje stadiona lahko veljavno naložila kot „posebna obveznost“ v skladu s točko 2.2(c) dela V smernic nadzornega organa o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih organov (v nadaljnjem besedilu: smernice za prodajo zemljišč) (3).

(23)

Norveški organi v zvezi z zneskom domnevne državne pomoči trdijo, da bi bila tudi, če bi nadzorni organ ugotovil, da je imelo zadevno zemljišče pozitivno tržno vrednost, ta vrednost nizka.

(24)

Norveški organi pojasnjujejo, da so kmetijska zemljišča na Norveškem pod posebno zaščito. Njihova prodaja in/ali sprememba namembnosti je pod strogim nadzorom regionalnih kmetijskih odborov. V primeru zadevnega zemljišča je pristojni kmetijski odbor sprejel predlog za spremembo namembnosti zemljišča samo na podlagi cilja v javnem interesu, da se zgradi stadion. Izvajalec projekta ne bi mogel pridobiti zemljišča, ki bi bilo namenjeno izključno poslovni uporabi. Načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu se pri prenosu zemljišča torej ne more uporabljati. Norveški organi zato menijo, da bi moralo tržno vrednotenje temeljiti na cenah kmetijskih zemljišč, saj je bila taka uporaba zemljišča edina realna alternativa.

(25)

Nasprotno pa norveški organi glede vrednosti zemljišča, namenjenega poslovni uporabi (zemljiška parcela št. 152/97), trdijo, da je Pindsle Property AS, družba, ki je kupila Sandefjord Fotball Næring AS za 40 milijonov NOK, plačala višjo ceno od tržne. To so podprli s sklicevanjem na poročilo o vrednotenju (Priloga 11 k dokumentu št. 699518), v katerem je bilo ugotovljeno, da je tržna vrednost zemljiške parcele št. 152/97 znašala približno 15 milijonov NOK (4). Vrednotenje temelji na povprečni ceni za zemljišče, ki je bilo v času transakcije v območju Pindsle namenjeno poslovni uporabi.

(26)

Poleg tega norveški organi trdijo, da je treba pri izračunu zneska pomoči v vsakem primeru izvesti številne odbitke. Ti odbitki so posledica nekaterih obveznosti družbe Sandefjord Fotball AS v korist občine v skladu s sporazumom z dne 28. novembra 2006: (i) 2,6 milijona NOK za prenovo starega stadiona; (ii) 400 000 NOK za zamenjavo reflektorjev na starem stadionu; (iii) 1,5 milijona NOK za izgradnjo javne pešpoti; in (iv) 5 milijonov NOK za izgradnjo krožišča ter prehoda za pešce. Ta sporazum je torej predvidel, da bo družba Sandefjord Fotball AS za zagotovitev storitev občini imela stroške v višini 9,5 milijona NOK (po takratnih ocenah) (5).

(27)

Norveški organi trdijo, da bi bilo treba v primeru, da bi nadzorni organ v sporni transakciji ugotovil element državne pomoči, tako pomoč razglasiti za združljivo z delovanjem sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) sporazuma EGP.

(28)

Norveški organi poudarjajo, da je spodbujanje športa, vključno z gradnjo športne infrastrukture, cilj skupnega interesa. Poleg tega trdijo, da je državna pomoč nujen in ustrezen instrument v tem primeru.

(29)

Norveški organi zlasti pojasnjujejo, da je bil v Sandefjordu nov stadion potreben. Poudarjajo visoko zasedenost obstoječega občinskega stadiona, ki so ga v tistem času uporabljali klub Sandefjord Fotball in druge ekipe. Poleg tega je prva ekipa kluba Sandefjord Fotball (ki je delovala na podlagi začasne izjeme) potrebovala sodobnejši stadion, da bi lahko izpolnjevala zahteve za izdajo dovoljenja norveške nogometne zveze, ki bi ji omogočilo, da se obdrži v najvišji norveški ligi.

(30)

Občina Sandefjord je preučila možnosti za nadgradnjo obstoječega stadiona, ki pa ne bi povečala njegovih kapacitet. Gradnja novega stadiona bi po drugi strani rešila težave s kapacitetami in pridobivanjem licence, poleg tega bi bilo s tem zagotovljeno nogometno središče za celotni okraj Vestfold. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, novi stadion uporabljajo različni klubi. Poleg tega je bil stari občinski stadion prenovljen (prenovo je financirala družba Sandefjord Fotball AS) in ga v celoti uporabljajo lokalni športni klubi (atletski in nogometni), šole in splošna javnost. To nadalje kaže, da je bila izgradnja novega stadiona v Sandefjordu nujna in da je državna pomoč primerna. Poleg tega bi za nadgradnjo obstoječega stadiona občina morala vložiti približno 40 milijonov NOK, brez možnosti pridobitve sredstev iz zasebnih virov.

(31)

Norveški organi tudi trdijo, da bi bila vsakršna pomoč sorazmerna. Predvsem poudarjajo, da je večino naložbenih stroškov za novi stadion krila družba Sandefjord Fotball AS, ki je najvišji možni znesek stroškov za izgradnjo prispevala iz lastnih sredstev in bančnih posojil. Ta lastni prispevek je zagotovil, da je bil znesek finančne pomoči čim možen.

(32)

Norveški organi poudarjajo tudi negospodarske družabne in amaterske športne dejavnosti, ki jih je omogočila izgradnja stadiona. Obstoječi občinski stadion je zdaj v celoti na voljo za amaterske športe. Poleg tega se na novem stadionu redno izvajajo številne amaterske športne in družabne dejavnosti, vključno s šolskimi prireditvami.

(33)

Za ponazoritev tega dejstva so norveški organi predložili naslednjo razpredelnico, ki povzema letno zasedenost stadiona s strani različnih uporabnikov za obdobje od leta 2007 do 2014:

(34)

Poleg tega med tednom več okoliških šol in atletskih klubov uporablja atletsko stezo. Na stadionu se izvajajo tudi dnevi dejavnosti, ki jih organizirajo šole.

(35)

Stadion se torej več kot 50-odstotno uporablja za neprofesionalne namene. Glavna omejitev za dodatno povečanje uporabe stadiona v neprofesionalne namene je odpornost igrišča z naravno travo (7). Profesionalna ekipa lahko prednostno uporablja stadion, tako da rezervira igrišče za domače tekme in ima prednostni dostop za treninge. Notranje prostore (npr. prostore z omaricami in pisarne) lahko vse organizacije uporabljajo vse leto.

(36)

Kot je razvidno iz zgornje tabele, večina neprofesionalnih uporabnikov stadiona ne plačuje najemnine. Prva ekipa po drugi strani plačuje letno najemnino v višini 3 milijonov NOK in dodatnih 20 % od prodaje vstopnic. Norveški organi menijo, da ta znesek ustreza tržni ceni najemnine, saj primerljive ekipe plačujejo najemnino v višini od 2 000 do 5 000 NOK na uro, kar je skupno manj kot 3 milijone NOK letno. Norveški organi zato menijo, da prva ekipa kluba Sandefjord Fotball ne uživa nobenih ugodnosti pri plačevanju najemnine za uporabo stadiona v primerjavi s svojimi konkurenti.

(37)

Poleg tega norveški organi poudarjajo, da bi bil kakršen koli vpliv na trgovino in konkurenco zelo omejen zaradi lokalnega značaja kluba. Vstopnice za domače tekme se na splošno prodajajo samo lokalno in navijačem gostujočih ekip. Prihodki od prodaje na prodajnih okencih med tekmami nihajo med 600 000 NOK in 1 milijonom NOK letno. Kar zadeva prodajo izdelkov z zaščitnim znakom, je trg omejen predvsem na navijače v okrožju Vestfold. Med klubi ni konkurence v zvezi s temi izdelki. Ime arene je bilo prodano spletni trgovini za elektroniko Komplett.no s sedežem v Sandefjordu. V areni oglašujejo samo lokalna podjetja.

(38)

Tudi kar zadeva trg za prestop igralcev je vpliv na trgovino in konkurenco omejen. Sandefjord Fotball AS trguje z igralci v zelo omejenem obsegu in samo z drugimi norveškimi klubi. Na primer, med leti 2011 in 2013 je s trgovanjem z igralci zaslužili zgolj 1,35 milijona NOK in imel 860 000 NOK stroškov.

(39)

Norveški organi v zvezi s televizijskimi pravicami pojasnjujejo, da jih centralno upravlja norveška nogometna zveza. Delež prihodkov kluba je odvisen od njegove razvrstitve v dveh najpomembnejših norveških ligah. Ker zunaj Norveške ni pravega zanimanja za norveško nogometno ligo, te televizijske pravice nimajo nobenega dejanskega učinka na trgovino in konkurenco.

(40)

Člen 61(1) Sporazuma EEA določa: „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(41)

Iz tega sledi, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ukrep dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev, podjetju zagotavlja selektivno gospodarsko prednost ter bi lahko vplival na trgovino med pogodbenicami in izkrivljal konkurenco.

(42)

Ukrep pomeni državno pomoč, če ga dodeli država oziroma je dodeljen iz državnih sredstev. Pojem države se ne nanaša samo na centralno vlado, temveč zajema vse ravni državne uprave (vključno z občinami) in javna podjetja (8).

(43)

Občina Sandefjord je pridobila zadevno zemljišče in ga nato prenesla na dve hčerinski družbi družbe Sandefjord Fotball AS. Nadzorni organ zato ugotavlja, da prenos zemljišča vključuje državna sredstva.

(44)

V skladu z ustaljeno sodno prakso so podjetja subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ne glede na njihov pravni status in način financiranja (9). Gospodarske dejavnosti so dejavnosti, ki na trgu ponujajo blago ali storitve (10).

(45)

Sandefjord Fotball AS je profesionalni nogometni klub, ki deluje kot zasebna družba. Dejaven je na različnih trgih, vključno s trgom za prestop nogometnih igralcev ter na trgih za prodajo vstopnic, televizijske pravice, spominske artikle kluba in sponzorstvo.

(46)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da Sandefjord Fotball AS pomeni podjetje v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

(47)

Prenos zemljišča na podjetje lahko zagotovi gospodarsko prednost, zlasti če se izvede po ceni, ki je nižja od tržne.

(48)

Transakcija, pri kateri se prenesejo državna sredstva, ne pomeni državne pomoči, kadar se izvede v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, ki podjetju ne zagotavljajo prednosti (11). To je znano kot preskus udeleženca v tržnem gospodarstvu.

(49)

Zemljiška parcela št. 152/96 je bila v času prenosa na Sandefjord Fotball AS določena za gradnjo nogometnega stadiona in poslovno uporabo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora zato gradnja na zemljiški parceli vključevati stadion. Glede na to, da so stroški gradnje stadiona prekoračili morebitno vrednost zemljišča, norveški organi trdijo, da je bila tržna cena za zemljiško parcelo št. 152/96 enaka nič oziroma je bila negativna.

(50)

Nadzorni organ ugotavlja, da lahko obveznosti glede namembnosti zemljišča vplivajo na njegovo tržno ceno. Vendar pa obveznost izgradnje nogometnega stadiona ne more zmanjšati tržne cene na nič, zlasti v primeru transakcije, ki je namenjena pomoči nogometnemu klubu pri gradnji novega stadiona (12).

(51)

V nadaljevanju se nadzorni organ sklicuje na točko 2.2(d) Smernic za prodajo zemljišč, ki določajo, da načeloma „tržna vrednost ne sme biti postavljena pod osnovne (13) stroške za obdobje vsaj treh let po nakupu, razen če je neodvisni cenilec posebej opredelil splošen upad tržnih cen za zemljišča in objekte na upoštevanem trgu.“ V zadevnem primeru je občina Sandefjord pridobila zemljišče, ki je bilo nato razdeljeno na zemljiški parceli št. 152/96 in št. 152/97, za 3,7 milijona NOK. Nadzorni organ ugotavlja, da je bil prenos zemljišča na Sandefjord Fotball AS izveden po ceni, ki je bila nižja od stroškov, ki jih je imela občina z njegovo pridobitvijo.

(52)

Na podlagi zgoraj navedenega nadzorni organ ugotavlja, da je prenos zemljiške parcele št. 152/96 na Sandefjord Fotball AS zagotovil gospodarsko prednost tej družbi.

(53)

Zemljiška parcela št. 152/97 je bila ob prenosu na Sandefjord Fotball AS določena za poslovno uporabo. Norveški organi trdijo, da bi bilo treba prenos zemljiške parcele št. 152/97 oceniti v okviru pogodbe z dne 28. novembra 2006, ki nogometni klub obvezuje predvsem, da v zameno za zemljišče zgradi stadion. Ker so ocenjeni stroški gradnje stadiona presegli vrednost zemljišča, prenos ni mogel povzročiti gospodarske prednosti.

(54)

Nadzorni organ ugotavlja, da je zemljiška parcela št. 152/97 namenjena poslovni uporabi. V skladu s pravili prostorskega načrtovanja torej ni obveznosti za gradnjo stadiona na tem zemljišču. Prav tako ni obstajala nobena zavezujoča omejitev v času prenosa zemljišča na Sandefjord Fotball AS, ki bi izhajala iz njegovega predhodnega statusa kmetijskega zemljišča. Samo pogodba z dne 28. novembra 2006 obvezuje Sandefjord Fotball AS, da uredi in financira izgradnjo stadiona. To je edini pravni instrument, ki določa, da se zemljiška parcela št. 152/97 proda za namene financiranja dela gradnje.

(55)

Nadzorni organ meni, da udeleženec v tržnem gospodarstvu, ki prodaja zemljišče, ne bi določil takšnih pogojev za gradnjo ali financiranje stadiona. Nadzorni organ zato ne more sprejeti trditve, da bi bilo treba pri oceni, ali obstaja gospodarska prednost, upoštevati pogodbeno vez med prenosom zemljiške parcele št. 152/97 na družbo Sandefjord Fotball AS in gradnjo stadiona.

(56)

Nadzorni organ nadalje ugotavlja, da je družba Sandefjord Fotball AS kmalu po prenosu prodala svoje delnice v družbi Sandefjord Fotball Næring AS, ki je imela v lasti zemljiško parcelo št. 152/97, družbi Pindsle Property AS za 40 milijonov NOK. Ta prodaja kaže, da je zadevno zemljišče imelo gospodarsko vrednost.

(57)

Na podlagi navedenega nadzorni organ ugotavlja, da je prenos zemljiške parcele št. 152/97 na Sandefjord Fotball AS zagotovil gospodarsko prednost tej družbi.

(58)

Domnevna državna pomoč izhaja iz transakcije med občino Sandefjord in družbo Sandefjord Fotball AS. V skladu s členom 61 Sporazuma EGP je to selektiven ukrep, saj se nanaša samo na eno določeno podjetje.

(59)

V skladu s sodno prakso o vplivu na trgovino in izkrivljanju konkurence nadzornemu organu „ni treba dokazati dejanskega vpliva odobrene pomoči na trgovino […] niti dejanskega izkrivljanja konkurence, ampak mora le preučiti, ali taka pomoč lahko vpliva na trgovino in na izkrivljanje konkurence“ (14).

(60)

Že dejstvo, da pomoč krepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini znotraj EGP, zadostuje za sklep, da ukrep lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP (15).

(61)

Leta 2006 je prva ekipa kluba Sandefjord Fotball igrala v najvišji norveški ligi z možnostjo uvrstitve na evropska tekmovanja. Profesionalni nogometni klubi so poleg udeležbe na nogometnih tekmovanjih vključeni tudi v več drugih gospodarskih dejavnostih, kot so trg za prestop poklicnih igralcev, oglaševanje, sponzorstvo, trženje ali medijske pravice. Pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu lahko zato krepi njegov položaj na vsakem od teh trgov, ki večinoma zajemajo več držav EGP. Družba Sandefjord Fotball AS je bila v tistem času dejavna na trgu za prestop igralcev (in je še vedno) z možnostjo kupovanja igralcev iz drugih držav EGP.

(62)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da bi ta ukrep lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

(63)

Na podlagi zgornjih ugotovitev nadzorni organ meni, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(64)

Glede zemljiške parcele št. 152/96 nadzorni organ priznava, da obveznost glede namembnosti zemljišča, vključno z gradnjo stadiona, zmanjša vrednost zemljišča (16). Vendar kot je razloženo v uvodni izjavi 50 zgoraj, tržne cene enake nič v tem primeru ni mogoče upravičiti. Na podlagi točke 2.2(d) Smernic Nadzornega organa za prodajo zemljišč bi morala občina Sandefjord prodati zemljišče vsaj po ceni, ki bi krila njene stroške pridobitve zemljišča. Na podlagi tega Nadzorni organ meni, da je znesek pomoči za to zemljiško parcelo znašal 1,9 milijonov NOK (17).

(65)

Glede zemljiške parcele št. 152/97 nadzorni organ ugotavlja, da je družba Sandefjord Fotball AS kmalu po prenosu prodala svoje delnice v družbi Sandefjord Fotball Næring AS, ki je imela v lasti zemljiško parcelo št. 152/97, družbi Pindsle Property AS za 40 milijonov NOK. Pindsle Property AS je zasebna družba in v času transakcije ni bila del iste skupine kot Sandefjord Fotball AS. Prodaja se je torej izvedla med dvema neodvisnima družbama (18). Nadzorni organ ni prejel nobenega prepričljivega dokaza, da ta transakcija ni bila izvedena po tržni ceni. Zato nadzorni organ meni, da je to najboljši razpoložljivi pokazatelj tržne vrednosti za zemljiško parcelo št. 152/97.

(66)

Na podlagi zgoraj navedenega nadzorni organ ugotavlja, da je skupna tržna vrednost zemljišča, prenesenega na Sandefjord Fotball AS, v času transakcije znašala 41,9 milijona NOK. Vendar je v skladu s sporazumom z dne 28. novembra 2006 družba Sandefjord Fotball AS prevzela tudi več obveznosti za izvedbo del v imenu občine Sandefjord. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 26 zgoraj je v času sklenitve sporazuma skupni strošek teh obveznosti znašal 9,5 milijona NOK. Norveški organi so pojasnili, da bi v odsotnosti pogojev sporazuma ta dela izvedla občina. V skladu s tem se nadzorni organ strinja, da bi bilo treba njihov skupni strošek (kot je bil predviden v času sporazuma) odšteti od zneska pomoči.

(67)

Nadzorni organ zato meni, da je skupna pomoč, dodeljena družbi Sandefjord Fotball AS, znašala 32,4 milijona NOK.

(68)

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 „mora biti nadzorni organ Efte o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obveščen dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“

(69)

Nadzorni organ ni bil predhodno obveščen o prenosu zadevnega zemljišča. Zato nadzorni organ ugotavlja, da norveški organi niso izpolnili svojih obveznosti v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3.

(70)

V skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP se lahko pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij obravnava kot združljiva z izvajanjem Sporazuma EGP, kadar ne vpliva negativno na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(71)

Nadzorni organ ugotavlja, da še ni izdal nobenih smernic o državni pomoči za gradnjo športne infrastrukture. Ta ukrep bo zato ocenjen neposredno na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(72)

Ob upoštevanju prakse iz obdobja, ko je bila pomoč odobrena, se ocena Nadzornega organa opravi na podlagi naslednjih ugotovitev:

(73)

Odgovori na zgornja vprašanja bodo obravnavani v naslednjih odstavkih.

(74)

Nadzorni organ najprej ugotavlja, da spodbujanje športa v Sporazumu EGP ni neposredno omenjeno kot skupni cilj. Vendar se lahko spodbujanje športa šteje kot del spodbujanja izobraževanja, usposabljanja ter mladinske in socialne politike. Cilj EGP je tesnejše sodelovanje na teh področjih, kakor je določeno zlasti v členu 1 in členu 78 Sporazuma EGP. Načini tesnejšega sodelovanja so podrobneje opredeljeni v Protokolu 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode. Člen 4 tega protokola z naslovom „Izobraževanje, usposabljanje, mladina in šport“ na primer predvideva sodelovanje pogodbenic v okviru evropskega leta izobraževanja s športom 2004. To kaže na tesno povezavo med spodbujanjem športa in cilji, določenimi v Sporazumu EGP.

(75)

Ta razlaga je skladna s pristopom Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija). V okviru Evropske unije je spodbujanje športa izrecno navedeno v členu 165 PDEU, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo. Vendar je Komisija tudi pred Lizbonsko pogodbo priznavala posebno vlogo, ki jo ima v zvezi z zdravjem, izobraževanjem, socialno vključenostjo in kulturo šport v evropski družbi, ta pa temelji na prostovoljnih strukturah. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe se spodbujanje športa priznava tudi kot prispevek k splošnim ciljem strategije Evropa 2020 z izboljšanjem zaposljivosti in mobilnosti, zlasti z ukrepi za spodbujanje socialne vključenosti v športu in s pomočjo športa, izobraževanja in usposabljanja.

(76)

Glede na zgoraj navedeno nadzorni organ ugotavlja, da spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in razvoja mladih prek športa predstavlja cilj skupnega interesa. Nadzorni organ nadalje ugotavlja, da se pri financiranju športne infrastrukture lahko uporabijo tudi ugodnosti iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah, če so izpolnjeni določeni pogoji. To dodatno dokazuje, da je spodbujanje športa, vključno z gradnjo športne infrastrukture, cilj skupnega interesa.

(77)

Da bi bilo mogoče oceniti, ali je državna pomoč učinkovita za doseganje zadanega cilja skupnega interesa, mora nadzorni organ najprej prepoznati in opredeliti težavo, ki jo je treba rešiti. Državna pomoč mora biti usmerjena v primere, ko lahko pomoč zagotovi pomembno izboljšavo, ki je trg sam ne more doseči. Poleg tega mora biti predlagani ukrep pomoči ustrezen instrument za obravnavo zadanega cilja skupnega interesa.

(78)

Znano je, da na norveškem trgu ni pravega interesa za nogometne stadione, kar se kaže v obliki pomanjkanja komercialnih naložb v stadione, ki iz strukturnih razlogov poslujejo z izgubo, saj njihovi prihodki ne zadostujejo za kritje stroškov naložb (19).

(79)

Poleg tega so norveški organi dokazali, da je bil v Sandefjordu nov stadion resnično potreben. V času ukrepa je imel namreč obstoječi občinski stadion težave s prezasedenostjo, poleg tega pa ni več izpolnjeval zahtev norveške nogometne zveze za izdajo dovoljenja. Končno, ker infrastruktura stadiona ne zagotavlja dobička, je bila državna pomoč za izvedbo naložbe potrebna.

(80)

Na podlagi tega nadzorni organ ugotavlja, da je bila državna pomoč ustrezen instrument.

(81)

Nadzorni organ lahko državno pomoč razglasi za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP samo, če ima spodbujevalni učinek. Do spodbujevalnega učinka pride, kadar upravičenec zaradi pomoči spremeni svoje ravnanje, tako da še dodatno prispeva k opredeljenemu cilju skupnega interesa, pri čemer brez pomoči do te spremembe ne bi prišlo.

(82)

Nadzorni organ najprej ugotavlja, da se gradnja stadiona ni začela pred prenosom zadevnega zemljišča.

(83)

Poleg tega informacije, ki so jih predložili norveški organi, kažejo, da družba Sandefjord Fotball AS ne bi mogla financirati izgradnje stadiona brez državne pomoči, saj ni imela finančnih sredstev niti si ni mogla sposoditi dovolj sredstev za kritje primanjkljaja. Že lastni finančni prispevek k izgradnji stadiona je bil na meji njenih zmožnosti (20).

(84)

Na podlagi zgoraj navedenega nadzorni organ ugotavlja, da je ukrep pomoči imel spodbujevalni učinek.

(85)

Državna pomoč se šteje za sorazmerno, če je znesek pomoči omejen na najmanjšo vrednost, ki je potrebna za dosego opredeljenega cilja skupnega interesa. Nadzorni organ se pri oceni sorazmernosti na splošno opira na pojma upravičenih stroškov in največje intenzivnosti pomoči.

(86)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 67 zgoraj, znaša znesek pomoči, ki je bila dodeljena družbi Sandefjord Fotball AS, 32,4 milijona NOK. Za oceno intenzivnosti pomoči je treba ta znesek obravnavati v povezavi z upravičenimi naložbenimi stroški. Nadzorni organ meni, da stroški, ki jih je imela družba Sandefjord Fotball AS v imenu občine Sandefjord in so bili odšteti od zneska pomoči (glej uvodno izjavo 66 zgoraj), ne morejo biti del upravičenih stroškov. Celotne stroške naložbe, 110 milijonov NOK, je treba zato zmanjšati za 9,5 milijona NOK. Upravičeni stroški naložbe tako znašajo 100,5 milijona NOK, ustrezna intenzivnost pomoči pa je torej 32 %. Nadzorni organ ugotavlja, da je ta intenzivnost pomoči dokaj nizka in da je preostanek naložbe financirala upravičenka, družba Sandefjord Fotball AS.

(87)

Vendar je treba intenzivnost pomoči oceniti tudi ob upoštevanju družbenih koristi, ki jih prinaša infrastruktura stadiona. Kakor je navedeno v oddelku I5.3 zgoraj, stadion uporablja veliko uporabnikov za različne neprofesionalne namene, vključno z amaterskimi športnimi ekipami in šolami. Ta uporaba za negospodarske namene skupaj predstavlja več kot 50 % celotne uporabe stadiona.

(88)

Poleg tega nadzorni organ ugotavlja, da infrastruktura stadiona do neke mere zagotavlja večnamensko uporabo, saj nogometno igrišče združuje z atletsko stezo, centrom za fitnes in številnimi drugimi notranjimi površinami. To povečuje možnosti za uporabo stadiona za negospodarske namene. Nazadnje nadzorni organ ugotavlja, da prva ekipa plačuje najemnino za uporabo stadiona po tržni ceni (glej tudi oddelek II3.5 spodaj), medtem ko imajo amaterski klubi in drugi nekomercialni uporabniki prost vstop. To še dodatno poudarja socialni prispevek stadiona za skupnost.

(89)

Na podlagi zgoraj navedenega nadzorni organ ugotavlja, da je ukrep pomoči sorazmeren.

(90)

Da je pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, morajo biti negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med pogodbenicami omejeni in manjši od pozitivnih učinkov v smislu prispevka k cilju skupnega interesa.

(91)

Nadzorni organ najprej ugotavlja, da ima stadion, financiran z zadevno državno pomočjo, predvsem lokalno in regionalno razsežnost. Infrastruktura ni namenjena privabljanju mednarodnih dogodkov niti ni namenjena obsežni uporabi s strani komercialnih uporabnikov, razen prve ekipe kluba Sandefjord Fotball.

(92)

Prva ekipa plačuje najemnino za uporabo stadiona. Sedanji najemni pogoji temeljijo na pogajanjih z zasebnimi lastniki stadiona. Zato obstaja domneva, da najemnina ustreza tržnim pogojem. To potrjuje tudi primerjava podatkov o običajni višini najemnine za stadion, ki jo plačujejo drugi klubi in so jih predložili norveški organi (glej uvodno izjavo 36 zgoraj).

(93)

Nadzorni organ ugotavlja tudi, da je intenzivnost pomoči nizka in ustrezni prispevek družbe Sandefjord Fotball AS v naložbene stroške še dodatno zmanjša tveganje izkrivljanja konkurence.

(94)

Nazadnje imajo gospodarske dejavnosti, ki jih opravlja Sandefjord Fotball AS, zaradi lokalnega značaja kluba zelo omejen vpliv na trgovino in konkurenco znotraj EGP. Prodaja vstopnic, trženje, sponzorstvo in oglaševalske dejavnosti so namenjeni predvsem lokalni skupnosti in okraju Vestfold. Dejavnosti kluba na trgu za prestop igralcev so tudi zelo omejene in osredotočene na Norveško. Družba Sandefjord Fotball AS nima nobenega neposrednega vpliva na trženje televizijskih pravic, ki jih centralno upravlja norveška nogometna zveza, in v vsakem primeru prejme zelo omejen znesek prihodkov od njih.

(95)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da je vsako morebitno izkrivljanje konkurence in trgovine, ki bi ga povzročila pomoč, omejeno.

(96)

Glede na zgoraj navedeno oceno je nadzorni organ pretehtal pozitivne in negativne učinke priglašenega ukrepa. Nadzorni organ ugotavlja, da izkrivljanje konkurence zaradi ukrepa pomoči ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom.

(97)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, je nadzorni organ sklenil, da prenos zemljišča pomeni pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Nadzorni organ je sklenil, da je ta pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.–