4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/1

(1)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. V členu 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in členu 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

(2)

Načela in pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov bi morala ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Namen te uredbe je prispevati k dokončnemu oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice ter ekonomske unije, gospodarskemu in socialnemu napredku, krepitvi in uskladitvi gospodarstev na notranjem trgu ter blaginji posameznikov.

(3)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (4) je namenjena harmonizaciji varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri dejavnostih obdelave in zagotavljanju prostega pretoka osebnih podatkov med državami članicami.

(4)

Obdelava osebnih podatkov bi morala biti oblikovana tako, da služi ljudem. Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica; v skladu z načelom sorazmernosti jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Ta uredba spoštuje vse temeljne pravice in upošteva svoboščine in načela, priznana z Listino, kakor so zajeta v Pogodbah, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, varstvo osebnih podatkov, svobodo misli, vesti in vere, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo gospodarske pobude, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter kulturno, versko in jezikovno raznolikost.

(5)

Gospodarsko in socialno povezovanje, ki izhaja iz delovanja notranjega trga, je prineslo občutno povečanje čezmejnih prenosov osebnih podatkov. Izmenjava osebnih podatkov med javnimi in zasebnimi akterji v Uniji, vključno s posamezniki, združenji in družbami, se je povečala. S pravom Unije se poziva nacionalne organe držav članic k sodelovanju in izmenjavi osebnih podatkov, da bi lahko opravljali svoje dolžnosti ali izvajali naloge v imenu organa v drugi državi članici.

(6)

Hiter tehnološki razvoj in globalizacija sta prinesla nove izzive za varstvo osebnih podatkov. Obseg zbiranja in izmenjave osebnih podatkov se je bistveno povečal. Tehnologija zasebnim podjetjem in javnim organom omogoča, da osebne podatke uporabljajo za dosego svojih ciljev v obsegu, kakršnega še ni bilo. Posamezniki vedno bolj dajejo osebne podatke na razpolago tako javno kot globalno. Tehnologija je spremenila tako gospodarstvo kot družbeno življenje ter bi morala še naprej omogočati lažje izvajanje prostega pretoka osebnih podatkov v Uniji ter prenosa v tretje države in mednarodne organizacije, pri čemer je treba zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov.

(7)

Zaradi tega razvoja je v Uniji potreben trden in skladnejši okvir varstva podatkov, podprt z doslednim izvrševanjem, saj je nujno vzpostaviti zaupanje, ki bo digitalnemu gospodarstvu omogočilo razvoj na celotnem notranjem trgu. Posamezniki bi morali imeti nadzor nad lastnimi osebnimi podatki. Pravna in praktična varnost posameznikov, gospodarskih subjektov in javnih organov bi morali biti okrepljeni.

(8)

Kadar ta uredba določa natančnejše določitve ali omejitve svojih pravil s pravom držav članic, lahko države članice vključijo elemente te uredbe v svoje nacionalno pravo, kolikor je to potrebno zaradi skladnosti in razumljivosti nacionalnih določb za osebe, za katere se uporabljajo.

(9)

Cilji in načela Direktive 95/46/ES še vedno veljajo, vendar to ni preprečilo razdrobljenosti izvajanja varstva osebnih podatkov v Uniji, pravne negotovosti ali razširjenega javnega mnenja, da so precejšnja tveganja za varstvo posameznikov, zlasti glede spletne dejavnosti. Različne ravni varstva pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah lahko preprečijo prosti pretok osebnih podatkov po celotni Uniji. Te razlike lahko pomenijo oviro pri izvajanju gospodarskih dejavnosti na ravni Unije, izkrivljajo konkurenco in ovirajo organe pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po pravu Unije. Take različne ravni varstva izhajajo iz različnega izvajanja in uporabe Direktive 95/46/ES.

(10)

Za zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov ter odstranitev ovir za prenos osebnih podatkov v Uniji bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov enaka v vseh državah članicah. V vsej Uniji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov z namenom izpolnjevanja pravne obveznosti, za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, bi moralo biti državam članicam dovoljeno ohraniti ali uvesti nacionalne določbe za podrobnejšo opredelitev uporabe pravil iz te uredbe. Države članice so v povezavi s splošnim in horizontalnim pravom o varstvu podatkov, s katerim se izvaja Direktiva 95/46/ES, sprejele več področnih zakonov na področjih, kjer so potrebne podrobnejše določbe. Tudi ta uredba državam članicam daje manevrski prostor za podrobnejšo opredelitev njenih pravil, tudi glede obdelave posebnih vrst osebnih podatkov („občutljivi podatki“). V tem obsegu ta uredba ne izključuje prava držav članic, s katerim so opredeljene okoliščine posebnih primerov obdelave, vključno s podrobnejšo določitvijo pogojev, pod katerimi je obdelava osebnih podatkov zakonita.

(11)

Za učinkovito varstvo osebnih podatkov po vsej Uniji je treba okrepiti in podrobneje opredeliti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti tistih, ki obdelujejo osebne podatke in določajo obdelavo osebnih podatkov, pa tudi enakovredna pooblastila za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov ter enakovredne sankcije za kršitve v državah članicah.

(12)

V členu 16(2) PDEU je navedeno, da Evropski parlament in Svetdoločata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov.

(13)

Da se zagotovi skladna raven varstva posameznikov v vsej Uniji in prepreči, da bi razlike ovirale prosti pretok osebnih podatkov na notranjem trgu, je potrebna uredba, ki bo gospodarskim subjektom, tudi mikro, malim in srednjim podjetjem, zagotovila pravno varnost in preglednost, posameznikom v vseh državah članicah zagotovila enako raven pravno izvršljivih pravic ter obveznosti in odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev, zagotovila dosledno spremljanje obdelave osebnih podatkov, enakovredne sankcije v vseh državah članicah in učinkovito sodelovanje nadzornih organov različnih držav članic. Za pravilno delovanje notranjega trga prosti pretok osebnih podatkov v Uniji ne sme biti niti omejen niti prepovedan iz razlogov, povezanih z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Za upoštevanje posebnega položaja mikro, malih in srednjih podjetij ta uredba vsebuje odstopanja glede vodenja evidenc za organizacije, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb. Poleg tega se institucije in organe Unije ter države članice in njihove nadzorne organe spodbuja, da posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij upoštevajo pri uporabi te uredbe. Pojem mikro, malih in srednjih podjetij bi moral temeljiti na členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (5).

(14)

Varstvo, zagotovljeno s to uredbo, bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče. Ta uredba ne zajema obdelave osebnih podatkov glede pravnih oseb in zlasti družb, ustanovljenih kot pravne osebe, vključno z imenom in obliko ter kontaktnimi podatki pravne osebe.

(15)

Z namenom preprečiti ustvarjanje resnega tveganja izogibanja predpisom bi moralo biti varstvo posameznikov tehnološko nevtralno in neodvisno od uporabljenih tehnik. Varstvo posameznikov bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi in za ročno obdelavo, če so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni, da postanejo del zbirke. Zapisi ali nizi zapisov – kot tudi njihove naslovnice -, ki niso strukturirani v skladu s posebnimi merili, ne bi smeli spadati na področje uporabe te uredbe.

(16)

Ta uredba se ne uporablja za vprašanja varstva temeljnih pravic in svoboščin ali prostega pretoka osebnih podatkov, povezana z dejavnostmi, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, kot so dejavnosti v zvezi z nacionalno varnostjo. Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic pri izvajanju dejavnosti v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije.

(17)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije. Uredbo (ES) št. 45/2001 in druge pravne akte Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba prilagoditi načelom in pravilom, določenim v tej uredbi, in jih uporabljati ob upoštevanju te uredbe. Za zagotovitev trdnega in usklajenega okvira varstva podatkov v Uniji bi bilo treba po sprejetju te uredbe prilagoditi tudi Uredbo (ES) št. 45/2001, da bi se lahko začela uporabljati sočasno s to uredbo.

(18)

Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe v okviru izključno osebne ali domače dejavnosti ter s tem brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo. Osebne ali domače dejavnosti bi lahko vključevale korespondenco in seznam naslovov ali dejavnosti na socialnih omrežjih in na spletu v okviru tovrstnih dejavnosti. Ta uredba pa se uporablja za upravljavce ali obdelovalce, ki zagotavljajo sredstva za obdelavo osebnih podatkov za take osebne ali domače dejavnosti.

(19)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ter prosti pretok takih podatkov je urejeno v posebnem pravnem aktu Unije. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za dejavnosti obdelave v navedene namene. Vendar pa bi moral obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov na podlagi te uredbe, kadar se uporablja za navedene namene, urejati bolj poseben pravni akt Unije, in sicer Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Države članice lahko pristojnim organom v smislu Direktive (EU) 2016/680 zaupajo naloge, ki se ne izvajajo nujno za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, tako da obdelava osebnih podatkov za te druge namene, kolikor spada na področje uporabe prava Unije, spada na področje uporabe te uredbe.

Pri obdelavi osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za namene, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi države članice morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, s katerimi prilagodijo uporabo pravil te uredbe. S takimi določbami se lahko natančneje opredelijo posebne zahteve za obdelavo osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za te druge namene, pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice. Kadar obdelava osebnih podatkov s strani zasebnih teles spada na področje uporabe te uredbe, bi morali s slednjo državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, če je taka omejitev potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih pomembnih interesov, tudi za javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj. To na primer zadeva dejavnosti v okviru preprečevanja pranja denarja ali dejavnosti forenzičnih laboratorijev.

(20)

Ker se ta uredba med drugim uporablja za dejavnosti sodišč in drugih pravosodnih organov, bi lahko v pravu Unije ali pravu držav članic podrobneje določili dejanja obdelave in postopke obdelave v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč in drugih pravosodnih organov. Pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem. Omogočeno bi moralo biti, da se nadzor takih dejanj obdelave podatkov zaupa posebnim organom v okviru sodnega sistema države članice, ki naj bi zlasti zagotovili upoštevanje pravil te uredbe, izboljšali ozaveščenost delavcev v sodstvu glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe in obravnavali pritožbe v zvezi s takimi dejanji obdelave podatkov.

(21)

Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), zlasti pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive. Namen navedene direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z zagotavljanjem prostega pretoka storitev informacijske družbe med državami članicami.

(22)

Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji bi morala biti izvedena v skladu s to uredbo, ne glede na to, ali sama obdelava poteka v Uniji. Sedež pomeni, da se dejavnosti izvajajo dejansko in učinkovito prek ustaljenih ureditev. Pravna oblika takih ureditev, bodisi prek izpostave bodisi prek podružnice, ki je pravna oseba, v tem pogledu ni odločujoči dejavnik.

(23)

Za zagotovitev, da posamezniki niso prikrajšani za varstvo, do katerega so upravičeni na podlagi te uredbe, bi se morala za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, s strani upravljavca ali obdelovalca, ki nima sedeža v Uniji, uporabljati ta uredba, kadar so dejavnosti obdelave povezane z nudenjem blaga ali storitev takim posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ne glede na to, ali so povezane s plačilom. Za ugotovitev, ali tak upravljavec ali obdelovalec nudi blago ali storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, bi bilo treba ugotoviti, ali je jasno, da namerava upravljavec ali obdelovalec nuditi storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v eni ali več državah članicah Unije. Medtem ko sama dostopnost spletne strani upravljavca, obdelovalca ali posrednika v Uniji, elektronskega naslova ali drugih kontaktnih podatkov ali uporaba jezika, ki se na splošno uporablja v tretji državi, v kateri ima upravljavec sedež, ne zadošča za ugotovitev takšnega namena, se lahko z dejavniki, kot so uporaba jezika ali valute, ki se na splošno uporablja v eni ali več državah članicah, z možnostjo naročanja blaga in storitev v tem drugem jeziku, ali navedba strank ali uporabnikov, ki so v Uniji, jasno pokaže, da želi upravljavec nuditi blago ali storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v Uniji.

(24)

Za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, s strani upravljavca ali obdelovalca, ki nima sedeža v Uniji, bi se prav tako morala uporabljati ta uredba, kadar je obdelava povezana s spremljanjem vedenja takih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kolikor njihovo vedenje poteka v Uniji. Za ugotovitev, ali se za dejavnost obdelave lahko šteje, da spremlja vedenje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba ugotoviti, ali se posameznikom sledi na internetu, kar vključuje morebitno naknadno uporabo tehnik obdelave osebnih podatkov, ki obsegajo oblikovanje profila posameznika, zlasti z namenom sprejemanja odločitev o njem oziroma za analiziranje ali predvidevanje njegovega osebnega okusa in vedenja.

(25)

Kadar se pravo države članice uporablja na podlagi mednarodnega javnega prava, bi se morala ta uredba uporabljati tudi za upravljavca, ki nima sedeža v Uniji, na primer v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu države članice.

(26)

Načela varstva podatkov bi se morala uporabljati za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, bi bilo treba obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku. Pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati vsa sredstva – kot je na primer izločitev –, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave. Načel varstva podatkov zato ne bi smeli uporabljati za anonimizirane informacije,in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv. Ta uredba torej ne zadeva obdelave takšnih anonimiziranih informacij, vključno z informacijami v statistične ali raziskovalne namene.

(27)

Ta uredba se ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb.

(28)

Z uporabo psevdonimizacije osebnih podatkov se lahko zmanjša tveganje za zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ter pomaga upravljavcem in obdelovalcem pri izpolnjevanju obveznosti glede varstva podatkov. Namen izrecne uvedbe „psevdonimizacije“ v tej uredbi ni preprečiti kakršne koli druge ukrepe za varstvo podatkov.

(29)

Za spodbuditev uporabe psevdonimizacije pri obdelavi osebnih podatkov bi bilo treba zagotoviti, da se v okviru istega upravljavca lahko hkrati sprejmejo ukrepi za psevdonimizacijo in opravi splošna analiza, če je ta upravljavec sprejel potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se v zvezi z zadevno obdelavo izvaja ta uredba in da se dodatne informacije, na podlagi katerih se osebni podatki lahko pripišejo določenemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, hranijo ločeno. Upravljavec, ki obdeluje osebne podatke, bi moral navesti pooblaščene osebe v okviru istega upravljavca.

(30)

Posamezniki so lahko povezani s spletnimi identifikatorji, ki jih zagotovijo njihove naprave, aplikacije, orodja in protokoli, kot so naslovi internetnega protokola in identifikatorji piškotkov, ali drugimi identifikatorji, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo. To lahko pusti sledi, ki se lahko, zlasti kadar se kombinirajo z edinstvenimi identifikatorji in drugimi informacijami, ki jih prejmejo strežniki, uporabijo za oblikovanje profilov posameznikov in njihovo identifikacijo.

(31)

Javnih organov, ki so jim bili osebni podatki razkriti v skladu s pravno obveznostjo za izvajanje njihovih uradnih nalog, kot so davčni in carinski organi, finančne preiskovalne enote, neodvisni upravni organi ali organi finančnih trgov, pristojni za regulacijo in nadzor trgov vrednostnih papirjev, ne bi smeli šteti za uporabnike, če prejmejo osebne podatke, ki so potrebni za izvedbo določene preiskave v splošnem interesu, in sicer v skladu s pravom Unije ali države članice. Zahteve za razkritje, ki jih predložijo javni organi, bi morale biti vedno v pisni obliki, utemeljene in občasne ter ne bi smele zadevati celotne zbirke ali voditi k medsebojnemu povezovanju zbirk. Obdelava osebnih podatkov s strani teh javnih organov bi morala biti skladna z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov glede na namene obdelave.

(32)

Privolitev bi morala biti dana z jasnim pritrdilnim dejanjem, ki pomeni, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prostovoljno, specifično, ozaveščeno in nedvoumno izrazil soglasje k obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, kot je s pisno, tudi z elektronskimi sredstvi, ali ustno izjavo. To lahko vključuje označitev okenca ob obisku spletne strani, izbiro tehničnih nastavitev za storitve informacijske družbe ali katero koli drugo izjavo ali ravnanje, ki v tem okviru jasno kaže na to, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sprejema predlagano obdelavo svojih osebnih podatkov. Molk, vnaprej označena okenca ali nedejavnost zato ne pomenijo privolitve. Privolitev bi morala zajemati vse dejavnosti obdelave, izvedene v isti namen ali namene. Kadar je obdelava večnamenska, bi bilo treba privolitev dati za vse namene obdelave. Če je privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dana na podlagi zahteve z elektronskimi sredstvi, mora biti zahteva jasna in natančna, prav tako pa ne sme po nepotrebnem ovirati uporabe storitve, za katero se zagotavlja.

(33)

V fazi zbiranja podatkov pogosto ni mogoče v celoti opredeliti namena obdelave osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi zato morali imeti možnost, da dajo privolitev za nekatera znanstvenoraziskovalna področja, ob upoštevanju priznanih etičnih standardov znanstvenega raziskovanja. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali imeti možnost, da dajo privolitev le za nekatera raziskovalna področja ali dele raziskovalnih projektov v obsegu, ki ga dovoljuje predvideni namen.

(34)

Genetski podatki bi morali biti opredeljeni kot osebni podatki, povezani s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki izhajajo iz analize biološkega vzorca zadevnega posameznika, zlasti analize kromosomov, deoksiribonukleinske kisline (DNK) ali ribonukleinske kisline (RNK) ali analize drugega elementa, ki zagotavlja enakovredne informacije.

(35)

Osebni podatki v zvezi z zdravjem bi morali obsegati vse podatke o zdravstvenem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki razkrivajo informacije o njegovem preteklem, sedanjem ali prihodnjem telesnem ali duševnem zdravstvenem stanju. To vključuje informacije o posamezniku, zbrane med registracijo za storitve zdravstvenega varstva ali njihovim zagotavljanjem zadevnemu posamezniku, kakor je določeno v Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9); številko, znak ali posebno oznako, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesne snovi, vključno z informacijami, pridobljenimi iz genetskih podatkov in bioloških vzorcev, in vse informacije o, na primer, bolezni, invalidnosti, tveganju za nastanek bolezni, zdravstveni anamnezi, kliničnem zdravljenju ali fiziološkem ali biomedicinskem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne glede na vir teh podatkov, na primer zdravnik ali drug zdravstveni delavec, bolnišnica, medicinski pripomoček ali diagnostični preskus in vitro.

(36)

Glavni sedež upravljavca v Uniji bi moral biti kraj njegove osrednje uprave v Uniji, razen če se odločitve o namenih in sredstvih obdelave osebnih podatkov sprejemajo na drugem sedežu upravljavca v Uniji in bi v tem primeru moral ta drugi sedež veljati za glavni sedež. Glavni sedež upravljavca v Uniji bi moral biti določen v skladu z objektivnimi merili ter bi moral pomeniti učinkovito in dejansko izvajanje dejavnosti upravljanja, ki glavne odločitve glede namenov in sredstev za obdelavo določajo prek ustaljenih ureditev. To merilo ne bi smelo biti odvisno od tega, ali se obdelava osebnih podatkov izvaja v tem kraju. Prisotnost in uporaba tehničnih sredstev in tehnologij za obdelavo osebnih podatkov ali dejavnosti obdelave sami po sebi ne pomenita glavnega sedeža in zato nista odločujoče merilo za glavni sedež. Glavni sedež obdelovalca bi moral biti kraj njegove osrednje uprave v Uniji ali, kadar nima osrednje uprave v Uniji, kraj, kjer potekajo glavne dejavnosti obdelave v Uniji. V primerih, ki vključujejo upravljavca in obdelovalca, bi moral biti pristojni vodilni nadzorni organ še naprej nadzorni organ države članice, v kateri ima upravljavec glavni sedež, nadzorni organ obdelovalca pa bi se moral šteti za zadevni nadzorni organ; ta nadzorni organ bi moral biti udeležen v postopku sodelovanja, določenem v tej uredbi. Vsekakor se nadzorni organi države članice ali držav članic, v katerih ima obdelovalec enega ali več sedežev, ne bi smeli šteti kot zadevni nadzorni organi, kadar osnutek odločitve zadeva samo upravljavca. Kadar obdelavo izvaja povezana družba, bi bilo treba glavni sedež obvladujoče družbe šteti za glavni sedež povezane družbe, razen kadar namene in sredstva obdelave določa druga družba.

(37)

Povezana družba bi morala zajemati obvladujočo družbo in njene odvisne družbe, pri čemer bi obvladujoča družba morala biti družba, ki ima lahko na druge družbe odločilen vpliv, na primer zaradi lastništva, finančne udeležbe v njih ali pravil, ki se nanje nanašajo, ali zaradi pooblastila za izvajanje predpisov o varstvu osebnih podatkov. Družbo, ki nadzira obdelovanje osebnih podatkov v družbah, povezanih z njo, bi bilo treba skupaj s temi družbami razumeti kot povezano družbo.

(38)

Otroci potrebujejo posebno varstvo v zvezi s svojimi osebnimi podatki, saj se morda manj zavedajo zadevnih tveganj, posledic in zaščitnih ukrepov in svojih pravic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Tako posebno varstvo bi moralo zadevati zlasti uporabo osebnih podatkov otrok v namene trženja ali ustvarjanja osebnostnih ali uporabniških profilov in zbiranje osebnih podatkov v zvezi z otroci pri uporabi storitev, ki se nudijo neposredno otroku. Privolitev nosilca starševske odgovornosti ne bi smela biti potrebna v okviru storitev preventive ali svetovanja, ki se nudijo neposredno otroku.

(39)

Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti zakonita in poštena. Načini zbiranja, uporabe, pregledovanja ali drug način obdelave ter obseg obdelave ali prihodnje obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznike, bi morali za posameznike biti pregledni. Načelo preglednosti zahteva, da so vse informacije in sporočila, ki se nanašajo na obdelavo teh osebnih podatkov, lahko dostopni in razumljivi ter izraženi v jasnem in preprostem jeziku. To načelo zadeva zlasti informacije za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, o istovetnosti upravljavca in namenih obdelave ter dodatne informacije za zagotovitev poštene in pregledne obdelave glede zadevnih posameznikov in njihove pravice do pridobitve potrditve in sporočila o obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njimi. Posameznike bi bilo treba opozoriti na tveganja, pravila, zaščitne ukrepe in pravice v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov ter na to, kako lahko uresničujejo njihove pravice v zvezi s tako obdelavo. Zlasti posebni nameni, za katere se osebni podatki obdelujejo, bi morali biti izrecni in zakoniti ter določeni v času zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki bi morali biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Zato bi bilo treba zlasti zagotoviti, da je obdobje hrambe osebnih podatkov omejeno na najkrajše mogoče obdobje. Osebni podatki bi se lahko obdelali le, če namena obdelave ne bi bilo mogoče razumno doseči z drugimi sredstvi. Za zagotovitev, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno, bi moral upravljavec določiti roke za izbris ali občasno preverjanje. Sprejeti bi bilo treba vse smiselne ukrepe za popravek ali izbris netočnih osebnih podatkov. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati na način, ki zagotavlja ustrezno varnost in zaupnost osebnih podatkov, tudi za preprečitev nedovoljenega dostopa do osebnih podatkov ali uporabe osebnih podatkov in opreme za obdelavo.

(40)

Da bi bila obdelava zakonita, bi morali biti osebni podatki obdelani na podlagi privolitve zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na kateri drugi zakoniti podlagi, določeni z zakonom, bodisi v tej uredbi ali drugem predpisu Unije ali države članice, kakor je navedeno v tej uredbi, vključno s potrebo po skladnosti s pravno obveznostjo, ki velja za upravljavca, ali potrebo po izvajanju pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali izvajanju ukrepov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred sklenitvijo pogodbe.

(41)

Kadar je v tej uredbi sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, v ta namen ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti takšna pravna podlaga ali zakonodajni ukrep jasna in natančna, njena oziroma njegova uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(42)

Kadar obdelava temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v dejanje obdelave. Zlasti v okviru pisne izjave o drugi zadevi bi morali zaščitni ukrepi zagotoviti, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaveda dejstva, da daje privolitev in v kakšnem obsegu jo daje. V skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS (10) bi moral upravljavec vnaprej pripraviti izjavo o privolitvi, ki bi morala biti v razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku in ne bi smela vsebovati nedovoljenih pogojev. Da bi posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko dal ozaveščeno privolitev, bi moral poznati vsaj identiteto upravljavca in namene obdelave osebnih podatkov. Privolitev se ne bi smela šteti za prostovoljno, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nima možnosti dejanske ali prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode.

(43)

Za zagotovitev, da je privolitev dana prostovoljno, privolitev ne bi smela biti veljavna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v posebnem primeru, ko obstaja očitno neravnotežje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, zlasti kadar je upravljavec javni organ in je zato malo verjetno, da je bila privolitev dana prostovoljno v vseh okoliščinah te specifične situacije. Za privolitev se domneva, da ni dana prostovoljno, če ne dovoljuje ločene privolitve za različna dejanja obdelave osebnih podatkov, čeprav bi taka ločena privolitev bila v posameznem primeru ustrezna, ali če je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo, čeprav za zadevno izvajanje taka privolitev ne bi bila potrebna.

(44)

Obdelava bi morala biti zakonita, kadar je potrebna v okviru pogodbe ali namena sklenitve pogodbe.

(45)

Kadar se obdelava izvaja v skladu s pravno obveznostjo, ki velja za upravljavca, ali kadar je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, bi morala imeti obdelava podlago v pravu Unije ali pravu države članice. Ta uredba ne zahteva posebnega zakona za vsako posamezno obdelavo. Zadosten je lahko zakon, ki je podlaga za več dejanj obdelave, ki temeljijo na pravni obveznosti, ki velja za upravljavca, ali za primere, ko je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali izvrševanje javne oblasti. V pravu Unije ali pravu držav članic bi moral biti določen tudi namen obdelave. Poleg tega bi bili lahko v navedenem pravu opredeljeni splošni pogoji iz te uredbe, ki urejajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, določena natančnejša pravila za določitev upravljavca, vrst osebnih podatkov, ki se obdelujejo, zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, subjektov, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, omejitve namena, roka hranjenja in drugih ukrepov za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. Prav tako je naloga prava Unije ali prava držav članic, da določi, ali naj bo upravljavec, ki nalogo izvaja v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, javni organ ali druga fizična ali pravna oseba, za katero velja javno pravo, ali, kadar to upravičuje javni interes, tudi v zdravstvene namene kot so javno zdravje in socialna zaščita ter upravljanje storitev zdravstvenega varstva, fizična ali pravna oseba, za katero velja zasebno pravo, kot na primer poklicno združenje.

(46)

Obdelava osebnih podatkov bi se morala prav tako šteti za zakonito, kadar je potrebna za zaščito interesa, ki je bistven za življenje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za življenje druge fizične osebe. Obdelava osebnih podatkov na podlagi življenjskih interesov druge fizične osebe bi se načeloma lahko izvajala le, kadar obdelave ni mogoče očitno izvesti na drugi pravni podlagi. Nekatere vrste obdelave lahko služijo tako pomembnim razlogom v javnem interesu kot življenjskim interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na primer kadar je obdelava potrebna v humanitarne namene, tudi za spremljanje epidemij in njihovega širjenja ali v izrednih humanitarnih razmerah, zlasti pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek.

(47)

Zakoniti interesi upravljavca, tudi upravljavca, ki se mu osebni podatki lahko razkrijejo, ali tretje osebe lahko predstavljajo pravno podlago za obdelavo, če ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Tak zakoniti interes lahko na primer obstaja, kadar obstaja zadevno in ustrezno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, na primer kadar je tak posameznik stranka upravljavca ali dela zanj. V vsakem primeru bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave. Glede na to, da mora zakonodajalec z zakonom določiti pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov, ta pravna podlaga ne bi smela veljati za obdelavo s strani javnih organov pri izvajanju njihovih nalog. Tudi obdelava osebnih podatkov, nujno potrebna za preprečevanje zlorab, pomeni zakoniti interes zadevnega upravljavca podatkov. Obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje se lahko šteje za opravljeno v zakonitem interesu.

(48)

Upravljavci, ki so del povezane družbe ali institucij, povezanih z osrednjim telesom, lahko imajo zakoniti interes za posredovanje osebnih podatkov znotraj povezane družbe v notranje upravne namene, vključno z obdelavo osebnih podatkov strank ali zaposlenih. To ne vpliva na splošna načela znotraj povezane družbe glede prenosa osebnih podatkov družbi v tretji državi.

(49)

Obdelava osebnih podatkov v obsegu, nujno potrebnem in sorazmernem za zagotovitev varnosti omrežja in informacij, tj. zmožnosti omrežja ali informacijskega sistema, da na določeni ravni zaupanja prepreči slučajne dogodke ali nezakonita ali zlonamerna dejanja, ki ogrožajo dostopnost, avtentičnost, celovitost in zaupnost shranjenih ali prenesenih osebnih podatkov ter varnost s tem povezanih storitev, ki jih ponujajo ali so dostopne prek teh omrežij in sistemov, s strani javnih organov, skupin za odzivanje na računalniške grožnje, skupin za odzivanje na računalniške varnostne incidente, ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter ponudnikov varnostnih tehnologij in storitev pomeni zakoniti interes zadevnega upravljavca podatkov. To bi lahko vključevalo na primer preprečevanje nepooblaščenega dostopa do elektronskih komunikacijskih omrežij, širjenja zlonamernih kod, napadov, ki povzročajo zavrnitev storitve, ter škode na računalniških in elektronskih komunikacijskih sistemih.

(50)

Obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi morala biti dovoljena le, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Če je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, se lahko naloge in nameni, za katere bi se nadaljnja obdelava morala šteti za združljivo in zakonito, določijo in opredelijo s pravom Unije ali pravom držav članic. Nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi morala veljati za združljivo zakonito dejanje obdelave. Pravna podlaga, ki se za obdelavo osebnih podatkov določi s pravom Unije ali pravom držav članic, je lahko tudi pravna podlaga za nadaljnjo obdelavo. Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi moral upravljavec, potem ko je izpolnil vse zahteve glede zakonitosti prvotne obdelave, med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave.

Kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil ali če obdelava temelji na pravu Unije ali pravu države članice, kar je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za varovanje zlasti pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu, bi moralo biti upravljavcu dovoljeno, da nadalje obdeluje osebne podatke, ne glede na združljivost namenov. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti uporabo načel iz te uredbe in zlasti obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o teh drugih namenih in njegovih pravicah, tudi o pravici do ugovora. Za opozorila s strani upravljavca na morebitna kazniva dejanja ali grožnje javni varnosti in posredovanje zadevnih osebnih podatkov v posameznih primerih ali v več primerih, ki se nanašajo na isto kaznivo dejanje ali grožnje javni varnosti, pristojnemu organu bi moralo veljati, da so v zakonitem interesu, za katerega si prizadeva upravljavec. Takšno posredovanje v zakonitem interesu upravljavca ali nadaljnja obdelava osebnih podatkov pa bi morala biti prepovedana, če obdelava ni združljiva z obveznostjo varovanja pravne ali poklicne skrivnosti ali drugo zavezujočo obveznostjo varovanja skrivnosti.

(51)

Posebno varstvo si zaslužijo osebni podatki, ki so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temeljne pravice in svoboščine. Ti osebni podatki bi morali vključevati osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, pri čemer uporaba pojma „rasno poreklo“ v tej uredbi ne pomeni, da Unija priznava teorije, ki poskušajo dokazati obstoj različnih človeških ras. Obdelava fotografij se ne bi smela sistematično šteti za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, saj spadajo v opredelitev biometričnih podatkov le, kadar so obdelane s posebnimi tehničnimi sredstvi, ki omogočajo edinstveno identifikacijo ali avtentikacijo posameznika. Takšni osebni podatki se ne bi smeli obdelovati, razen če je obdelava dovoljena v posebnih primerih iz te uredbe, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko v pravu držav članic opredelijo posebne določbe o varstvu podatkov, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe zaradi izpolnjevanja pravne obveznosti ali zaradi izvajanja naloge v javnem interesu ali izvajanja javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Poleg posebnih zahtev za takšno obdelavo bi morala veljati splošna načela in druga pravila iz te uredbe, zlasti glede pogojev zakonite obdelave. Izrecno bi morala biti določena odstopanja od splošne prepovedi obdelave takšnih posebnih vrst osebnih podatkov, med drugim kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, da izrecno privolitev, ali glede posebnih potreb, zlasti kadar se obdelava izvaja v okviru zakonitih dejavnosti nekaterih združenj ali ustanov, katerih namen je omogočiti uresničevanje temeljnih svoboščin.

(52)

Odstopanje od prepovedi obdelave posebnih vrst osebnih podatkov bi moralo biti dovoljeno tudi, kadar je določeno v pravu Unije ali pravu držav članic in so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi, da se zaščitijo osebni podatki in druge temeljne pravice, kadar je to v javnem interesu, zlasti pri obdelavi osebnih podatkov na področju delovnega prava, prava socialnega varstva, vključno s pokojninami, ter v namene zdravstvene varnosti, spremljanja in opozarjanja, pri preprečevanju ali nadziranju nalezljivih bolezni in drugih resnih nevarnosti za zdravje. Tako odstopanje se lahko izvede v zdravstvene namene, vključno z javnim zdravjem in upravljanjem storitev zdravstvenega varstva, predvsem za zagotavljanje kakovosti in stroškovne učinkovitosti postopkov, ki se uporabljajo za reševanje zahtevkov za dajatve in storitve v sistemu zdravstvenega varstva, ali v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. Odstopanje bi prav tako moralo veljati za obdelavo takih osebnih podatkov, kadar je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v sodnem postopku ali v upravnem ali izvensodnem postopku.

(53)

Posebne vrste osebnih podatkov, ki potrebujejo višjo zaščito, bi se lahko obdelovale v namene, povezane z zdravjem, le kadar je to potrebno za doseganje teh namenov v korist posameznikov in družbe kot celote, zlasti v okviru upravljanja storitev in sistemov zdravstvenega ali socialnega varstva, vključno z obdelavo takšnih podatkov s strani uprave in osrednjih nacionalnih zdravstvenih organov zaradi nadzora kakovosti, upravljanja informacij ter splošnega nacionalnega in lokalnega nadzora sistema zdravstvenega ali socialnega varstva, ter zagotavljanja neprekinjenosti zdravstvenega ali socialnega varstva in čezmejnega zdravstvenega varstva ali zaradi zdravstvene varnosti, spremljanja in opozarjanja ali v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene na podlagi prava Unije ali prava držav članic, ki mora izpolnjevati cilj javnega interesa, pa tudi v okviru študij v javnem interesu, ki se izvajajo na področju javnega zdravja. Zato bi bilo treba v tej uredbi ob upoštevanju posebnih potreb določiti usklajene pogoje za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov v zvezi z zdravjem, zlasti kadar take podatke v določene namene v zvezi z zdravjem obdelujejo osebe, za katere velja pravna obveznost varovanja poklicne skrivnosti. V pravu Unije ali pravu držav članic bi bilo treba določiti posebne in ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in osebnih podatkov posameznikov. Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, tudi omejitve, glede obdelave genetskih podatkov, biometričnih podatkov ali podatkov o zdravstvenem stanju. To pa ne bi smelo ovirati prostega pretoka osebnih podatkov v Uniji, kadar ti pogoji veljajo za čezmejno obdelavo takih podatkov.

(54)

Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov je lahko potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Za takšno obdelavo bi morali veljati ustrezni in posebni ukrepi za zaščito pravic in svoboščin posameznikov. V zvezi s tem bi bilo treba pojem „javno zdravje“ razlagati, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), kjer pomeni vse elemente, povezane z zdravjem, in sicer zdravstveno stanje, vključno z obolevnostjo in invalidnostjo, determinante, ki vplivajo na zdravstveno stanje, potrebe zdravstvenega varstva, vire, namenjene zdravstvenemu varstvu, zagotavljanje in splošni dostop do zdravstvenega varstva, pa tudi izdatke in financiranje zdravstvenega varstva ter vzroke smrtnosti. Zaradi take obdelave podatkov v zvezi z zdravjem iz razlogov javnega interesa tretje osebe, kot so delodajalci ali zavarovalnice in bančne družbe, ne bi smele obdelovati osebnih podatkov v druge namene.

(55)

Poleg tega se obdelava osebnih podatkov s strani državnih organov za namen doseganja ciljev uradno priznanih verskih skupnosti, ki so določeni z ustavnim pravom ali mednarodnim javnim pravom, izvaja zaradi javnega interesa.

(56)

Kadar med volilnimi dejavnostmi delovanje demokratičnega sistema v državi članici zahteva, da politične stranke zberejo osebne podatke o političnih mnenjih ljudi, se lahko obdelava takih podatkov dovoli iz razlogov javnega interesa, če so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

(57)

Če osebni podatki, ki jih obdeluje upravljavec, slednjemu ne omogočajo identifikacije posameznika, upravljavec podatkov ne bi smel biti zavezan pridobiti dodatnih informacij, da bi ugotovil identiteto posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, samo zaradi skladnosti s katero koli določbo te uredbe. Vendar pa upravljavec ne bi smel zavrniti dodatnih informacij, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, predloži z namenom uresničevanja svojih pravic. Identifikacija bi morala vključevati digitalno identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, denimo, z mehanizmom avtentikacije, na primer da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uporablja isto poverilnico za prijavo na spletne storitve, ki jo ponuja upravljavec podatkov.

(58)

Načelo preglednosti zahteva, da so vse informacije, ki se nanašajo na javnost ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, jedrnate, lahko dostopne in lahko razumljive ter izražene v jasnem in preprostem jeziku, kjer je ustrezno pa tudi vizualno prikazane. Take informacije bi se lahko predložile v elektronski obliki, na primer na spletni strani, kadar so namenjene javnosti. To je še zlasti pomembno v primerih, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaradi velikega števila akterjev in tehnološke kompleksnosti težko ve in razume, ali se zbirajo osebni podatki, povezani z njim, kdo jih zbira in v kakšen namen, kot je to v primeru spletnega oglaševanja. Glede na to, da otroci potrebujejo posebno varstvo, bi morale biti vse informacije in vsa komunikacija, pri katerih se obdelava nanaša na otroka, v tako jasnem in preprostem jeziku, da ga lahko otrok zlahka razume.

(59)

Zagotoviti bi bilo treba načine za lažje uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz te uredbe, vključno z mehanizmi, s katerimi se zahtevajo in po potrebi brezplačno pridobijo zlasti dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ter uresničuje pravica do ugovora. Upravljavec bi zato moral omogočiti tudi elektronsko vlaganje zahtev, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo z elektronskimi sredstvi. Upravljavec bi moral biti zavezan, da na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, odgovori brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v enem mesecu in da v primeru, ko ne namerava izpolniti take zahteve, to utemelji.

(60)

Načeli poštene in pregledne obdelave zahtevata, da je treba posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvestiti o obstoju dejanja obdelave in njegovih namenih. Upravljavec bi moral posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse dodatne informacije, potrebne za zagotavljanje poštene in pregledne obdelave ob upoštevanju specifičnih okoliščin in okvira obdelave osebnih podatkov. Poleg tega bi moral biti ta posameznik obveščen o obstoju oblikovanja profilov in njegovih posledicah. Kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi ga bilo treba obvestiti tudi o tem, ali je dolžan predložiti osebne podatke, in o posledicah, kadar takih podatkov ne predloži. Te informacije se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se na jasno razviden, razumljiv in berljiv način zagotovi smiseln pregled načrtovane obdelave. Kadar so ikone navedene v elektronski obliki, bi morale biti strojno berljive.

(61)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba o obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njimi obvestiti v trenutku zbiranja podatkov od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali, kadar se osebni podatki pridobijo iz drugega vira, v ustreznem roku odvisno od okoliščin primera. Kadar se lahko osebni podatki zakonito razkrijejo drugemu uporabniku, bi moral biti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obveščen, ko se osebni podatki prvič razkrijejo uporabniku. Kadar namerava upravljavec obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili zbrani, bi moral upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo podatkov zagotoviti informacije o tem drugem namenu in druge potrebne informacije. Kadar temu posamezniku ni mogoče sporočiti izvora osebnih podatkov zaradi uporabe različnih virov, bi mu bilo treba zagotoviti splošne informacije.

(62)

Vendar pa uvedba obveznosti zagotavljanja informacij ni nujna, kadar ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, informacije že na voljo ali kadar je shranjevanje ali razkritje osebnih podatkov izrecno določeno z zakonom ali kadar bi se zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, izkazalo za nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor. Primer, ko je zagotavljanje nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, bi lahko zlasti bil, kadar se obdelava izvaja za namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. V zvezi s tem bi se morali upoštevati število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, starost podatkov in vsi sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi.

(63)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim, in do enostavnega uresničevanja te pravice v razumnih časovnih presledkih, da bi se seznanil z obdelavo in preveril njeno zakonitost. To vključuje pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da imajo dostop do podatkov v zvezi s svojim zdravjem, na primer podatkov v njihovi zdravstveni kartoteki, ki vključuje informacije, kot so diagnoze, izvidi preiskav, ocene lečečih zdravnikov in druga zdravljenja ali posegi. Zato bi moral vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imeti pravico do seznanitve s sporočilom in njegove pridobitve, zlasti o namenih obdelave osebnih podatkov, po možnosti o obdobju, za katerega so osebni podatki obdelani, uporabnikih osebnih podatkov, o razlogih za morebitno avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in, vsaj v primerih, kadar obdelava temelji na oblikovanju profilov, o posledicah take obdelave. Kadar je mogoče, bi upravljavec moral imeti možnost zagotoviti dostop na daljavo do varnega sistema, ki bi posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogočil neposreden dostop do njegovih osebnih podatkov. Ta pravica ne bi smela negativno vplivati na pravice ali svoboščine drugih, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali intelektualno lastnino, ter predvsem na avtorske pravice, ki ščitijo programsko opremo. To pa ne bi smelo povzročiti, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrne dostop do vseh informacij. Kadar upravljavec obdeluje veliko količino informacij v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral upravljavec imeti možnost, da pred zagotovitvijo informacij od tega posameznika zahteva, naj podrobno opredeli, na katere informacije ali dejavnosti obdelave se zahteva nanaša.

(64)

Upravljavec bi moral uporabiti vse razumne ukrepe za preverjanje identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki zahteva dostop do podatkov, zlasti v okviru spletnih storitev in spletnih identifikatorjev. Upravljavec ne bi smel hraniti osebnih podatkov samo zato, da se lahko odzove na morebitne zahteve.

(65)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico do popravka osebnih podatkov v zvezi z njim in „pravico do pozabe“, kadar hramba takih podatkov krši to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti zlasti pravico do tega, da se njegovi osebni podatki izbrišejo in se ne obdelujejo več, kadar osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče svojo privolitev ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ali kadar obdelava njegovih osebnih podatkov kako drugače ni v skladu s to uredbo. Ta pravica je zlasti pomembna, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal svojo privolitev kot otrok in se ni v celoti zavedal tveganj, povezanih z obdelavo, ter želi pozneje take osebne podatke odstraniti, zlasti z interneta. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti možnost, da to pravico uresničuje ne glede na dejstvo, da ni več otrok. Vendar bi morala biti nadaljnja hramba osebnih podatkov zakonita, če je to potrebno za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, izpolnjevanje pravnih obveznosti, izvajanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, za namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

(66)

Za učinkovitejše uresničevanje pravice do pozabe v spletnem okolju bi bilo treba pravico do izbrisa razširiti tako, da bi zahtevali, da upravljavec, ki je osebne podatke objavil, sprejme razumne, tudi tehnične, ukrepe, da obvesti upravljavce, ki take osebne podatke obdelujejo, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahteval izbris vseh povezav do teh osebnih podatkov ali kopij teh osebnih podatkov. Pri tem bi moral upravljavec ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in sredstev, ki jih ima na voljo, vključno s tehničnimi ukrepi, sprejeti razumne ukrepe, da bi upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvestil o zahtevi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(67)

Metode za omejitev obdelave osebnih podatkov bi lahko med drugim zajemale začasni prenos izbranih podatkov v drug sistem za obdelavo, preprečitev dostopnosti izbranih osebnih podatkov uporabnikom ali začasno odstranitev objavljenih podatkov s spletne strani. Pri avtomatiziranih zbirkah bi bilo treba omejitev obdelave načeloma zagotoviti s tehničnimi sredstvi na način, da se osebni podatki nadalje več ne obdelujejo in jih ni mogoče spremeniti. Dejstvo, da je obdelava osebnih podatkov omejena, bi moralo biti jasno navedeno v zbirki.

(68)

Da bi še dodatno okrepili nadzor nad lastnimi podatki, kadar se obdelava osebnih podatkov izvaja z avtomatskimi sredstvi, bi moral posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imeti tudi možnost, da prejme osebne podatke v zvezi z njim, ki jih je posredoval upravljavcu, v strukturirani, splošno uporabljani, strojno berljivi in interoperabilni obliki in jih posreduje drugemu upravljavcu. Upravljavce podatkov bi bilo treba spodbuditi k razvoju interoperabilnih oblik, ki omogočajo prenosljivost podatkov. Ta pravica bi morala veljati, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, te podatke zagotovil na podlagi svoje privolitve ali kadar je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe. Ne bi pa smela veljati, kadar obdelava temelji na pravni osnovi, ki ni privolitev ali pogodba. Ta pravica se po svoji naravi ne bi smela uveljavljati zoper upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke v okviru svojih nalog v javnem interesu. Zato ne bi smela veljati, kadar je obdelava osebnih podatkov nujna za izpolnjevanje pravne obveznosti, ki velja za upravljavca, ali izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu. Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do posredovanja ali prejemanja osebnih podatkov v zvezi z njim ne bi smela ustvariti obveznosti za upravljavca, da mora sprejeti ali vzdrževati sisteme za obdelavo, ki so tehnično združljivi. Kadar določeni niz osebnih podatkov zadeva več kot enega posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, pravica do prejemanja osebnih podatkov ne bi smela posegati v pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo. Poleg tega ta pravica ne bi smela posegati v pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da zahteva izbris osebnih podatkov, in v omejitve te pravice, kakor je določeno v tej uredbi, zlasti pa ne bi smela pomeniti izbrisa osebnih podatkov, ki jih je posameznik, na katerega se ti nanašajo, zagotovil za izvajanje pogodbe, in sicer kolikor in dokler so osebni podatki potrebni za izvajanje te pogodbe. Kadar je to tehnično izvedljivo, bi posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, moral imeti pravico doseči, da se osebni podatki prenesejo neposredno od enega upravljavca k drugemu.

(69)

Kadar se lahko osebni podatki zakonito obdelujejo, ker je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu, ali zaradi zakonitih interesov upravljavca ali tretje osebe, bi moral imeti vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kljub temu pravico ugovarjati obdelavi katerih koli osebnih podatkov, povezanih z njegovim posebnim položajem. Upravljavec bi moral dokazati, da njegovi nujni zakoniti interesi prevladajo nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(70)

Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, bi moral imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da taki obdelavi, bodisi prvotni ali nadaljnji, vključno z oblikovanjem profila, kolikor je povezano s takšnim neposrednim trženjem, kadar koli in brezplačno ugovarja. Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba na to pravico izrecno opozoriti ter jo predstaviti jasno in ločeno od katerih koli drugih informacij.

(71)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da zanj ne bi veljala odločitev, ki lahko vključuje ukrep, o ocenjevanju osebnih vidikov v zvezi z njim, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi in ima pravne učinke v zvezi z njim ali podobno znatno vpliva nanj, kot so avtomatska zavrnitev spletne prošnje za posojilo ali prakse zaposlovanja prek spleta brez človekovega posredovanja. Taka obdelava vključuje „oblikovanje profilov“ v kakršni koli obliki avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, na podlagi katerih se ocenjujejo osebni vidiki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti za analizo ali predvidevanje uspešnosti pri delu, ekonomskega položaja, zdravja, osebnega okusa ali interesov, zanesljivosti ali vedenja, lokacije ali gibanja, kadar ustvarja pravne učinke v zvezi z njim ali nanj podobno znatno vpliva. Sprejemanje odločitev na podlagi take obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, pa bi moralo biti dovoljeno, kadar ga izrecno dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca, tudi za namene spremljanja in preprečevanja zlorab in davčnih utaj v skladu s predpisi, standardi in priporočili institucij Unije ali nacionalnih nadzornih teles ter zagotavljanje varnosti in zanesljivosti storitve, ki jo zagotavlja upravljavec, ali kadar je to nujno za sklepanje ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, ali kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v to izrecno privolil. V vsakem primeru bi morali za tako obdelavo veljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi morali vključevati konkretno seznanitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in pravico do osebnega posredovanja, pravico izraziti svoje stališče, pravico dobiti pojasnilo o odločitvi, ki je bila sprejeta po takem ocenjevanju, in pravico do izpodbijanja odločitve. Taki ukrepi ne bi smeli zadevati otroka.

Da bi upravljavec ob upoštevanju posebnih okoliščin in okvira, v katerih se osebni podatki obdelujejo, zagotovil pošteno in pregledno obdelavo osebnih podatkov za posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bi moral uporabiti ustrezne matematične ali statistične postopke za oblikovanje profilov, izvajati tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi na ustrezen način zagotovil zlasti, da se dejavniki, ki povzročijo netočnost osebnih podatkov, popravijo in tveganje napak čim bolj zmanjša, zavarovati osebne podatke tako, da se upoštevajo morebitne nevarnosti, povezane z interesi in pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter da se preprečijo tudi diskriminatorne posledice za posameznike na podlagi rasnega ali etničnega porekla, političnega mnenja, vere ali prepričanja, članstva v sindikatu, genetskega ali zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti ali učinki, ki privedejo do ukrepov, ki imajo takšne posledice. Avtomatizirano sprejemanje odločitev in oblikovanje profilov na podlagi posebnih vrst osebnih podatkov bi bilo treba dovoliti le pod posebnimi pogoji.

(72)

Za samo oblikovanje profilov veljajo pravila iz te uredbe, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, na primer pravna podlaga za obdelavo ali načela varstva podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov, ustanovljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: odbor), bi moral imeti možnost, da o tem izda smernice.

(73)

Omejitve glede posebnih načel in pravic do obveščenosti, dostopa in popravka ali izbrisa osebnih podatkov, pravice do prenosljivosti podatkov, pravice do ugovora, odločitev, ki temeljijo na oblikovanju profilov, sporočanja o kršitvi varstva osebnih podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in določenih s tem povezanih obveznosti upravljavcev se lahko uvedejo s pravom Unije ali pravom držav članic, če je to v demokratični družbi potrebno in sorazmerno zaradi zaščite javne varnosti, vključno z zaščito človeškega življenja, zlasti pri odzivu na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, preprečevanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ali kršitev etike za zakonsko urejene poklice, drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa, vodenja javnih registrov iz razlogov splošnega javnega interesa, nadaljnje obdelave arhiviranih osebnih podatkov, da se zagotovijo specifične informacije v zvezi s političnim obnašanjem v nekdanjih totalitarnih državnih režimih, ali varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih, vključno s socialnim varstvom, javnim zdravjem in humanitarnimi nameni. Te omejitve bi morale biti skladne z zahtevami iz Listine in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(74)

Uvesti bi bilo treba pristojnost in odgovornost upravljavca glede vsake obdelave osebnih podatkov, ki jo izvede upravljavec ali je izvedena v njegovem imenu. Upravljavec bi moral zlasti izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe ter biti zmožen dokazati skladnost dejavnosti obdelave s to direktivo, vključno z učinkovitostjo ukrepov. Ti ukrepi bi morali upoštevati naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter tveganje za pravice in svoboščine posameznikov.

(75)

Tveganje za pravice in svoboščine posameznika, ki se razlikuje po verjetnosti in resnosti, je lahko posledica obdelave osebnih podatkov, ki bi lahko povzročila fizično, premoženjsko in ali nepremoženjsko škodo, zlasti: kadar obdelava lahko privede do diskriminacije, kraje ali zlorabe identitete, finančne izgube, okrnitve ugleda, izgube zaupnosti osebnih podatkov, zaščitenih s poklicno molčečnostjo, neodobrene reverzije psevdonimizacije ali katere koli druge znatne gospodarske ali socialne škode; kadar bi bile posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko odvzete pravice in svoboščine ali bi jim bilo preprečeno izvajanje nadzora nad njihovimi osebnimi podatki; kadar se obdelujejo osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, veroizpoved ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelovanje genetskih podatkov ali podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s spolnim življenjem ali kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi, kadar se vrednotijo osebni vidiki, zlasti analiziranje ali predvidevanje vidikov, ki zadevajo uspešnost pri delu, ekonomski položaj, zdravje, osebni okus ali interese, zanesljivost ali vedenje, lokacijo ali gibanje, da bi se ustvarili ali uporabljali osebni profili, kadar se obdelujejo osebni podatki ranljivih posameznikov, zlasti otrok; ali kadar obdelava vključuje veliko število osebnih podatkov in zadeva veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(76)

Verjetnost in resnost tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba ugotavljati glede na vrsto, obseg, okoliščine in namene obdelave. Tveganje bi bilo treba oceniti na podlagi objektivne ocene, s katero se določi, ali dejanja obdelave podatkov pomenijo tveganje ali veliko tveganje.

(77)

Usmerjanje izvajanja ustreznih ukrepov in dokazovanja skladnosti s strani upravljavca ali obdelovalca, zlasti kar zadeva opredelitev tveganja, povezanega z obdelavo, njegovo oceno v smislu izvora, narave, verjetnosti in resnosti ter opredelitev najboljših praks za ublažitev tveganja, bi se lahko zagotovilo zlasti z odobrenimi kodeksi ravnanja, odobrenimi postopki potrjevanja, smernicami, ki bi jih zagotovil odbor, ali navodili pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Odbor lahko izda tudi smernice za dejanja obdelave, za katere ni verjetno, da bi povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, in navede, kateri ukrepi bi v takih primerih morda zadostovali za obravnavanje takega tveganja.

(78)

Zaradi varstva pravic in svoboščin posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je treba sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da bi zagotovili izpolnitev zahtev iz te uredbe. Da bi upravljavec lahko dokazal skladnost s to direktivo, bi moral sprejeti notranjo ureditev in izvesti ukrepe, ki spoštujejo zlasti načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Ti ukrepi bi med drugim lahko vključevali minimizacijo obdelave osebnih podatkov, čimprejšnjo psevdonimizacijo osebnih podatkov, preglednost pri nalogah in obdelavi osebnih podatkov, omogočanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, da spremljajo obdelavo podatkov, in omogočanje upravljavcu, da vzpostavi in izboljša varnostne ukrepe. Pri razvoju, oblikovanju, izboru in uporabi aplikacij, storitev in produktov, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov ali ki pri opravljanju svoje funkcije obdelujejo osebne podatke, bi bilo treba proizvajalce produktov, storitev in aplikacij spodbujati, da pri razvoju in oblikovanju takih produktov, storitev in aplikacij upoštevajo pravico do varstva podatkov ter ob ustreznem upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, zagotovijo, da so upravljavci in obdelovalci zmožni izpolnjevati svoje obveznosti varstva podatkov. Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov bi morali biti upoštevani tudi pri javnih razpisih.

(79)

Varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pa tudi pristojnost in odgovornost upravljavcev in obdelovalcev, tudi v povezavi s spremljanjem in ukrepi nadzornih organov, zahtevajo jasno dodelitev odgovornosti na podlagi te uredbe, tudi kadar upravljavec namene in sredstva obdelave določi skupaj z drugimi upravljavci ali kadar je dejanje obdelave izvedeno v imenu upravljavca.

(80)

Kadar upravljavec ali obdelovalec, ki nima sedeža v Uniji, obdeluje osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, ter se dejavnosti obdelave upravljavca ali obdelovalca nanašajo na nudenje blaga ali storitev takim posameznikom v Uniji, ne glede na to, ali je potrebno plačilo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na spremljanje njihovega vedenja, kolikor njihovo vedenje poteka v Uniji, bi moral upravljavec ali obdelovalec imenovati predstavnika, razen če je obdelava občasna, ne vključuje obsežne obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ali obdelave osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ter ob upoštevanju njene narave, okoliščin, obsega in namenov ni verjetno, da bi pomenila tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, ali če je upravljavec ali obdelovalec javni organ ali telo. Predstavnik bi moral delovati v imenu upravljavca ali obdelovalca, nanj pa se lahko obrne kateri koli nadzorni organ. Predstavnik bi moral biti izrecno imenovan s pisnim pooblastilom upravljavca ali obdelovalca, da lahko deluje v njegovem imenu v zvezi z njegovimi obveznostmi v skladu s to uredbo. Imenovanje takega predstavnika ne vpliva na pristojnost ali odgovornost upravljavca ali obdelovalca v skladu s to uredbo. Tak predstavnik bi moral opravljati svoje naloge v skladu s pooblastilom, ki mu ga podeli upravljavec ali obdelovalec, vključno s sodelovanjem s pristojnimi nadzornimi organi v zvezi s katerim koli dejanjem, sprejetim za zagotavljanje skladnosti s to uredbo. Za imenovanega predstavnika bi morali v primeru neskladnosti upravljavca ali obdelovalca veljati izvršilni postopki.

(81)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe v zvezi z obdelavo, ki jo opravi obdelovalec v imenu upravljavca, bi moral upravljavec dejavnosti obdelave zaupati samo tistim obdelovalcem, ki zagotavljajo zadostna jamstva, zlasti v smislu strokovnega znanja, zanesljivosti in virov za izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo izpolnili zahteve iz te uredbe, vključno za varnost obdelave. Zavezanost obdelovalca k odobrenemu kodeksu ravnanja ali odobrenemu mehanizmu potrjevanja se lahko uporabi kot dokaz za izpolnjevanje obveznosti upravljavca. Obdelavo s strani obdelovalca bi morala urejati pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki bi določal obveznosti obdelovalca do upravljavca ter določal vsebino in trajanje obdelave, naravo in namene obdelave, vrsto osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ob upoštevanju posebnih nalog in odgovornosti obdelovalca v okviru obdelave, ki jo izvaja, in tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Upravljavec in obdelovalec se lahko odločita za uporabo individualne pogodbe ali standardnih pogodbenih določil, ki jih sprejme bodisi neposredno Komisija bodisi nadzorni organ v skladu z mehanizmom za skladnost, nato pa jih sprejme Komisija. Po zaključku obdelave v imenu upravljavca bi moral obdelovalec v skladu z odločitvijo upravljavca vrniti ali izbrisati osebne podatke, razen v primeru zahteve za shranitev osebnih podatkov v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za obdelovalca.

(82)

Za dokaz skladnosti s to uredbo bi moral upravljavec ali obdelovalec hraniti evidence o dejavnostih obdelave, za katere je odgovoren. Vsak upravljavec in obdelovalec bi moral biti zavezan k sodelovanju z nadzornimi organi in na zahtevo omogočiti dostop do teh evidenc, da bi bile tako lahko namenjene spremljanju dejanj obdelave.

(83)

Za ohranitev varnosti in preprečitev obdelave, ki bi pomenila kršitev te uredbe, bi moral upravljavec ali obdelovalec oceniti tveganje, povezano z obdelavo, in izvesti ukrepe za ublažitev tega tveganja, na primer šifriranje. Ti ukrepi bi morali zagotavljati ustrezno raven varnosti, vključno z zaupnostjo, ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja glede na tveganja in naravo osebnih podatkov, ki jih je treba varovati. Pri oceni tveganja v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba pozornost posvetiti tveganjem, ki jih pomeni obdelava osebnih podatkov, kot so nenamerno ali nezakonito uničenje, izguba, sprememba, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kar lahko zlasti povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo.

(84)

Za povečanje skladnosti s to uredbo, kadar bodo dejanja obdelave verjetno povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, bi moral biti upravljavec odgovoren za izvedbo ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi ocenili predvsem izvor, naravo, posebnost in resnost tega tveganja. Rezultat ocene bi bilo treba upoštevati pri določitvi ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bi dokazali, da je obdelava osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Kadar se na podlagi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ugotovi, da dejanja obdelave predstavljajo veliko tveganje, ki ga upravljavec ne more ublažiti z ustreznimi ukrepi v smislu razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja, bi se bilo treba pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom.

(85)

Kršitev varstva osebnih podatkov lahko, če se ne obravnava ustrezno in pravočasno, zadevnim posameznikom povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, kot je izguba nadzora nad njihovimi osebnimi podatki ali omejitev njihovih pravic, diskriminacija, kraja ali zloraba identitete, finančna izguba, neodobrena reverzija psevdonimizacije, okrnitev ugleda, izguba zaupnosti osebnih podatkov, zaščitenih s poklicno skrivnostjo, ali katera koli druga znatna gospodarska ali socialna škoda. V primeru kršitve varstva osebnih podatkov bi moral upravljavec zato o njej uradno obvestiti nadzorni organ brez nepotrebnega odlašanja in po možnosti najpozneje v 72 urah po seznanitvi s kršitvijo, razen če lahko upravljavec v skladu z načelom odgovornosti dokaže, da ni verjetno, da bi kršitev varstva osebnih podatkov ogrožala pravice in svoboščine posameznikov. Kadar ni mogoče uradno obvestiti v 72 urah, bi bilo treba uradnemu obvestilu priložiti razloge za zamudo, informacije pa se lahko zagotovijo postopoma in brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.

(86)

Upravljavec bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o kršitvi varstva osebnih podatkov, kadar je verjetno, da bi ta kršitev varstva osebnih podatkov lahko povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznika, da bi se ta lahko ustrezno zavaroval. Sporočilo bi moralo vsebovati opis narave kršitve varstva osebnih podatkov in priporočila za zadevnega posameznika za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti tako sporočilo, kakor hitro je to razumno mogoče in v tesnem sodelovanju z nadzornim organom ter ob upoštevanju smernic, ki jih je podal nadzorni organ ali drugi ustrezni organi, kot so organi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj. Potreba po ublažitvi neposrednega tveganja nastanka škode bi na primer terjala takojšnjo sporočilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, potreba po izvajanju ustreznih ukrepov zoper nadaljnje ali podobne kršitve varnosti osebnih podatkov pa bi lahko upravičila daljši rok za sporočilo.

(87)

Preveriti bi bilo treba, ali so bili izvedeni vsi ustrezni tehnološki zaščitni in organizacijski ukrepi, da bi takoj ugotovili, ali je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, ter o tem nemudoma obvestili nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Dejstvo, ali je bilo obvestilo poslano nemudoma, bi bilo treba ugotoviti ob upoštevanju zlasti narave in teže kršitve varstva osebnih podatkov ter njenih posledic in škodljivih učinkov za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Na podlagi takšnega obvestila lahko nadzorni organ ukrepa v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi, določenimi v tej uredbi.

(88)

Pri določanju podrobnih pravil o obliki zapisa in postopkih, ki se uporabljajo za obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov, bi bilo treba ustrezno upoštevati okoliščine kršitve, vključno s tem, ali so bili osebni podatki zaščiteni z ustreznimi tehničnimi zaščitnimi ukrepi, ki učinkovito zmanjšujejo verjetnost zlorabe identitete ali drugih oblik zlorabe. Poleg tega bi bilo treba pri takih pravilih in postopkih upoštevati zakoniti interes organov kazenskega pregona, kadar bi zgodnje razkritje lahko po nepotrebnem oviralo preiskavo okoliščin kršitve varstva osebnih podatkov.

(89)

Direktiva 95/46/ES je določala splošno obveznost glede obveščanja nadzornih organov o obdelavi osebnih podatkov. Ta obveznost prinaša upravna in finančna bremena, ni pa v vseh primerih pripomogla k izboljšanju varstva osebnih podatkov. Zato bi bilo treba take nerazlikovalne splošne obveznosti obveščanja odpraviti ter nadomestiti z učinkovitimi postopki in mehanizmi, ki se namesto tega osredotočajo na tiste vrste dejanj obdelave, ki zaradi svoje narave, obsega, okoliščin in namenov verjetno povzročajo veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Take vrste dejanj obdelave so lahko tiste, ki zlasti vključujejo uporabo novih tehnologij ali ki so nove in zanje upravljavec še ni izvedel ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ali postanejo potrebne zaradi časa, ki je pretekel od prvotne obdelave.

(90)

V takih primerih bi moral upravljavec pred obdelavo izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi se ocenili posebna verjetnost in resnost velikega tveganja, pri čemer bi upoštevali naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter izvor tveganja. Ta ocena učinka pa bi morala obsegati zlasti ukrepe, zaščitne ukrepe in mehanizme, ki so načrtovani za ublažitev tega tveganja, zagotavljanje varstva osebnih podatkov in dokazovanje skladnosti s to uredbo.

(91)

To bi moralo veljati zlasti za obsežna dejanja obdelave, ki so namenjena obdelavi precejšnje količine osebnih podatkov na regionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni in bi lahko vplivali na veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter za katere je verjetno, da bodo povzročila veliko tveganje, na primer zaradi njihove občutljivosti, kadar se v skladu z doseženo stopnjo tehnološkega znanja uporablja nova tehnologija v velikem obsegu, ter tudi za druga dejanja obdelave, ki povzročajo veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar ta dejanja posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, otežijo uresničevanje njihovih pravic. Oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba izvesti tudi, kadar se osebni podatki obdelujejo za sprejemanje odločitev v zvezi z določenimi posamezniki po kakršnem koli sistematičnem in obsežnem vrednotenju osebnih vidikov v zvezi s posamezniki na podlagi oblikovanja profilov teh podatkov ali po obdelavi posebnih vrst osebnih podatkov, biometričnih podatkov ali podatkov o kazenskih obsodbah in prekrških ali s tem povezanih varnostnih ukrepih. Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov se zahteva tudi za spremljanje javno dostopnih območij v velikem obsegu, zlasti z uporabo optično-elektronskih naprav, ali za katera koli druga dejanja, za katera pristojni nadzorni organ meni, da bo obdelava verjetno povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti ker tem posameznikom preprečujejo uresničevanje pravice ali uporabo storitve ali pogodbe ali ker se sistematično izvajajo v velikem obsegu. Obdelava osebnih podatkov se ne bi smela šteti kot obdelava v velikem obsegu, če gre za obdelavo osebnih podatkov pacientov ali strank s strani posameznega zdravnika,drugega zdravstvenega delavca ali odvetnika. V takih primerih ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov ne bi smela biti obvezna.

(92)

V nekaterih okoliščinah je razumno in gospodarno, da je predmet ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov obširnejši in ne obsega samo enega projekta, na primer kadar nameravajo javni organi ali telesa vzpostaviti skupno platformo za uporabo ali obdelavo ali kadar namerava več upravljavcev uvesti skupno okolje za uporabo ali obdelavo v celotnem industrijskem sektorju ali njegovem delu ali za horizontalno dejavnost v široki rabi.

(93)

V okviru sprejetja prava držav članic, na katerem temelji opravljanje nalog javnega organa ali telesa in ki ureja zadevne posebna dejanja obdelave ali nize dejanj, lahko države članice menijo, da je treba tako oceno opraviti pred dejavnostmi obdelave.

(94)

Kadar ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov pokaže, da bi zaradi neobstoječih zaščitnih ukrepov, varnostnih ukrepov in mehanizmov za ublažitev tveganja obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, in upravljavec meni, da tveganja ni mogoče ublažiti z razumnimi sredstvi v smislu razpoložljivih tehnologij in stroškov izvajanja, bi moralo biti pred začetkom dejavnosti obdelave opravljeno posvetovanje z nadzornim organom. Za tako veliko tveganje je verjetno, da izhaja iz določenih vrst obdelave ter določenega obsega in pogostosti obdelave, kar lahko povzroči tudi škodo za pravice in svoboščine posameznika ali poseg vanje. Nadzorni organ bi se moral na zahtevo po posvetovanju odzvati v določenem obdobju. Vendar odsotnost odziva nadzornega organa v tem obdobju ne bi smela posegati v kakršno koli posredovanje tega organa v skladu z njegovimi nalogami in pooblastili iz te uredbe, vključno s pooblastilom za prepoved dejanj obdelave. Rezultat ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, ki se izvede v zvezi z zadevno obdelavo, se lahko kot del tega postopka posvetovanja predloži nadzornemu organu, zlasti ukrepi, ki so predvideni za ublažitev tveganja za pravice in svoboščine posameznikov.

(95)

Obdelovalec bi moral upravljavcu po potrebi in na zahtevo pomagati pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz izvedbe ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodnega posvetovanja z nadzornim organom.

(96)

Prav tako bi bilo treba opraviti posvetovanje z nadzornim organom pri oblikovanju zakonodajnega ali regulativnega ukrepa o obdelavi osebnih podatkov, da bi zagotovili skladnost načrtovane obdelave s to uredbo in zlasti ublažili tveganje za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(97)

Kadar obdelavo izvaja javni organ, razen sodišč ali neodvisnih pravosodnih organov, kadar delujejo kot sodni organi, ali kadar v zasebnem sektorju obdelavo izvaja upravljavec, katerega temeljne dejavnosti obsegajo dejanja obdelave, ki zahtevajo obsežno redno in sistematično spremljanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali kadar temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov in podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški, bi morala upravljavcu ali obdelovalcu pri spremljanju notranje skladnosti s to uredbo pomagati oseba s strokovnim znanjem s področja prava o varstvu podatkov in poznavanjem zadevnih praks. V zasebnem sektorju se temeljne dejavnosti upravljavca nanašajo na njegove osnovne dejavnosti in ne na obdelavo osebnih podatkov kot postranske dejavnosti. Določiti bi bilo treba stopnjo potrebnega strokovnega znanja, zlasti glede na izvedena dejanja obdelave podatkov in varstvo, ki je potrebno pri osebnih podatkih, obdelanih s strani upravljavca ali obdelovalca. Taka pooblaščena oseba za varstvo podatkov bi morala svoje dolžnosti in naloge izvajati neodvisno, ne glede na to, ali je pri upravljavcu zaposlena ali ne.

(98)

Združenja ali druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, bi bilo treba spodbujati, da v okviru omejitev iz te uredbe in ob upoštevanju posebnih značilnosti obdelave, ki se izvaja na nekaterih področjih, ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij, pripravijo kodekse ravnanja za pospeševanje učinkovite uporabe te uredbe. S takimi kodeksi ravnanja bi lahko določili obveznosti upravljavcev in obdelovalcev ob upoštevanju tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, ki bo verjetno izhajalo iz obdelave.

(99)

Pri oblikovanju kodeksov ravnanja ali pri njihovem spreminjanju ali razširjanju bi se morala združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, posvetovati z zadevnimi deležniki, po možnosti tudi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ter upoštevati prejete prispevke in izražena stališča v odziv na taka posvetovanja.

(100)

Za povečanje preglednosti in skladnosti s to uredbo bi bilo treba spodbujati uvedbo mehanizmov potrjevanja ter pečatov in označb za varstvo podatkov, ki bi posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, omogočili, da hitro ocenijo raven varstva podatkov zadevnih proizvodov in storitev.

(101)

Prenosi osebnih podatkov v države zunaj Unije in mednarodne organizacije ter iz njih so potrebni za razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja. Povečanje takih prenosov je prineslo nove izzive in skrbi glede varstva osebnih podatkov. Vendar kadar se osebni podatki prenašajo iz Unije upravljavcem, obdelovalcem ali drugim uporabnikom v tretjih državah ali mednarodnim organizacijam, raven varstva posameznikov, ki jo v Uniji zagotavlja ta uredba, ne bi smela biti ogrožena, vključno v primeru nadaljnjih prenosov osebnih podatkov iz tretje države ali mednarodne organizacije upravljavcem, obdelovalcem v isti ali drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji. V vsakem primeru se lahko prenosi v tretje države in mednarodne organizacije izvajajo samo v popolni skladnosti s to uredbo. Prenos bi se lahko izvedel le, če upravljavec ali obdelovalec v skladu z drugimi določbami te uredbe izpolnjuje pogoje iz določb te uredbe v zvezi s prenosom podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije.

(102)

Ta uredba ne posega v mednarodne sporazume, ki so sklenjeni med Unijo in tretjimi državami ter urejajo prenos osebnih podatkov, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki. Države članice lahko sklepajo mednarodne sporazume, ki vključujejo prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, če taki sporazumi ne vplivajo na to uredbo ali katere koli druge določbe prava Unije in vključujejo ustrezno raven varstva temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(103)

Komisija lahko sklene – z učinkom za celotno Unijo –, da tretja država. ozemlje ali določeni sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija nudi ustrezno raven varstva podatkov, s čimer zagotavlja pravno varnost in enotnost po vsej Uniji v zvezi s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, za katero velja, da zagotavlja takšno raven varstva. V takih primerih se lahko prenosi osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo opravijo brez potrebe po pridobitvi dodatnega dovoljenja. Komisija lahko, potem ko tretjo državo ali mednarodno organizacijo obvesti in ji predloži celotno izjavo z navedbo razlogov, takšno odločitev tudi prekliče

(104)

Komisija bi morala v skladu s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji Unija, zlasti z varstvom človekovih pravic, v svoji oceni tretje države ali ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi upoštevati, v kolikšni meri posamezna tretja država spoštuje načelo pravne države, dostop do pravnega varstva, pa tudi mednarodna pravila in standarde na področju človekovih pravic ter svojo splošno in področno zakonodajo, med drugim zakonodajo na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti ter javnega reda in kazenskega prava. Pri sprejetju sklepa o ustreznosti glede ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi bi bilo treba upoštevati jasna in objektivna merila, kot so posebne dejavnosti obdelave ter področje uporabe veljavnih pravnih standardov in veljavne zakonodaje v tretji državi. Tretja država bi morala nuditi jamstva, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, zagotovljeni v Uniji, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo v enem ali več določenih sektorjih. Zlasti bi morala zagotavljati učinkovit neodvisen nadzor varstva podatkov ter mehanizme sodelovanja z organi za varstvo podatkov držav članic, posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pa bi morali imeti učinkovite in izvršljive pravice ter dostop do učinkovitega upravnega in sodnega varstva.

(105)

Poleg mednarodnih zavez, ki jih sprejme tretja država ali mednarodna organizacija, bi morala Komisija upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti v povezavi z varstvom osebnih podatkov, ter izvajanje takih obveznosti. Upoštevati bi bilo treba zlasti pristop tretje države h Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in Dodatnemu protokolu h Konvenciji. Pri oceni ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah bi se Komisija morala posvetovati z odborom.

(106)

Komisija bi morala spremljati delovanje sklepov o ravni varstva v tretji državi, na ozemlju ali v določenem sektorju v tretji državi ali mednarodni organizaciji, in spremljati delovanje odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) ali člena 26(4) Direktive 95/46/ES. V svojih sklepih o ustreznosti bi morala Komisija zagotoviti mehanizem za redno pregledovanje njihovega delovanja. Te redne preglede bi bilo treba izvajati v posvetovanju z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ter hkrati upoštevati vsa ustrezna dogajanja v tretji državi ali mednarodni organizaciji. Komisija bi morala za namene spremljanja in izvajanja rednih pregledov upoštevati stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta in Sveta ter drugih ustreznih organov in virov. Komisija bi morala v razumnem roku oceniti delovanje navedenih sklepov in o zadevnih ugotovitvah poročati odboru v smislu Uredbe (EU) št. 182/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12), kakor je ustanovljen s to uredbo, Evropskemu parlamentu in Svetu.

(107)

Komisija lahko ugotovi, da tretja država, ozemlje ali določen sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva podatkov. Posledično bi se moral prenos osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo prepovedati, razen če so izpolnjene zahteve iz te uredbe v zvezi s prenosi ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z zavezujočimi poslovnimi pravili in odstopanji za posebne primere. V takem primeru bi moralo biti predvideno posvetovanje med Komisijo in takimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Komisija bi morala tretjo državo ali mednarodno organizacijo pravočasno obvestiti o zadevnih razlogih in z njo začeti posvetovanja za izboljšanje stanja.

(108)

Če sklep o ustreznosti ni sprejet, bi moral upravljavec ali obdelovalec sprejeti ukrepe, na podlagi katerih pomanjkanje varstva podatkov v tretji državi nadomestijo z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Taki ustrezni zaščitni ukrepi so lahko sestavljeni iz uporabe zavezujočih poslovnih pravil, standardnih določil Komisije o varstvu podatkov, standardnih določil nadzornega organa o varstvu podatkov ali pogodbenih določil, ki jih je odobril nadzorni organ. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti skladnost z zahtevami glede varstva podatkov in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki ustrezajo obdelavi znotraj Unije, vključno z razpoložljivostjo izvršljivih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in učinkovitih pravnih sredstev, tudi pravico do učinkovitega upravnega ali sodnega varstva ali odškodnine, v Uniji ali tretji državi. Nanašati bi se morali zlasti na skladnost s splošnimi načeli v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter načeli vgrajenega in prevzetega varstva podatkov. Prenose z javnimi organi ali telesi v tretjih državah oziroma z mednarodnimi organizacijami z ustreznimi nalogami ali funkcijami lahko opravijo tudi javni organi ali telesa, tudi na podlagi določb, ki se vključijo v upravne dogovore, kot je memorandum o soglasju, s katerimi se zagotavljajo izvršljive in učinkovite pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar so zaščitni ukrepi določeni v upravnih dogovorih, ki niso pravno zavezujoči, bi bilo treba pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa.

(109)

Možnost, ki jo ima upravljavec ali obdelovalec glede uporabe standardnih določil Komisije ali nadzornega organa o varstvu podatkov, upravljavcem ali obdelovalcem ne bi smela preprečiti niti, da standardna določila o varstvu podatkov vključijo v obsežnejšo pogodbo, kot je pogodba med obdelovalcem in drugim obdelovalcem, niti da dodajo druga določila ali dodatne zaščitne ukrepe, če ti neposredno ali posredno ne nasprotujejo standardnim pogodbenim določilom Komisije ali nadzornega organa ali posegajo v temeljne pravice ali svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Upravljavce in obdelovalce bi bilo treba spodbujati, da vzpostavijo dodatne zaščitne ukrepe s pomočjo pogodbenih obveznosti, ki bi dopolnjevale standardna zaščitna določila.

(110)

Povezana družba ali skupina podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, bi morala imeti možnost, da za svoje mednarodne prenose iz Unije v organizacije znotraj iste povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, uporabijo odobrena zavezujoča poslovna pravila, če ta poslovna pravila zajemajo vsa bistvena načela in izvršljive pravice za zagotavljanje ustreznih zaščitnih ukrepov za prenose ali niz prenosov osebnih podatkov.

(111)

Predvidena bi morala biti možnost prenosov v določenih okoliščinah, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal svojo izrecno privolitev, kadar je prenos občasen in potreben zaradi pogodbe ali pravnega zahtevka, ne glede na to, ali gre za sodni postopek ali upravni ali kateri koli izvensodni postopek, vključno s postopki pred regulativnimi organi. Možnost prenosov bi morala biti predvidena tudi, kadar to zahtevajo pomembni razlogi v javnem interesu, določeni s pravom Unije ali pravom držav članic, ali kadar je prenos izveden iz registra, vzpostavljenega z zakonom in namenjenega vpogledu javnosti ali oseb z zakonitim interesom. V slednjem primeru tak prenos ne bi smel vključevati celotnih osebnih podatkov ali celotnih vrst podatkov, ki jih vsebuje register, in kadar je register namenjen vpogledu oseb, ki imajo zakoniti interes, bi bilo treba prenos opraviti samo na zahtevo teh oseb ali če bodo te osebe uporabniki, pri čemer je treba v celoti upoštevati interese in temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(112)

Ta odstopanja bi se morala uporabljati zlasti za prenose podatkov, ki so zahtevani in potrebni zaradi pomembnih razlogov javnega interesa, kot v primeru mednarodne izmenjave podatkov med organi za varstvo konkurence, davčnimi ali carinskimi upravami, med finančnimi nadzornimi organi, med službami, pristojnimi za zadeve na področju socialne varnosti ali javnega zdravstva, denimo v primeru sledenja stikov za nalezljive bolezni ali zaradi zmanjšanja in/ali odprave uporabe nedovoljenih poživil v športu. Prenos osebnih podatkov bi moral prav tako veljati za zakonitega, kadar je treba zaščititi ključni interes posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali interese življenjskega pomena za druge osebe, vključno s telesno nedotakljivostjo ali življenjem, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni sposoben dati privolitve. Če sklepa o ustreznosti ni, se lahko v pravu Unije ali pravu držav članic zaradi pomembnih razlogov javnega interesa izrecno določijo omejitve prenosa posebnih kategorij podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Države članice bi morale o takšnih določbah uradno obvestiti Komisijo. Vsak prenos osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve, mednarodni humanitarni organizaciji, ki se opravi z namenom izvajanja naloge v skladu z Ženevskimi konvencijami ali za skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom, ki se uporablja za oborožene spore, bi se lahko štel za potrebnega, če je v pomembnem javnem interesu ali življenjskega interesa za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(113)

Prenosi, ki jih je mogoče obravnavati kot neponavljajoče in se nanašajo le na omejeno število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi lahko bili mogoči tudi zaradi nujnih zakonitih interesov upravljavca, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in če je upravljavec ocenil vse okoliščine, povezane s prenosom podatkov. Upravljavec bi moral posebno pozornost nameniti naravi osebnih podatkov, namenu in trajanju predlaganega dejanja ali dejanj obdelave ter razmeram v državi izvora, tretji državi in končni namembni državi in določiti ustrezno zaščito za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. Taki prenosi naj bi bili mogoči le v preostalih primerih, kadar ni mogoče uporabiti nobenih drugih podlag za prenos. Pri obdelavi v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi bilo treba upoštevati legitimna pričakovanja družbe po obsežnejšem znanju. Upravljavec bi moral o prenosu obvestiti nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(114)

V vsakem primeru bi moral upravljavec ali obdelovalec, če Komisija ni sprejela sklepa o ustrezni ravni varstva podatkov v tretji državi, uporabiti rešitve, ki posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotavljajo izvršljive in učinkovite pravice glede obdelave njihovih podatkov v Uniji po prenosu teh podatkov, tako da lahko še vedno uresničujejo temeljne pravice in zaščitne ukrepe.

(115)

Nekatere tretje države sprejemajo zakone, predpise in druge pravne akte, ki neposredno urejajo dejavnosti obdelave fizičnih in pravnih oseb v pristojnosti držav članic. To lahko vključuje sodbe sodišč ali odločbe upravnih organov tretjih držav, ki od upravljavca ali obdelovalca zahtevajo prenos ali razkritje osebnih podatkov, in ki ne temeljijo na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, sklenjenem med tretjo državo prosilko in Unijo ali državo članico. Zunajozemeljska uporaba teh zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov lahko krši mednarodno pravo in ovira doseganje varstva posameznikov, ki ga v Uniji zagotavlja ta uredba. Prenosi bi smeli biti dovoljeni samo, kadar so izpolnjeni pogoji iz te uredbe za prenos v tretje države. To je lahko med drugim v primeru, kadar je razkritje potrebno zaradi pomembnega javnega interesa, priznanega s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca.

(116)

Pri čezmejnem prenosu osebnih podatkov zunaj Unije se lahko poveča tveganje v zvezi z zmožnostjo posameznikov za uresničevanje pravic do varstva podatkov, zlasti da se zaščitijo pred nezakonito uporabo ali razkritjem navedenih podatkov. Hkrati lahko nadzorni organi ugotovijo, da ne morejo obravnavati pritožb ali izvesti preiskav v zvezi z dejavnostmi zunaj svojih meja. Njihova prizadevanja za čezmejno sodelovanje lahko ovirajo tudi nezadostna pooblastila za preprečevanje kršitev ali njihovo odpravo, neskladne pravne ureditve in praktične ovire, na primer omejitev virov. Zato je treba spodbujati tesnejše sodelovanje med nadzornimi organi za varstvo podatkov, da bi jim pomagali izmenjavati informacije in izvajati preiskave s tujimi nadzornimi organi za varstvo podatkov. Komisija in nadzorni organi bi morali za namene oblikovanja mednarodnih mehanizmov za sodelovanje, s katerimi bi olajšali in zagotavljali mednarodno medsebojno pomoč za izvrševanje zakonodaje za zaščito osebnih podatkov, izmenjevati informacije in sodelovati pri dejavnostih, povezanih z izvajanjem svojih pooblastil, s pristojnimi organi v tretjih državah, in sicer na podlagi vzajemnosti in v skladu s to uredbo.

(117)

Ustanovitev nadzornih organov v državah članicah, ki so pooblaščeni, da svoje naloge in pooblastila izvajajo popolnoma neodvisno, je bistven del varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. Zaradi umestitve v njihovo ustavno, organizacijsko in upravno strukturo bi države članice morale imeti možnost ustanoviti več kot en nadzorni organ..

(118)

Neodvisnost nadzornih organov ne bi smela pomeniti, da ti organi ne morejo biti predmet nadzornih ali spremljevalnih mehanizmov v zvezi z njihovimi finančnimi odhodki ali sodnimi presojami.

(119)

Kadar država članica ustanovi več nadzornih organov, bi morala z zakonom vzpostaviti mehanizme za zagotavljanje učinkovite udeležbe teh nadzornih organov v mehanizmu za skladnost. Za zagotovitev hitrega in neoviranega sodelovanja z drugimi nadzornimi organi, odborom in Komisijo bi morala ta država članica imenovati zlasti nadzorni organ, ki deluje kot enotna kontaktna točka za učinkovito udeležbo teh organov v mehanizmu.

(120)

Vsak nadzorni organ bi moral imeti finančne in človeške vire, prostore in infrastrukturo, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog, tudi tistih, ki se nanašajo na medsebojno pomoč in sodelovanje z drugimi nadzornimi organi v Uniji. Vsak nadzorni organ bi moral imeti ločen, javni letni proračun, ki je lahko del splošnega državnega ali nacionalnega proračuna.

(121)

Vsaka država članica bi morala z zakonom predpisati splošne pogoje za člana ali člane nadzornega organa, ki bi morali zlasti zagotoviti, da te člane v preglednem postopku imenuje bodisi parlament, vlada ali voditelj države članice na podlagi predloga vlade, člana vlade, parlamenta ali njegovega dela ali pa neodvisno telo, pooblaščeno v skladu s pravom države članice. Da bi zagotovili neodvisnost nadzornega organa, bi morali član ali člani delovati neoporečno, se vzdržati vsakega delovanja, ki ni združljivo z njihovimi nalogami, in se v času svojega mandata ne bi smeli ukvarjati z nobenim nezdružljivim delom, bodisi profitnim bodisi neprofitnim. Nadzorni organ bi moral imeti svoje osebje, ki ga izbere nadzorni organ ali neodvisno telo, ustanovljeno s pravom države članice, in ki bi ga morali usmerjati izključno član oziroma člani nadzornega organa.

(122)

Vsak nadzorni organ bi moral biti na ozemlju svoje države članice pristojen za izvajanje pooblastil in opravljanje nalog, ki so mu bile podeljene v skladu s to uredbo. To bi moralo zajemati predvsem obdelavo v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca na ozemlju njegove države članice, obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo v javnem interesu, obdelavo, ki zadeva posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, na njegovem ozemlju, ali obdelavo, ki jo izvaja upravljavec ali obdelovalec, ki nima sedeža v Uniji, če obdelava zadeva posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in ki prebivajo na njegovem ozemlju. To bi moralo vključevati obravnavo pritožb, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izvajanje preiskav o uporabi te uredbe ter spodbujanje ozaveščenosti javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

(123)

Nadzorni organi bi morali spremljati uporabo določb v skladu s to uredbo in prispevati k njeni dosledni uporabi v vsej Uniji, da bi varovali posameznike pri obdelavi njihovih osebnih podatkov in olajšali prost pretok osebnih podatkov na notranjem trgu. V ta namen bi morali nadzorni organi sodelovati med seboj in s Komisijo, ne da bi morale države članice med seboj zato skleniti sporazum o zagotavljanju medsebojne pomoči ali o takem sodelovanju.

(124)

Kadar obdelava osebnih podatkov poteka v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji in ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici ali kadar obdelava, ki poteka v okviru dejavnosti edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji, znatno vpliva oziroma bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, bi moral nadzorni organ za glavni sedež upravljavca ali obdelovalca ali za edini sedež upravljavca ali obdelovalca delovati kot vodilni organ. Sodelovati bi moral z drugimi zadevnimi organi, ker ima upravljavec ali obdelovalec sedež na ozemlju njihove države članice, ker obdelava znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in ki prebivajo na njihovem ozemlju, ali ker je bila pri njih vložena pritožba. Četudi je pritožbo vložil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki ne prebiva v zadevni državi članici, bi moral biti nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, tudi zadevni nadzorni organ. Odbor bi moral imeti možnost, da v okviru svojih nalog izdajanja smernic za vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe izda smernice zlasti glede meril, ki jih je treba upoštevati, da se ugotovi, ali zadevna obdelava znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, in glede tega, kaj so ustrezni in utemeljeni razlogi za ugovor.

(125)

Vodilni organ bi moral biti pristojen za sprejemanje zavezujočih odločitev v zvezi z ukrepi, na podlagi katerih se uporabljajo pooblastila, ki so mu bila dodeljena v skladu s to uredbo. Nadzorni organ bi moral v vlogi vodilnega organa v postopek odločanja tesno pritegniti zadevne nadzorne organe in usklajevati njihove dejavnosti. Kadar odločitev zadeva popolno ali delno zavrnitev pritožbe posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral to odločitev sprejeti nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba.

(126)

O odločitvi bi se morali skupaj dogovoriti vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi, naslovljena pa bi morala biti na glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca in biti za upravljavca in obdelovalca zavezujoča. Upravljavec ali obdelovalec bi moral sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja te uredbe in izvrševanje odločitve, ki jo vodilni nadzorni organ uradno sporoči glavnemu sedežu upravljavca ali obdelovalca, kar zadeva dejavnosti obdelave v Uniji.

(127)

Vsak nadzorni organ, ki ne deluje kot vodilni nadzorni organ, bi moral biti pristojen za obravnavanje lokalnih zadev, kadar ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici, vsebina določene obdelave pa se nanaša le na obdelavo v eni državi članici in vključuje le posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, iz te države članice, na primer, kadar se vsebina nanaša na obdelavo osebnih podatkov o zaposlenih v okviru zaposlitve v posamezni državi članici. V takih primerih bi moral nadzorni organ o tem brez odlašanja obvestiti vodilni nadzorni organ. Vodilni nadzorni organ bi moral, potem ko je obveščen, odločiti, ali bo zadevo obravnaval v skladu z določbami o sodelovanju med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi (v nadaljnjem besedilu: mehanizem vse na enem mestu), oziroma ali bi moral zadevo na lokalni ravni obravnavati nadzorni organ, ki ga je o tem obvestil. Vodilni nadzorni organ bi moral pri odločanju o tem, ali bo zadevo obravnaval, upoštevati, ali ima upravljavec ali obdelovalec sedež v državi članici nadzornega organa, ki ga je o tem obvestil, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje odločitve do upravljavca ali obdelovalca. Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da bo zadevo obravnaval, bi moral nadzorni organ, ki ga je o tem obvestil, imeti možnost predložiti osnutek odločitve, ki bi ga moral vodilni nadzorni organ v največji meri upoštevati pri pripravi svojega osnutka odločitve v okviru tega mehanizma vse na enem mestu.

(128)

Pravila o vodilnem nadzornem organu in mehanizmu vse na enem mestu se ne bi smela uporabljati, kadar obdelavo izvajajo javni organi ali zasebna telesa v javnem interesu. V takih primerih bi moral biti edini nadzorni organ, pristojen za izvajanje pooblastil, ki so mu bila podeljena v skladu s to uredbo, nadzorni organ države članice, v kateri je sedež zadevnega javnega organa ali zasebnega telesa.

(129)

Za zagotovitev doslednega spremljanja in izvajanja te uredbe v vsej Uniji bi morali biti naloge in učinkovita pooblastila nadzornih organov v vseh državah članicah enaki, vključno s pooblastili za preiskovanje, popravljalnimi pooblastili in sankcijami ter pooblastili v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi, zlasti v primerih pritožb posameznikov, hkrati pa ne bi smeli vplivati na pooblastila organov, pristojnih za pregon v skladu s pravom držav članic, da sodne organe opozorijo na kršitve te uredbe in sodelujejo v sodnih postopkih. Taka pooblastila bi morala vključevati tudi pooblastilo za uvedbo začasne ali dokončne omejitve ali prepoved obdelave. Države članice lahko določijo še druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Pooblastila nadzornih organov bi bilo treba izvajati nepristransko, pravično in v razumnem roku v skladu z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v pravu Unije in pravu držav članic. Zlasti bi moral biti vsak ukrep ustrezen, potreben in sorazmeren, da se zagotovi skladnost s to uredbo, pri tem pa se upoštevajo okoliščine posameznega primera, spoštuje pravica vsake osebe, da izrazi svoje mnenje, preden se sprejme kakršen koli posamezen ukrep, ki bi imel zanjo negativne posledice, ter preprečijo nepotrebni stroški in pretirane nevšečnosti za vpletene osebe. Preiskovalna pooblastila glede dostopa v prostore bi bilo treba izvajati v skladu s posebnimi zahtevami postopkovnega prava držav članic, kot je na primer zahteva pridobitve predhodnega sodnega dovoljenja. Vsak pravno zavezujoč ukrep nadzornega organa bi moral biti v pisni obliki, jasen in nedvoumen, v njem pa bi morala biti navedena nadzorni organ, ki je ukrep izdal, in datum izdaje ukrepa, podpisati bi ga moral vodja ali član nadzornega organa, ki ga ta pooblasti, vsebovati bi moral razloge za ukrep ter sklic na pravico do učinkovitega pravnega sredstva. To ne bi smelo izključevati dodatnih zahtev v skladu s postopkovnim pravom držav članic. Sprejetje pravno zavezujoče odločitve pomeni, da je lahko v državi članici nadzornega organa, ki jo je sprejel, predmet sodne presoje.

(130)

Kadar nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, ni vodilni nadzorni organ, bi moral vodilni nadzorni organ z njim tesno sodelovati v skladu z določbami o sodelovanju in skladnosti iz te uredbe. V takih primerih bi moral vodilni nadzorni organ pri sprejemanju ukrepov, katerih namen je doseči pravne učinke, vključno z upravnimi globami, kar najbolj upoštevati mnenje nadzornega organa, pri katerem je bila vložena pritožba in ki bi moral ostati pristojen organ za izvedbo morebitnih preiskav na ozemlju njegove države članice v povezavi s pristojnim nadzornim organom.

(131)

Kadar bi moral drug nadzorni organ delovati kot vodilni nadzorni organ za dejavnosti obdelave s strani upravljavca ali obdelovalca, vendar konkretna vsebina pritožbe ali morebitne kršitve zadeva zgolj dejavnosti obdelave s strani upravljavca ali obdelovalca v državi članici, v kateri je bila vložena pritožba ali odkrita morebitna kršitev, vsebina pa ne vpliva znatno oziroma ni verjetno, da bi znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v drugih državah članicah, bi si moral nadzorni organ, ki prejme pritožbo ali odkrije primere, pri katerih bi lahko šlo za kršitev te uredbe, oziroma je o njih kako drugače obveščen, prizadevati za sporazumno rešitev z upravljavcem, če se to izkaže za neuspešno, pa izvajati vsa svoja pooblastila. To bi moralo vključevati: posebno obdelavo, ki se izvaja na ozemlju države članice nadzornega organa ali v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju zadevne države članice; obdelavo, ki se izvaja v okviru ponudbe blaga ali storitev, posebej namenjene posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju države članice nadzornega organa; ali obdelavo, ki jo je treba oceniti ob upoštevanju ustreznih pravnih obveznosti v skladu s pravom držav članic.

(132)

Dejavnosti nadzornih organov, ki so namenjene ozaveščanju javnosti, bi morale obsegati posebne ukrepe, usmerjene na upravljavce in obdelovalce, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, pa tudi posameznike, zlasti na področju izobraževanja.

(133)

Nadzorni organi bi si morali medsebojno pomagati pri opravljanju svojih nalog in zagotoviti medsebojno pomoč, da se zagotovita dosledna uporaba in izvajanje te uredbe na notranjem trgu. Nadzorni organ, ki zaprosi za medsebojno pomoč, lahko sprejme začasni ukrep, če mu zaprošeni nadzorni organ v enem mesecu po prejemu zahteve za medsebojno pomoč ne odgovori..

(134)

Vsak nadzorni organ bi moral, kjer je to ustrezno, sodelovati pri skupnem ukrepanju z drugimi nadzornimi organi. Zaprošeni nadzorni organ bi moral na zahtevo odgovoriti v določenem roku.

(135)

Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe v vsej Uniji bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za skladnost za sodelovanje med nadzornimi organi. Ta mehanizem bi bilo treba uporabljati zlasti v primerih, ko namerava nadzorni organ sprejeti ukrep, katerega namen je doseči pravne učinke v zvezi z dejanji obdelave, ki bistveno vplivajo na veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v več državah članicah. Uporabljati bi se moral tudi, kadar kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija zahteva, naj se taka zadeva obravnava v mehanizmu za skladnost. Ta mehanizem ne bi smel posegati v noben ukrep, ki ga lahko Komisija sprejme pri izvajanju svojih pooblastil na podlagi Pogodb.

(136)

Pri uporabi mehanizma za skladnost bi moral odbor v določenem roku podati mnenje, če tako odloči večina članov ali če to zahteva kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija. Odbor bi moral biti tudi pooblaščen za sprejemanje pravno zavezujočih odločitev v primeru sporov med nadzornimi organi. V ta namen bi moral načeloma z dvotretjinsko večino svojih članov izdajati pravno zavezujoče odločitve v jasno določenih primerih, ko pride med nadzornimi organi, zlasti v mehanizmu sodelovanja med vodilnim nadzornim organom in zadevnimi nadzornimi organi, do nasprotujočih si stališč glede vsebine zadeve, predvsem glede tega, ali je bila uredba kršena.

(137)

Lahko se pojavi nujna potreba po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar obstaja nevarnost, da bi lahko bilo uresničevanje pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, močno ovirano. Nadzorni organ bi zato moral imeti možnost,da na ozemlju, na katerem deluje, sprejme ustrezno utemeljene začasne ukrepe z določenim obdobjem veljavnosti, ki ne bi smelo biti daljše od treh mesecev.

(138)

Uporaba takega mehanizma bi morala biti pogoj za zakonitost ukrepa, katerega namen je doseči pravne učinke, ki ga sprejme nadzorni organ v primerih, v katerih je uporaba tega mehanizma obvezna. V drugih primerih čezmejnega pomena bi bilo treba uporabiti mehanizem sodelovanja med vodilnim nadzornim organom in zadevnimi nadzornimi organi, med zadevnimi nadzornimi organi pa bi se lahko izvajala medsebojna pomoč in skupno ukrepanje na dvostranski ali večstranski podlagi, ne da bi pri tem sprožili mehanizem za skladnost.

(139)

Za spodbujanje dosledne uporabe te uredbe bi bilo treba odbor ustanoviti kot neodvisen organ Unije. Odbor bi moral biti zaradi doseganja svojih ciljev pravna oseba. Zastopati bi ga moral njegov predsednik. Moral bi nadomestiti Delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno z Direktivo 95/46/ES. Sestavljati bi ga morali vodje nadzornega organa vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali njihovi predstavniki. Komisija bi morala pri dejavnostih odbora sodelovati brez glasovalnih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral imeti posebne glasovalne pravice. Odbor bi moral prispevati k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji, vključno s svetovanjem Komisiji, zlasti o ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah, in spodbujanjem sodelovanja nadzornih organov v vsej Uniji. Pri opravljanju svojih nalog bi moral delovati neodvisno.

(140)

Odboru bi moral pomagati sekretariat, ki ga zagotovi Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Osebje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki opravlja naloge, ki so v skladu s to uredbo dodeljene odboru, bi moralo svoje naloge opravljati izključno po navodilih predsednika odbora in temu tudi poročati.

(141)

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da vloži pritožbo pri enem nadzornem organu, zlasti v državi članici svojega običajnega prebivališča, in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine, kadar meni, da so njegove pravice iz te uredbe kršene, ali če nadzorni organ ne obravnava pritožbe, jo v celoti ali deloma zavrže ali zavrne ali ne ukrepa, kadar je tak ukrep potreben za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Preiskavo na podlagi pritožbe bi bilo treba izvesti v obsegu, ki je v posamezni zadevi ustrezen, saj je lahko odločitev nadzornega organa predmet sodne presoje. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v ustreznem roku obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. Če mora nadzorni organ zadevo podrobneje preučiti ali se uskladiti z drugim nadzornim organom, bi bilo treba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posredovati informacije o stanju zadeve med postopkom. Za poenostavitev postopka vložitve pritožbe bi moral vsak nadzorni organ sprejeti ukrepe, na primer za zagotovitev obrazca za vložitev pritožbe, ki se lahko izpolni tudi elektronsko, pri čemer niso izključena druga komunikacijska sredstva.

(142)

Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, meni, da so bile kršene njegove pravice iz te uredbe, bi moral imeti pravico, da pooblasti telo, organizacijo ali združenje, ki je nepridobitne narave, ustanovljeno v skladu s pravom države članice, katerega statutarno določeni cilji so v javnem interesu ter je dejavno na področju varstva osebnih podatkov, da v njegovem imenu vloži pritožbo pri nadzornem organu, uveljavlja pravico do pravnega sredstva v imenu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali, če je tako določeno v pravu države članice, uveljavlja pravico do odškodnine v imenu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Država članica lahko zahteva, da mora tako telo, organizacija ali združenje imeti pravico, da neodvisno od pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v tej državi članici vloži pritožbo, in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kadar utemeljeno meni, da so bile pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kršene zaradi obdelave osebnih podatkov, ki krši to uredbo. To telo, organizacija ali združenje ne sme zahtevati odškodnine v imenu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, neodvisno od pooblastila posameznika.

(143)

Katera koli fizična ali pravna oseba ima pravico, da pred Sodiščem pod pogoji iz člena 263 PDEU vloži ničnostno tožbo zoper odločitve odbora. Zadevni nadzorni organi, ki želijo take odločitve izpodbijati, morajo kot njihovi naslovniki v skladu s členom 263 PDEU tožbo vložiti v dveh mesecih po tem, ko so bili o njih uradno obveščeni. Kadar se odločitve odbora podatkov nanašajo neposredno in posamično na upravljavca, obdelovalca ali pritožnika, lahko ta vloži ničnostno tožbo zoper te odločitve, to pa mora v skladu s členom 263 PDEU storiti v dveh mesecih od objave teh odločitev na spletnem mestu odbora. Brez poseganja v to pravico na podlagi člena 263 PDEU, bi morala imeti vsaka fizična ali pravna oseba na voljo učinkovito pravno sredstvo pred pristojnim nacionalnim sodiščem zoper odločitev nadzornega organa, ki ima pravne učinke za to osebo. Taka odločitev se nanaša zlasti na izvajanje preiskovalnih pooblastil nadzornega organa, popravljalnih pooblastil in pooblastil v zvezi z dovoljenji ali na zavržene ali zavrnjene pritožbe. Vendar pa pravica do učinkovitega pravnega sredstva ne zajema ukrepov nadzornih organov, ki niso pravno zavezujoči, kot so mnenja, ki jih izdajo nadzorni organi, ali njihovi nasveti. Za postopke zoper nadzorni organ bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež, izvajati pa bi se morali v skladu s postopkovnim pravom te države članice. Ta sodišča bi morala izvajati polno pristojnost, ki bi morala vključevati pristojnost za preučitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na dejstva in zakonodajo v zvezi z zadevnim sporom.

Kadar nadzorni organ zavrne ali zavrže pritožbo, lahko pritožnik sproži postopke na sodiščih v isti državi članici. V okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, lahko nacionalna sodišča, ki obravnavajo odločitev o vprašanju, potrebno za to, da lahko izrečejo sodbo, od Sodišča zahtevajo predhodno odločanje v zvezi z razlago prava Unije, vključno s to uredbo, v primeru iz člena 267 PDEU pa ga morajo zahtevati. Poleg tega, kadar se odločitev nadzornega organa, s katero se uveljavlja odločitev odbora, izpodbija pred nacionalnim sodiščem in je sporna veljavnost odločitve odbora, to nacionalno sodišče ni pristojno za razglasitev neveljavnosti odločitve odbora, temveč mora vprašanje veljavnosti, če meni, da je odločitev neveljavna, predložiti Sodišču v skladu s členom 267 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče. Po drugi strani pa nacionalno sodišče ne sme predložiti vprašanja veljavnosti odločitve odbora na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki je imela možnost vložiti ničnostno tožbo zoper to odločitev, zlasti če se je ta neposredno in posamično nanašala nanjo, pa tega ni storila v roku iz člena 263 PDEU.

(144)

Kadar sodišče, pred katerim poteka postopek zoper odločitev nadzornega organa, utemeljeno meni, da v zvezi z enako obdelavo, kot je enaka vsebina, kar zadeva obdelavo s strani istega upravljavca ali obdelovalca, ali enaka podlaga za tožbo, predloži zadevo pristojnemu sodišču v drugi državi članici, bi moralo obvestiti zadevno sodišče, da se potrdi obstoj povezanih postopkov. Če povezani postopki potekajo pred sodiščem v drugi državi članici, lahko katero koli sodišče, razen sodišča, ki je prvo začelo postopek, zaustavi postopek ali na zahtevo ene od strank zavrne pristojnost v prid sodišča, ki je prvo začelo postopek, če je to sodišče pristojno za zadevne postopke in lahko v skladu s svojim pravom združi tako povezane postopke. Postopki veljajo za povezane, kadar so med seboj tako tesno povezani, da se zdita njihova skupna obravnava in skupno odločanje o njih smiselna, da bi se izognili nevarnosti nezdružljivih sodb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

(145)

V postopkih zoper upravljavca ali obdelovalca bi morala imeti tožeča stranka možnost, da postopek začne pred sodišči države članice, v kateri ima upravljavec ali obdelovalec sedež, ali pred sodišči države članice, v kateri prebiva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, razen če je upravljavec javni organ države članice, ki izvaja svoja javna pooblastila.

(146)

Upravljavec ali obdelovalec bi moral povrniti vso škodo, ki jo oseba lahko utrpi zaradi obdelave, ki krši to uredbo. Upravljavec ali obdelovalec bi moral biti oproščen odgovornosti, če dokaže, da ni v nobenem primeru odgovoren za škodo. Pojem škode bi bilo treba razlagati široko ob upoštevanju sodne prakse Sodišča na način, ki, v celoti odraža cilje te uredbe. To je brez poseganja v kakršne koli odškodninske zahtevke, ki izhajajo iz kršitve drugih pravil prava Unije ali prava države članice. Obdelava, ki krši to uredbo, vključuje tudi obdelavo, ki krši delegirane in izvedbene akte, sprejete v skladu s to uredbo, in pravo države članice, ki natančneje določa pravila te uredbe. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti celotno in učinkovito odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli. Kadar so upravljavci ali obdelovalci vključeni v isto obdelavo, bi moral biti vsak upravljavec ali obdelovalec odgovoren za celotno škodo. Kadar pa so upravljavci ali obdelovalci združeni v isti sodni postopek v skladu s pravom države članice, se lahko odškodnina porazdeli v skladu z odgovornostjo vsakega upravljavca ali obdelovalca za škodo, ki je bila povzročena zaradi obdelave, če je zagotovljeno, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki je škodo utrpel, prejme celotno in učinkovito odškodnino. Vsak upravljavec ali obdelovalec, ki je plačal celotno odškodnino, lahko naknadno začne postopek za povrnitev stroškov zoper druge upravljavce ali obdelovalce, vključene v isto obdelavo.

(147)

Kjer so v tej uredbi določena posebna pravila glede pristojnosti, zlasti kar zadeva postopke za uveljavljanje pravnega sredstva, tudi odškodnine zoper upravljavca ali obdelovalca, splošna pravila glede pristojnosti, na primer iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ne bi smela posegati v uporabo teh posebnih pravil.

(148)

Da bi okrepili izvrševanje pravil te uredbe, bi bilo treba poleg ustreznih ukrepov, ki jih v skladu s to uredbo naloži nadzorni organ, ali namesto njih za vsako kršitev uredbe uvesti kazni, vključno z upravnimi globami. V primeru manjših kršitev ali v primeru, ko bi globa, ki bi bila verjetno naložena, predstavljala nesorazmerno breme za fizično osebo, se lahko namesto globe izreče opomin. Vsekakor pa bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, težo in trajanje kršitve, namernost kršitve, sprejete ukrepe za ublažitev utrpljene škode, stopnjo odgovornosti ali morebitne pomembne predhodne kršitve, način, kako se je s kršitvijo seznanil nadzorni organ, skladnost z ukrepi, odrejenimi zoper upravljavca ali obdelovalca, zavezanost h kodeksu ravnanja in morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike. Za uvedbo kazni, vključno z upravnimi globami, bi morali veljati ustrezni postopkovni zaščitni ukrepi v skladu s splošnimi načeli prava Unije in Listine, vključno z učinkovitim sodnim varstvom in ustreznimi postopki.

(149)

Države članice bi morale imeti možnost, da določijo pravila o kazenskih sankcijah za kršitve te uredbe, tudi za kršitve nacionalnih pravil, sprejetih v skladu s to uredbo in v mejah te uredbe. Te kazenske sankcije lahko določajo tudi odvzem dobička, pridobljenega s kršenjem te uredbe. Naložitev kazenskih sankcij zaradi kršitev takšnih nacionalnih pravil in upravnih kazni pa ne bi smela voditi h kršitvi načela ne bis in idem, kakor ga razlaga Sodišče.

(150)

Za okrepitev in uskladitev upravnih kazni za kršitve te uredbe bi moral imeti vsak nadzorni organ pooblastila za naložitev upravnih glob. Ta uredba bi morala navajati kršitve, zgornjo mejo in merila za določanje s tem povezanih upravnih glob, ki bi jih moral v vsakem posameznem primeru določiti pristojni nadzorni organ ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin v določeni situaciji ter zlasti narave, teže in trajanja kršitve ter njenih posledic in sprejetih ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe in za preprečitev ali ublažitev posledic kršitve. Kadar se upravne globe naložijo podjetjem, bi se podjetje v te namene moralo razumeti kot podjetje v skladu s členoma 101 in 102 PDEU. Kadar se upravne globe naložijo osebam, ki niso podjetje, bi moral nadzorni organ pri določanju ustreznega zneska globe upoštevati splošno raven dohodka v državi članici in ekonomski položaj osebe. Mehanizem za skladnost se lahko uporabi tudi za spodbujanje dosledne uporabe upravnih glob. Države članice bi morale določiti, ali bi se morale upravne globe uporabljati tudi za javne organe in v kakšnem obsegu. Naložitev upravne globe ali izdaja opozorila ne vpliva na uporabo drugih pooblastil nadzornih organov ali drugih kazni v skladu s to uredbo.

(151)

Pravna sistema na Danskem in v Estoniji ne dovoljujeta upravnih glob, kakor so določene v tej uredbi. Pravila o upravnih globah se lahko uporabljajo na tak način, da na Danskem globo naložijo pristojna nacionalna sodišča kot kazensko sankcijo, v Estoniji pa jo nadzorni organi naložijo v okviru prekrškovnega postopka, pod pogojem, da se s takšno uporabo pravil v teh državah članicah zagotovi enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. Pristojna nacionalna sodišča bi zato morala upoštevati priporočilo nadzornega organa, ki je sprožil postopek za naložitev globe. V vsakem primeru pa bi morale globe biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(152)

Kadar ta uredba ne zagotavlja harmonizacije upravnih kazni ali po potrebi v drugih primerih, denimo v primeru hudih kršitev te uredbe, bi morale države članice uporabiti sistem, ki zagotavlja učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Narava takšnih kazni, kazenskih ali upravnih, bi morala biti določena s pravom držav članic.

(153)

Pravo držav članic bi moralo pravila, ki urejajo svobodo izražanja in obveščanja, vključno z novinarskim, akademskim, umetniškim in/ali književnim izražanjem, usklajevati s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja zgolj v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali literarnega izražanja, bi se morala uporabiti odstopanja ali izjeme od nekaterih določb te uredbe, če je to potrebno za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja in obveščanja, kakor je določena v členu 11 Listine. To bi moralo veljati zlasti za obdelavo osebnih podatkov na avdiovizualnem področju ter v arhivih novic in medijskih arhivih. Zato bi morale države članice sprejeti zakonodajne ukrepe, v katerih bi bile določene izjeme in odstopanja, potrebna za uravnoteženje teh temeljnih pravic. Države članice bi morale take izjeme in odstopanja sprejeti glede splošnih načel, pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavca in obdelovalca, prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, neodvisnih nadzornih organov, sodelovanja in skladnosti ter posebnih primerov obdelave podatkov. Kadar se take izjeme ali odstopanja po državah članicah razlikujejo, bi se moralo uporabiti pravo države članice, ki velja za upravljavca. Za upoštevanje pomena pravice do svobode izražanja v vsaki demokratični družbi je treba pojme, povezane s to svobodo, kot je na primer novinarstvo, razlagati v širokem smislu.

(154)

Ta uredba omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov pri uporabi določb iz te uredbe. Dostop javnosti do uradnih dokumentov se lahko šteje, da je v javnem interesu. Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo. S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov. Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ne obravnava in na noben način ne vpliva na stopnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo določata pravo Unije in pravo držav članic, ter zlasti ne spreminja obveznosti in pravic iz te uredbe. Navedena direktiva se zlasti ne bi smela uporabljati za dokumente, do katerih ni dostopa ali do katerih režimi dostopa omejujejo dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ter dele dokumentov, do katerih ti režimi dovoljujejo dostop, vendar vsebujejo osebne podatke, katerih ponovna uporaba je z zakonom opredeljena kot nezdružljiva s pravom o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

(155)

V pravu držav članic ali kolektivnih pogodbah, vključno s „pogodbami na ravni podjetij“, so lahko določena posebna pravila o obdelavi osebnih podatkov zaposlenih v okviru zaposlitve, zlasti za pogoje, pod katerimi se lahko obdelujejo osebni podatki v okviru zaposlitve na podlagi privolitve zaposlenega, v namene zaposlovanja, izvajanja pogodbe o zaposlitvi, vključno z izpolnjevanjem obveznosti, določenih z zakonom ali kolektivnimi pogodbami, upravljanja, načrtovanja in organizacije dela, enakosti in raznolikosti na delovnem mestu, zdravja in varnosti pri delu, za namene individualnega ali kolektivnega izvajanja in uživanja pravic in ugodnosti, povezanih z zaposlitvijo, ter za namene prekinitve delovnega razmerja.

(156)

Pri obdelavi osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi bilo treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti, da se sprejmejo tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi zlasti spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene se opravi, kadar je upravljavec ocenil izvedljivost uresničitve teh namenov z obdelavo osebnih podatkov, ki ne omogočajo ali ne omogočajo več identifikacije posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pod pogojem, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi (kot je, na primer, psevdonimizacija osebnih podatkov). Države članice bi morale zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za obdelavo osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da pri obdelavi osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene pod določenimi pogoji in ob zagotovitvi ustreznih zaščitnih ukrepov za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, določijo natančnejšo ureditev in odstopanja v zvezi z zahtevami po informacijah ter pravice do popravka, do izbrisa, do pozabe, do omejitve obdelave, do prenosljivosti podatkov in do ugovora. Zadevni pogoji in zaščitni ukrepi lahko zahtevajo posebne postopke za uresničevanje navedenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če je to ustrezno glede na namene specifične obdelave, ter tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi čim bolj zmanjšali obdelavo osebnih podatkov zaradi spoštovanja načel sorazmernosti in potrebnosti. Pri obdelavi osebnih podatkov v znanstvene namene bi bilo treba upoštevati tudi drugo zadevno zakonodajo, denimo o kliničnem preskušanju.

(157)

S povezovanjem informacij iz registrov lahko raziskovalci pridobijo dragoceno novo znanje glede zelo razširjenih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in depresija. Na podlagi registrov je mogoče pridobiti zanesljivejše rezultate raziskav, saj se z njimi zajame večje število ljudi. Na področju družboslovja lahko z raziskavami na podlagi registrov raziskovalci pridobijo bistveno znanje o dolgoročni medsebojni povezanosti različnih družbenih dejavnikov, kot sta brezposelnost in izobraženost, z drugimi življenjskimi dejavniki. Rezultati raziskav, pridobljeni prek registrov, zagotavljajo trdno, visokokakovostno znanje, ki je lahko podlaga za oblikovanje in izvajanje na znanju temelječe politike ter lahko izboljša kakovost življenja številnih ljudi in učinkovitost socialnih služb. Zaradi omogočanja znanstvenih raziskav se lahko osebni podatki obdelujejo v znanstveno-raziskovalne namene v skladu z ustreznimi pogoji in zaščitnimi ukrepi, določenimi v pravu Unije ali pravu držav članic.

(158)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v namene arhiviranja, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da se ta uredba ne bi smela uporabljati za umrle osebe. Javni organi oziroma javna ali zasebna telesa, ki vodijo evidence v javnem interesu, bi morali biti službe, ki imajo v skladu s pravom Unije ali pravom držav članic pravno obveznost, da pridobijo, ohranijo, ocenijo, uredijo, opišejo, sporočajo, spodbujajo in razširjajo evidence, ki so trajnega pomena za splošen javni interes, ter zagotavljajo dostop do njih. Državam članicam bi bilo treba tudi dovoliti, da določijo, da se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo v namene arhiviranja, da se na primer zagotovijo specifične informacije v zvezi s političnim obnašanjem v nekdanjih totalitarnih državnih režimih, genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, zlasti holokavstom, ali vojnimi zločini.

(159)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene. Za namene te uredbe bi bilo treba obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene razlagati široko, tako da vključuje tudi na primer tehnološki razvoj, predstavitvene dejavnosti, temeljne raziskave, uporabne raziskave in zasebno financirane raziskave. Poleg tega bi bilo treba upoštevati cilj Unije iz člena 179(1) PDEU glede oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora. Znanstveno-raziskovalni nameni bi morali zajemati tudi študije, izvedene v javnem interesu na področju javnega zdravja. Da bi upoštevali posebnosti obdelave osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene, bi morali veljati posebni pogoji, zlasti v zvezi z objavo ali drugim razkritjem osebnih podatkov v okviru znanstveno-raziskovalnih namenov. Če so na podlagi rezultatov znanstvenih raziskav, zlasti na področju zdravja, potrebni nadaljnji ukrepi v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi se v zvezi s takšnimi ukrepi morala uporabljati splošna pravila iz te uredbe.

(160)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v zgodovinskoraziskovalne namene. To bi moralo zajemati tudi zgodovinske raziskave in raziskave v genealoške namene, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da se ta uredba ne bi smela uporabljati za umrle osebe.

(161)

Za namen privolitve v udeležbo pri znanstveno-raziskovalnih dejavnostih v okviru kliničnega preskušanja bi se morale uporabljati ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(162)

Če se osebni podatki obdelujejo v statistične namene, bi se morala za to obdelavo uporabljati ta uredba. S pravom Unije ali pravom držav članic bi bilo treba v mejah te uredbe določiti statistično vsebino, nadzor dostopa, natančnejšo ureditev obdelave osebnih podatkov v statistične namene ter ustrezne ukrepe za varstvo pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in zagotovitev statistične zaupnosti. „Statistični nameni“ pomeni vsako dejanje zbiranja in obdelave osebnih podatkov, potrebno za statistične raziskave ali pripravo statističnih rezultatov. Ti statistični rezultati se lahko nadalje uporabijo v različne namene, tudi v znanstveno-raziskovalne namene. „Statistični namen“ pomeni, da rezultati obdelave v statistične namene niso osebni podatki, temveč zbirni podatki, ter da se ti rezultati ali osebni podatki ne uporabijo v podporo ukrepov ali odločitev v zvezi z določenim posameznikom.

(163)

Zaupne informacije, ki jih statistični organi Unije in nacionalni statistični organi zberejo zaradi priprave uradne evropske in nacionalne statistike, bi bilo treba zaščititi. Evropsko statistiko bi bilo treba razvijati, pripravljati in razširjati v skladu s statističnimi načeli iz člena 338(2) PDEU, nacionalna statistika pa bi morala biti skladna tudi s pravom države članice. V Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (16) so določene nadaljnje natančnejše ureditve glede statistične zaupnosti evropske statistike.

(164)

Glede pooblastil nadzornih organov, da od upravljavca ali obdelovalca dobijo dostop do osebnih podatkov in njegovih prostorov, lahko države članice v mejah te uredbe z zakonom sprejmejo posebna pravila glede varovanja poklicne ali druge enakovredne obveznosti varovanja skrivnosti, kolikor je to potrebno zaradi uskladitve pravice do varstva osebnih podatkov z obveznostjo varovanja poklicne skrivnosti. To ne posega v obstoječe obveznosti držav članic, da sprejmejo pravila o varovanju poklicne skrivnosti, kadar to zahteva pravo Unije.

(165)

Ta uredba spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi veljavnega ustavnega prava v državah članicah, kakor je priznan v členu 17 PDEU.

(166)

Da se dosežejo cilji te uredbe, in sicer da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov in zlasti njihova pravica do varstva osebnih podatkov ter da se zagotovi prosti pretok osebnih podatkov v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti bi bilo treba sprejeti delegirane akte, kar zadeva merila in zahteve v zvezi z mehanizmi potrjevanja, informacijami, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopki za določitve takšnih ikon. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(167)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kadar je tako določeno v tej uredbi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V zvezi s tem bi morala Komisija razmisliti o posebnih ukrepih za mikro, mala in srednja podjetja.

(168)

Postopek pregleda bi se moral uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov o standardnih pogodbenih določilih med upravljavci in obdelovalci ter med obdelovalci, kodeksov ravnanja; tehničnih standardov in mehanizmov potrjevanja; ustrezne ravni varstva, ki jo zagotavlja tretja država, ozemlje ali določen sektor v navedeni tretji državi ali mednarodna organizacija; standardnih zaščitnih določil; določitev oblik in postopkov za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi za zavezujoča poslovna pravila; medsebojne pomoči; in ureditve za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in odborom.

(169)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar obstajajo dokazi, da tretja država, ozemlje ali določen sektor v navedeni tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja ustrezne ravni varstva in če je to potrebno v izredno nujnih primerih.

(170)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve enakovredne ravni varstva posameznikov in prostega pretoka osebnih podatkov v vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(171)

S to uredbo bi bilo treba razveljaviti Direktivo 95/46/ES. Obdelavo, ki se že izvaja na dan uporabe te uredbe, bi bilo treba uskladiti s to uredbo v roku dveh let po začetku veljavnosti te uredbe. Kadar obdelava temelji na privolitvi v skladu z Direktivo 95/46/ES, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni treba ponovno dati privolitve, če je bila privolitev dana na način, ki je v skladu s pogoji iz te uredbe, s čimer se upravljavcu dovoli, da takšno obdelavo še naprej izvaja po datumu začetka uporabe te uredbe. Odločitve, ki jih je na podlagi Direktive 95/46/ES sprejela Komisija, in dovoljenja s strani nadzornih organov so veljavni, dokler se ne spremenijo, nadomestijo ali prekličejo.

(172)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal 7. marca 2012 (17).

(173)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse zadeve, ki zadevajo varstvo temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov, za katere ne veljajo posebne obveznosti z istim ciljem iz Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18), vključno z obveznostmi za upravljavca in pravicami posameznikov. Za pojasnitev povezave med to uredbo in Direktivo 2002/58/ES bi bilo treba navedeno direktivo ustrezno spremeniti. Ko bo ta uredba sprejeta, bi bilo treba pregledati Direktivo 2002/58/ES, zlasti da se zagotovi skladnost s to uredbo –

(a)

v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije;

(b)

s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V PEU;

(c)

s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti;

(d)

s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

(a)

z nudenjem blaga ali storitev takim posameznikom v Uniji, ne glede na to, ali je potrebno plačilo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(b)

s spremljanjem njihovega vedenja, kolikor to poteka v Uniji.

(1)

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

(2)

„obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(3)

„omejitev obdelave“ pomeni označevanje shranjenih osebnih podatkov zaradi omejevanja njihove obdelave v prihodnosti;

(4)

„oblikovanje profilov“ pomeni vsako obliko avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, ki vključuje uporabo osebnih podatkov za ocenjevanje nekaterih osebnih vidikov v zvezi s posameznikom, zlasti za analizo ali predvidevanje uspešnosti pri delu, ekonomskega položaja, zdravja, osebnega okusa, interesov, zanesljivosti, vedenja, lokacije ali gibanja tega posameznika;

(5)

„psevdonimizacija“ pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku;

(6)

„zbirka“ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

(7)

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice;

(8)

„obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca;

(9)

„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne. Vendar pa se javni organi, ki lahko prejmejo osebne podatke v okviru posamezne poizvedbe v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ne štejejo za uporabnike; obdelava teh podatkov s strani teh javnih organov poteka v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov glede na namene obdelave;

(10)

„tretja oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali telo, ki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec, obdelovalec in osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov pod neposrednim vodstvom upravljavca ali obdelovalca;

(11)

„privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj;

(12)

„kršitev varstva osebnih podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani;

(13)

„genetski podatki“ pomeni osebne podatke v zvezi s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo edinstvene informacije o fiziologiji ali zdravju tega posameznika in so zlasti rezultat analize biološkega vzorca zadevnega posameznika;

(14)

„biometrični podatki“ pomeni osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki;

(15)

„podatki o zdravstvenem stanju“ pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju;

(16)

„glavni sedež“ pomeni:

(17)

„predstavnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo pisno imenuje upravljavec ali obdelovalec v skladu s členom 27 in ki predstavlja upravljavca ali obdelovalca v zvezi z njegovimi obveznostmi iz te uredbe;

(18)

„podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravno obliko, vključno s partnerstvi ali združenji, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost;

(19)

„povezana družba“ pomeni obvladujočo družbo in njene odvisne družbe;

(20)

„zavezujoča poslovna pravila“ pomeni politike na področju varstva osebnih podatkov, ki jih upravljavec ali obdelovalec s sedežem na ozemlju države članice spoštuje pri prenosih ali nizih prenosov osebnih podatkov upravljavcu ali obdelovalcu povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, v eni ali več tretjih državah;

(21)

„nadzorni organ“ pomeni neodvisen javni organ, ki ga v skladu s členom 51 ustanovi država članica;

(22)

„zadevni nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ, ki ga obdelava osebnih podatkov zadeva, ker:

(23)

„čezmejna obdelava osebnih podatkov“ pomeni bodisi:

(24)

„ustrezen in utemeljen ugovor“ pomeni ugovor osnutku odločitve glede tega, ali je bila uredba kršena, oziroma glede tega, ali je predvideno ukrepanje v zvezi z upravljavcem ali obdelovalcem v skladu s to uredbo, kar jasno navede pomen tveganja, ki ga predstavlja osnutek odločitve, kar zadeva temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in – kjer je to ustrezno – prosti pretok osebnih podatkov v Uniji;

(25)

„storitev informacijske družbe“ pomeni storitev, kakor je opredeljena v točki (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(26)

„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njena podrejena telesa, ki jih ureja mednarodno javno pravo ali kateri koli drugo telo, ustanovljeno s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma.

(a)

obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, pravičnost in preglednost“);

(b)

zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni („omejitev namena“);

(c)

ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“);

(d)

točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo („točnost“);

(e)

hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki („omejitev shranjevanja“);

(f)

obdelujejo se na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi („celovitost in zaupnost“).

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)

obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)

obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)

obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)

obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)

obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

(a)

pravom Unije; ali

(b)

pravom države članice, ki velja za upravljavca.

(a)

kakršno koli povezavo med nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani, in nameni načrtovane nadaljnje obdelave;

(b)

okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti kar zadeva razmerje med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem;

(c)

naravo osebnih podatkov, zlasti ali se obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov v skladu s členom 9 ali pa se obdelujejo osebni podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški v skladu s členom 10;

(d)

morebitne posledice načrtovane nadaljnje obdelave za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;

(e)

obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, ki lahko vključujejo šifriranje ali psevdonimizacijo.

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;

(b)

obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(c)

obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

(d)

obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(e)

obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;

(f)

obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost;

(g)

obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(h)

obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;

(i)

obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;

(j)

obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(a)

zaračuna razumno pristojbino, pri čemer upošteva upravne stroške posredovanja informacij ali sporočila ali izvajanja zahtevanega ukrepa, ali

(b)

zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo.

(a)

identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)

kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)

namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)

kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e)

uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;

(f)

kadar je ustrezno, dejstvo, da upravljavec namerava prenesti osebne podatke v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ter obstoj ali neobstoj sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

(a)

obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(b)

obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora obdelavi in pravice do prenosljivosti podatkov;

(c)

kadar obdelava temelji na točki (a) člena 6(1) ali točki (a) člena 9(2), obstoj pravice, da se lahko privolitev kadar koli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica;

(d)

pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(e)

ali je zagotovitev osebnih podatkov statutarna ali pogodbena obveznost ali pa obveznost, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, ter ali mora posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti osebne podatke ter kakšne so morebitne posledice, če se taki podatki ne zagotovijo, in

(f)

obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(a)

istovetnost in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)

kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)

namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)

vrste zadevnih osebnih podatkov;

(e)

uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, kadar obstajajo;

(f)

kadar je ustrezno, informacije o tem, da namerava upravljavec prenesti osebne podatke uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ter o obstoju ali neobstoju sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

(a)

obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(b)

kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(c)

obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in obstoj pravice do ugovora obdelavi ter pravice do prenosljivosti podatkov;

(c)

kadar obdelava temelji na točki (a) člena 6(1) ali točki (a) člena 9(2), obstoj pravice, da se lahko privolitev kadar koli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica;

(e)

pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(f)

od kje izvirajo osebni podatki in po potrebi, ali izvirajo iz javno dostopnih virov, in

(g)

obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(a)

v razumnem roku po prejemu osebnih podatkov, vendar najpozneje v enem mesecu, pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine, v katerih se obdelujejo osebni podatki;

(b)

če se bodo osebni podatki uporabili za komuniciranje s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, najpozneje ob prvem komuniciranju s tem posameznikom, ali

(c)

če je predvideno razkritje drugemu uporabniku, najpozneje ob prvem razkritju osebnih podatkov.

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije;

(b)

se izkaže, da je zagotavljanje takih informacij nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, zlasti pri obdelavi v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene, pod pogoji in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz člena 89(1) ali kolikor bi obveznost iz odstavka 1 tega člena lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. V takih primerih upravljavec sprejme ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi tako, da informacije objavi;

(c)

je pridobitev ali razkritje izrecno določeno s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca in s katerim so določeni ustrezni ukrepi za zaščito zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(d)

morajo osebni podatki ostati zaupni ob upoštevanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, vključno s statutarno obveznostjo varovanja skrivnosti.

(a)

namene obdelave;

(b)

vrste zadevnih osebnih podatkov;

(c)

uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(d)

kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(e)

obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

(f)

pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(g)

kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

(h)

obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(a)

osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

(b)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

(c)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

(d)

osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

(e)

osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

(f)

osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

(a)

za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

(b)

za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

(c)

iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

(d)

za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

(e)

za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka točnosti podatkov, in sicer za obdobje, ki upravljavcu omogoča preveriti točnost osebnih podatkov;

(b)

je obdelava nezakonita in posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje izbrisu osebnih podatkov ter namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe;

(c)

upravljavec osebnih podatkov ne potrebuje več za namene obdelave, temveč jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, potrebuje za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov;

(d)

je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, vložil ugovor v zvezi z obdelavo v skladu s členom 21(1), dokler se ne preveri, ali zakoniti razlogi upravljavca prevladajo nad razlogi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(a)

obdelava temelji na privolitvi v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2) ali na pogodbi v skladu s točko (b) člena 6(1), in

(b)

se obdelava izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

(a)

nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem podatkov;

(b)

dovoljena v pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca in določa tudi ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(c)

utemeljena z izrecno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(a)

državne varnosti;

(b)

obrambe;

(c)

javne varnosti;

(d)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;

(e)

drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo;

(f)

varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka;

(g)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih;

(h)

spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) do (e) in (g);

(i)

varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih;

(j)

uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.

(a)

namenov obdelave ali vrst obdelave;

(b)

vrst osebnih podatkov;

(c)

obsega uvedenih omejitev;

(d)

zaščitnih ukrepov za preprečitev zlorab ali nezakonitega dostopa ali prenosa;

(e)

natančnejše ureditve upravljavca ali vrst upravljavcev;

(f)

obdobij hrambe in veljavnih zaščitnih ukrepov, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in nameni obdelave ali vrste obdelave;

(g)

tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter

(h)

pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da so obveščeni o omejitvi, razen če bi to posegalo v namen omejitve.

(a)

obdelavo, ki je občasna in v velikem obsegu ne vključuje obdelave posebnih vrst podatkov iz člena 9(1) ali obdelave osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10 ter glede na njeno naravo, okoliščine, obseg in namene verjetno ne bo povzročila tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, ali

(b)

javni organ ali telo.

(a)

osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, vključno glede prenosov osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, razen če to od njega zahteva pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za obdelovalca; v slednjem primeru obdelovalec o tej pravni zahtevi pred obdelavo podatkov obvesti upravljavca, razen če zadevno pravo prepoveduje takšno obvestilo na podlagi pomembnih razlogov v javnem interesu;

(b)

zagotovi, da so osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov, zavezane k zaupnosti ali jih k zaupnosti zavezuje ustrezen zakon;

(c)

sprejme vse ukrepe, potrebne v skladu s členom 32;

(d)

spoštuje pogoje iz odstavkov 2 in 4 za zaposlitev drugega obdelovalca;

(e)

ob upoštevanju narave obdelave pomaga upravljavcu z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, kolikor je to mogoče, pri izpolnjevanju njegovih obveznosti, da odgovori na zahteve za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz poglavja III;

(f)

upravljavcu pomaga pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 32 do 36 ob upoštevanju narave obdelave in informacij, ki so dostopne obdelovalcu;

(g)

v skladu z odločitvijo upravljavca izbriše ali vrne vse osebne podatke upravljavcu po zaključku storitev v zvezi z obdelavo ter uniči obstoječe kopije, razen če pravo Unije ali pravo države članice predpisuje shranjevanje osebnih podatkov;

(h)

da upravljavcu na voljo vse informacije, potrebne za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti iz tega člena, ter upravljavcu ali drugemu revizorju, ki ga pooblasti upravljavec, omogoči izvajanje revizij, tudi pregledov, in pri njih sodeluje.

(a)

naziv ali ime in kontaktne podatke upravljavca in, kadar obstajajo, skupnega upravljavca, predstavnika upravljavca in pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(b)

namene obdelave;

(c)

opis kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in vrst osebnih podatkov;

(d)

kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, vključno z uporabniki v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(e)

kadar je ustrezno, informacije o prenosih osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, vključno z identifikacijo te tretje države ali mednarodne organizacije, v primeru prenosov iz drugega pododstavka člena 49(1) pa tudi dokumentacijo o ustreznih zaščitnih ukrepih;

(f)

kadar je mogoče, predvidene roke za izbris različnih vrst podatkov;

(g)

kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 32(1).

(a)

naziv ali ime in kontaktne podatke obdelovalca ali obdelovalcev in vsakega upravljavca, v imenu katerega deluje obdelovalec, ter, kadar obstajajo, predstavnika upravljavca ali obdelovalca, in pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(b)

vrste obdelave, ki se izvaja v imenu posameznega upravljavca;

(c)

kadar je ustrezno, prenose osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, vključno z identifikacijo te tretje države ali mednarodne organizacije, v primeru prenosov iz drugega pododstavka člena 49(1) pa tudi dokumentacijo o ustreznih zaščitnih ukrepih;

(d)

kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 32(1).

(a)

psevdonimizacijo in šifriranjem osebnih podatkov;

(b)

zmožnostjo zagotoviti stalno zaupnost, celovitost, dostopnost in odpornost sistemov in storitev za obdelavo;

(c)

zmožnostjo pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do osebnih podatkov v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta;

(d)

postopkom rednega testiranja, ocenjevanja in vrednotenja učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnostni obdelave.

(a)

opis vrste kršitve varstva osebnih podatkov, po možnosti tudi kategorije in približno število zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrste in približno število zadevnih evidenc osebnih podatkov;

(b)

sporočilo o imenu in kontaktnih podatkih pooblaščene osebe za varstvo podatkov ali druge kontaktne točke, pri kateri je mogoče pridobiti več informacij;

(c)

opis verjetnih posledic kršitve varstva osebnih podatkov;

(d)

opis ukrepov, ki jih upravljavec sprejme ali katerih sprejetje predlaga za obravnavanje kršitve varstva osebnih podatkov, pa tudi ukrepov za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve, če je to ustrezno.

(a)

upravljavec je izvedel ustrezne tehnične in organizacijske zaščitne ukrepe in so bili ti ukrepi uporabljeni za osebne podatke, v zvezi s katerimi je bila storjena kršitev varstva, zlasti ukrepe, na podlagi katerih postanejo osebni podatki nerazumljivi vsem, ki niso pooblaščeni za dostop do njih, kot je šifriranje;

(b)

upravljavec je sprejel naknadne ukrepe za zagotovitev, da se veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 verjetno ne bo več udejanjilo;

(c)

to bi zahtevalo nesorazmeren napor. V takšnem primeru se namesto tega objavi javno sporočilo ali izvede podoben ukrep, s katerim so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, enako učinkovito obveščeni.

(a)

sistematičnega in obsežnega vrednotenja osebnih vidikov v zvezi s posamezniki, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve, ki imajo pravne učinke v zvezi s posameznikom ali nanj na podoben način znatno vplivajo;

(b)

obsežne obdelave posebnih vrst podatkov iz člena 9(1) ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10, ali

(c)

obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.

(a)

sistematičen opis predvidenih dejanj obdelave in namenov obdelave, kadar je ustrezno pa tudi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec;

(b)

oceno potrebnosti in sorazmernosti dejanj obdelave glede na njihov namen;

(c)

oceno tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1, ter

(d)

ukrepe za obravnavanje tveganj, vključno z zaščitnimi ukrepi, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti s to uredbo, ob upoštevanju pravic in zakonitih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih oseb, ki jih to zadeva.

(a)

kadar je ustrezno, dolžnosti upravljavca, skupnih upravljavcev in obdelovalcev, vključenih v obdelavo, zlasti pri obdelavi v povezani družbi;

(b)

namene in sredstva predvidene obdelave;

(c)

ukrepe in zaščitne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo;

(d)

kadar je ustrezno, kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(e)

oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 in

(f)

vsakršne druge informacije, ki jih zahteva nadzorni organ.

(a)

obdelavo opravlja javni organ ali telo, razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ;

(b)

temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo dejanja obdelave, pri katerih je treba zaradi njihove narave, obsega in/ali namenov posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, redno in sistematično obsežno spremljati, ali

(c)

temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov v skladu s členom 9 in osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10.

(a)

obveščanje upravljavca ali obdelovalca in zaposlenih, ki izvajajo obdelavo, ter svetovanje navedenim o njihovih obveznostih v skladu s to uredbo in drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov;

(b)

spremljanje skladnosti s to uredbo, drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov in politikami upravljavca ali obdelovalca v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja, vključenega v dejanja obdelave, ter s tem povezanimi revizijami;

(c)

svetovanje, kadar je to zahtevano, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje njenega izvajanja v skladu s členom 35;

(d)

sodelovanje z nadzornim organom;

(e)

delovanje kot kontaktna točka za nadzorni organ pri vprašanjih v zvezi z obdelavo, vključno s predhodnim posvetovanjem iz člena 36, in, kjer je ustrezno, posvetovanje glede katere koli druge zadeve.

(a)

poštene in pregledne obdelave;

(b)

zakonitih interesov, za katere si prizadevajo upravljavci v posebnih okoliščinah;

(c)

zbiranje osebnih podatkov;

(d)

psevdonimizacije osebnih podatkov;

(e)

obveščanja javnosti in posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(f)

uresničevanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(g)

obveščanja in zaščite otrok ter načina, kako pridobiti privolitev nosilca starševske odgovornosti za otroka;

(h)

ukrepi in postopki iz členov 24 in 25 ter ukrepi za zagotovitev varnosti obdelave iz člena 32;

(i)

uradno obveščanje nadzornih organov o kršitvah varstva osebnih podatkov in obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o takšnih kršitvah varstva osebnih podatkov;

(j)

prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, ali

(k)

izvensodni postopki in drugi postopki reševanja sporov za reševanje sporov med upravljavci in posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo, brez poseganja v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 77 in 79.

(a)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazal neodvisnost in strokovno znanje v zvezi z vsebino kodeksa;

(b)

vzpostavil postopke, ki mu omogočajo, da oceni upravičenost zadevnih upravljavcev in obdelovalcev do uporabe kodeksa, da spremlja njihovo skladnost z določbami kodeksa ter da redno pregleduje njegovo delovanje;

(c)

vzpostavil postopke in strukture za obravnavanje pritožb zaradi kršitev kodeksa ali načina, kako je kodeks izvajal ali ga izvaja upravljavec ali obdelovalec, ter za omogočanje preglednosti teh postopkov in struktur za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in javnost, in

(d)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazal, da zaradi njegovih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

(a)

nadzornega organa, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56;

(b)

nacionalnega akreditacijskega organa, imenovanega v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (20) v skladu z EN-ISO/IEC 17065/2012 in dodatnimi zahtevami, ki jih določi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56.

(a)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali svojo neodvisnost in strokovno znanje v zvezi z vsebino potrjevanja;

(b)

se zavezali, da bodo izpolnjevali merila iz člena 42(5), ki jih potrdi nadzorni organ, pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63;

(c)

vzpostavili postopke za izdajo, redne preglede in preklic potrjevanja, pečatov in označb za varstvo podatkov;

(d)

vzpostavili postopke in strukture za obravnavanje pritožb zaradi kršitev potrjevanja ali načina, kako je potrjevanje izvajal ali ga izvaja upravljavec ali obdelovalec, ter za omogočanje preglednosti teh postopkov in struktur za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in javnost, ter

(e)

pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali, da zaradi svojih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

(a)

načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustrezno splošno in področno zakonodajo, tudi na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti in kazenskega prava ter dostopa javnih organov do osebnih podatkov, pa tudi izvajanje take zakonodaje, pravila o varstvu podatkov, strokovna pravila ter varnostne ukrepe, vključno s pravili za nadaljnji prenos osebnih podatkov v drugo tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki se spoštujejo v navedeni tretji državi ali mednarodni organizaciji, sodno prakso, pa tudi dejanske in izvršljive pravice ter učinkovito upravno in sodno varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se prenašajo;

(b)

obstoj enega ali več učinkovito delujočih neodvisnih nadzornih organov v tretji državi članici ali pristojnih za mednarodno organizacijo, ki so odgovorni za zagotavljanje in izvrševanje predpisov o varstvu podatkov, kar vključuje tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje,za pomoč in svetovanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pri uresničevanju njihovih pravic ter za sodelovanje z nadzornimi organi držav članic, in

(c)

mednarodne zaveze, ki jih je sprejela zadevna tretja država ali mednarodna organizacija, ali druge obveznosti, ki izhajajo iz pravno zavezujočih konvencij ali instrumentov, pa tudi iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti glede varstva osebnih podatkov.

(a)

pravno zavezujočim in izvršljivim instrumentom, ki ga sprejmejo javni organi ali telesa;

(b)

zavezujočimi poslovnimi pravili v skladu s členom 47;

(c)

standardnimi določili o varstvu podatkov, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2);

(d)

standardnimi določili o varstvu podatkov, ki jih sprejme nadzorni organ in odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2);

(e)

odobrenim kodeksom ravnanja v skladu s členom 40, skupaj z zavezujočimi in izvršljivimi zavezami upravljavca ali obdelovalca v tretji državi, da bo uporabljal ustrezne zaščitne ukrepe, tudi glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali

(f)

odobrenim mehanizmom potrjevanja v skladu s členom 42, skupaj z zavezujočimi in izvršljivimi zavezami upravljavca ali obdelovalca v tretji državi, da bo uporabljal ustrezne zaščitne ukrepe, tudi glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(a)

pogodbenimi določili med upravljavcem ali obdelovalcem in upravljavcem, obdelovalcem ali uporabnikom osebnih podatkov v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ali

(b)

določbami, ki se vstavijo v upravne dogovore med javnimi organi ali telesi in v katere so vključene izvršljive in učinkovite pravice za posameznike, na katere se nanašajo podatki.

(a)

so pravno zavezujoča, se uporabljajo za vsakega zadevnega člana povezane družbe ali skupin podjetij, ki skupaj opravljajo gospodarsko dejavnost, tudi za njihove zaposlene, in jih vsak od teh članov izvršuje;

(b)

posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, izrecno podeljujejo izvršljive pravice v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter

(c)

izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

(a)

strukturo in kontaktne podatke povezane družbe ali skupin podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, in vsakega od njenih članov;

(b)

prenose podatkov ali nize prenosov, vključno z vrstami osebnih podatkov, vrsto obdelave in njenimi nameni, kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in na katere ta pravila vplivajo, ter identifikacijo zadevne tretje države ali držav;

(c)

njihovo pravno zavezujočo naravo, tako notranjo kot zunanjo;

(d)

uporabo splošnih načel o varstvu podatkov, zlasti omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, omejen čas hrambe, kakovost podatkov, vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, pravno podlago za obdelavo, obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, ukrepe za zagotavljanje varnosti podatkov in zahteve v zvezi z nadaljnjim prenosom na telesa, ki jih zavezujoča poslovna pravila ne zavezujejo;

(e)

pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo in sredstvi za uresničevanje teh pravic, vključno s pravico, da zanje ne veljajo odločitve, ki temeljijo zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, v skladu s členom 22, pravico do vložitve pritožbe pri pristojnem nadzornem organu in pristojnih sodiščih držav članic v skladu s členom 79 ter do pridobitve varstva in po potrebi odškodnine za kršitev zavezujočih poslovnih pravil;

(f)

sprejemanje odgovornosti s strani upravljavca ali obdelovalca s sedežem na ozemlju države članice za morebitne kršitve zavezujočih poslovnih pravil s strani katerega koli zadevnega člana, ki nima sedeža v Uniji; upravljavec ali obdelovalec je iz te odgovornosti delno ali v celoti izvzet samo, če dokaže, da zadevni član ni odgovoren za dogodek, zaradi katerega je škoda nastala;

(g)

kako se poleg informacij iz členov 13 in 14 informacije o zavezujočih poslovnih pravilih, zlasti o določbah iz točk (d), (e) in (f) tega odstavka, zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki;

(h)

naloge vsake pooblaščene osebe za varstvo podatkov, imenovane v skladu s členom 37, ali katere koli druge osebe ali subjekta, odgovornega za spremljanje skladnosti z zavezujočimi poslovnimi pravili v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, pa tudi za spremljanje usposabljanja in obravnavanje pritožb;

(i)

pritožbene postopke;

(j)

mehanizme v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, ki zagotavljajo preverjanje skladnosti z zavezujočimi poslovnimi pravili. Takšni mehanizmi vključujejo preverjanje varstva podatkov in metode za zagotavljanje popravljalnih ukrepov za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Rezultate teh preverjanj bi bilo treba sporočiti osebi ali subjektu iz točke (h) in odboru obvladujoče družbe v povezani družbi ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, na zahtevo pa bi morali biti na razpolago pristojnemu nadzornemu organu;

(k)

mehanizme za poročanje in evidentiranje sprememb pravil ter poročanje o teh spremembah nadzornemu organu;

(l)

mehanizem sodelovanja z nadzornim organom, s katerim se zagotovi, da vsak član povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, upošteva pravila, zlasti tako, da se nadzornemu organu dajo na razpolago rezultati preverjanj ukrepov iz točke (j);

(m)

mehanizme za poročanje pristojnemu nadzornemu organu o vseh pravnih zahtevah, ki veljajo za člana povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, v tretji državi in bi lahko imele znaten negativen učinek na jamstva iz zavezujočih poslovnih pravil, in

(n)

ustrezno usposabljanje o varstvu podatkov za osebje, ki stalno ali redno dostopa do osebnih podatkov.

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je izrecno privolil v predlagani prenos, potem ko je bil obveščen o morebitnih tveganjih, ki jih zaradi nesprejetja sklepa o ustreznosti in ustreznih zaščitnih ukrepov takšni prenosi pomenijo zanj;

(b)

prenos je potreben za izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem ali za izvajanje predpogodbenih ukrepov, sprejetih na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(c)

prenos je potreben za sklenitev ali izvajanje pogodbe med upravljavcem in drugo fizično ali pravno osebo, ki je v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(d)

prenos je potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa;

(e)

prenos je potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov;

(f)

prenos je potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugih oseb, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

(g)

prenos se opravi iz registra, ki je po pravu Unije ali pravu države članice namenjen zagotavljanju informacij javnosti in je na voljo za vpogled bodisi javnosti na splošno bodisi kateri koli osebi, ki lahko izkaže zakonit interes, vendar le, če so v posameznem primeru izpolnjeni pogoji za tak vpogled, določeni s pravom Unije ali pravom države članice.

(a)

oblikovanje mehanizmov mednarodnega sodelovanja za spodbujanje učinkovitega izvrševanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov;

(b)

zagotavljanje mednarodne medsebojne pomoči pri izvrševanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, vključno z uradnim obveščanjem, posredovanjem pritožb, pomočjo pri preiskavah in izmenjavo informacij, pri čemer se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi za varstvo osebnih podatkov ter drugih temeljnih pravic in svoboščin;

(c)

vključevanje ustreznih deležnikov v razpravo in dejavnosti, katerih namen je spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri izvrševanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov;

(d)

spodbujanje izmenjave in dokumentiranja zakonodaje in prakse za varstvo osebnih podatkov, vključno s spori glede sodne pristojnosti s tretjimi državami.

—

njihov parlament,

—

njihova vlada,

—

njihov voditelj ali

—

neodvisno telo, ki je na podlagi prava države članice pooblaščeno za imenovanje.

(a)

ustanovitev posameznega nadzornega organa;

(b)

kvalifikacije in pogoje za upravičenost, ki se zahtevajo za imenovanje na mesto člana posameznega nadzornega organa;

(c)

pravila in postopke za imenovanje člana ali članov posameznega nadzornega organa;

(d)

trajanje mandata člana oziroma članov posameznega nadzornega organa, ki ni krajši od štirih let, razen pri prvem imenovanju po 24. maju 2016, del katerega je lahko krajši, če je to potrebno zaradi zaščite neodvisnosti nadzornega organa s postopnim postopkom imenovanja;

(e)

ali se lahko član oziroma člani posameznega nadzornega organa ponovno imenujejo, in če je tako, za koliko mandatov;

(f)

pogoje, ki urejajo obveznosti člana oziroma članov in osebja posameznega nadzornega organa, prepovedi ukrepanja, delovanja in ugodnosti, ki so nezdružljivi s temi pogoji, med mandatom in po njem, ter pravila o prenehanju zaposlitve.

(a)

spremlja in zagotavlja uporabo te uredbe;

(b)

spodbuja ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo. Posebna pozornost se posveti dejavnostim, ki so namenjene izrecno otrokom;

(c)

v skladu s pravom države članice svetuje nacionalnemu parlamentu, vladi ter drugim institucijam in organom o zakonodajnih in upravnih ukrepih v zvezi z varstvom pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi;

(d)

spodbuja ozaveščenost upravljavcev in obdelovalcev glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe;

(e)

vsakemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, na zahtevo zagotovi informacije o uresničevanju njegovih pravic na podlagi te uredbe in v ta namen, če je ustrezno, sodeluje z nadzornimi organi v drugih državah članicah;

(f)

obravnava pritožbe, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oziroma v skladu s členom 80 telo, organizacija ali združenje, v ustreznem obsegu preuči vsebino pritožbe in v razumnem roku obvesti pritožnika o poteku in rezultatu preiskave, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim nadzornim organom;

(g)

sodeluje z drugimi nadzornimi organi, med drugim z izmenjavo informacij, in jim zagotavlja medsebojno pomoč, da se zagotovi doslednost pri uporabi in izvajanju te uredbe;

(h)

izvaja preiskave o uporabi te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejme od drugega nadzornega organa ali drugega javnega organa;

(i)

spremlja razvoj na zadevnem področju, kolikor vpliva na varstvo osebnih podatkov, predvsem razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter trgovinskih praks;

(j)

sprejema standardna pogodbena določila iz člena 28(8) in točke (d) člena 46(2);

(k)

vzpostavi in vzdržuje seznam v zvezi z zahtevo po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 35(4);

(l)

svetuje glede dejanj obdelave iz člena 36(2);

(m)

spodbuja pripravo kodeksov ravnanja v skladu s členom 40(1) ter poda mnenje in odobri take kodekse ravnanja, ki zagotavljajo zadostne zaščitne ukrepe, v skladu s členom 40(5);

(n)

spodbuja vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členom 42(1) in odobri merila potrjevanja v skladu s členom 42(5);

(o)

kadar je ustrezno, izvaja redne preglede potrdil, izdanih v skladu s členom 42(7);

(p)

oblikuje in objavi merila za pooblastitev telesa za spremljanje kodeksov ravnanja v skladu s členom 41 in organa za potrjevanje v skladu s členom 43;

(q)

opravi pooblastitev telesa za spremljanje kodeksov ravnanja v skladu s členom 41 in organa za potrjevanje v skladu s členom 43;

(r)

odobri pogodbena določila in določbe iz člena 46(3);

(s)

odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu s členom 47;

(t)

prispeva k dejavnostim odbora;

(u)

hrani notranjo evidenco kršitev te uredbe in sprejetih ukrepov v skladu s členom 58(2), ter

(v)

opravlja vse druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov.

(a)

da upravljavcu in obdelovalcu ter, če je ustrezno, predstavniku upravljavca ali obdelovalca odredi, naj zagotovi vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(b)

da izvaja preiskave v obliki pregledov na področju varstva podatkov;

(c)

da izvaja preglede potrdil, izdanih v skladu s členom 42(7);

(d)

da upravljavca ali obdelovalca uradno obvesti o domnevni kršitvi te uredbe;

(e)

da od upravljavca ali obdelovalca pridobi dostop do vseh osebnih podatkov in informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(f)

da pridobi dostop do vseh prostorov upravljavca ali obdelovalca, vključno z vso opremo in sredstvi za obdelavo podatkov, v skladu s pravom Unije ali postopkovnim pravom države članice.

(a)

da izda upravljavcu ali obdelovalcu opozorilo, da bi predvidena dejanja obdelave verjetno kršila določbe te uredbe;

(b)

da upravljavcu ali obdelovalcu izreče opomin, kadar so bile z dejanji obdelave kršene določbe te uredbe;

(c)

da upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj ugodi zahtevam posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, glede uresničevanja njegovih pravic na podlagi te uredbe;

(d)

da upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj dejanja obdelave, če je to ustrezno, na določen način in v določenem roku uskladi z določbami te uredbe;

(e)

da upravljavcu odredi, naj posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvesti o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(f)

da uvede začasno ali dokončno omejitev obdelave, vključno s prepovedjo obdelave;

(g)

da v skladu s členi 16, 17 in 18 odredi popravek ali izbris osebnih podatkov oziroma omejitev obdelave in o takšnih ukrepih v skladu s členom 17(2) in členom 19 uradno obvesti uporabnike, ki so jim bili osebni podatki razkriti;

(h)

da prekliče potrdilo ali organu za potrjevanje odredi preklic potrdila, izdanega v skladu s členoma 42 in 43, ali da organu za potrjevanje odredi, naj ne izda potrdila, kadar zahteve v zvezi s potrdilom niso ali niso več izpolnjene;

(i)

da glede na okoliščine posameznega primera poleg ali namesto ukrepov iz tega odstavka naloži upravno globo v skladu s členom 83;

(j)

da odredi prekinitev prenosov podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji.

(a)

da svetuje upravljavcu v skladu s postopkom predhodnega posvetovanja iz člena 36;

(b)

da na lastno pobudo ali na zahtevo izdaja mnenja za nacionalni parlament, vlado države članice ali, v skladu s pravom države članice, druge institucije in telesa, pa tudi za javnost, o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

(c)

da odobri obdelavo iz člena 36(5), če pravo države članice zahteva tako predhodno dovoljenje;

(d)

da izdaja mnenja in odobri osnutke kodeksov ravnanja v skladu s členom 40(5);

(e)

da pooblasti organe za potrjevanje v skladu s členom 43;

(f)

da izdaja potrdila in odobri merila za potrjevanje v skladu s členom 42(5);

(g)

da sprejme standardna določila o varstvu podatkov iz člena 28(8) in iz točke (d) člena 46(2);

(h)

da odobri pogodbena določila iz točke (a) člena 46(3);

(i)

da odobri upravne dogovore iz točke (b) člena 46(3);

(j)

da odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu s členom 47.

(a)

ni pristojen za vsebino zahteve ali za izvršitev zahtevanih ukrepov, ali

(b)

bi izpolnitev zahteve kršila to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za nadzorni organ, ki je prejel zahtevo.

(a)

je namenjen sprejetju seznama dejanj obdelave, za katere velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 35(4);

(b)

zadeva vprašanje v skladu s členom 40(7), in sicer, ali je osnutek kodeksa ravnanja oziroma sprememba ali razširitev v skladu s to uredbo;

(c)

je namenjen odobritvi meril za pooblastitev organa v skladu s členom 41(3) ali organa za potrjevanje v skladu s členom 43(3);

(d)

je namenjen določitvi standardnih določil o varstvu podatkov iz točke (d) člena 46(2) in iz člena 28(8);

(e)

je namenjen odobritvi pogodbenih določil iz točke (a) člena 46(3), ali

(f)

je namenjen odobritvi zavezujočih poslovnih pravil v smislu člena 47.

(a)

člane odbora in Komisijo o vseh zadevnih informacijah, ki jih je prejel v standardizirani obliki. Sekretariat odbora po potrebi zagotovi prevode pomembnih informacij, in

(b)

nadzorni organ iz odstavka 1 oziroma 2 in Komisijo o mnenju, ki ga tudi objavi.

(a)

kadar je, v primeru iz člena 60(4), zadevni nadzorni organ dal ustrezen in utemeljen ugovor osnutku odločitve vodilnega organa ali če je vodilni organ zavrnil tak ugovor kot neustrezen ali neutemeljen. Zavezujoča odločitev velja za vse zadeve, na katere se nanaša ustrezen in utemeljen ugovor, zlasti kadar gre za kršitev te uredbe;

(b)

kadar obstajajo nasprotujoča si stališča o tem, kateri zadevni nadzorni organ je pristojen za glavni sedež;

(c)

kadar pristojni nadzorni organ ne zaprosi za mnenje odbora v primerih iz člena 64(1) ali ne upošteva mnenja odbora, izdanega na podlagi člena 64. V tem primeru lahko kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija zadevo posreduje odboru.

(a)

spremlja in zagotavlja pravilno uporabo te uredbe v primerih iz členov 64 in 65 brez poseganja v naloge nacionalnih nadzornih organov;

(b)

svetuje Komisiji o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v Uniji, tudi o vseh predlogih sprememb te uredbe;

(c)

svetuje Komisiji glede oblike in postopkov izmenjave informacij med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi za zavezujoča poslovna pravila;

(d)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse za postopke izbrisa povezav do osebnih podatkov ali kopij osebnih podatkov iz javnosti dostopnih komunikacijskih storitev iz člena 17(2);

(e)

na lastno pobudo oziroma na zahtevo katerega od svojih članov ali Komisije preuči vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe ter izda smernice, priporočila in najboljše prakse, da spodbudi njeno dosledno uporabo;

(f)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in pogoje za odločitve na podlagi oblikovanja profilov v skladu s členom 22(2);

(g)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka za ugotavljanje kršitev varstva osebnih podatkov in opredelitev izraza „nepotrebno odlašanje“ iz člena 33(1) in (2) ter za posebne okoliščine, v katerih se od upravljavca ali obdelovalca zahteva, da predloži uradno obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(h)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka glede okoliščin, v katerih je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroča veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov iz člena 34(1);

(i)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in zahteve za prenose podatkov, ki temeljijo na zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za upravljavce, in zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za obdelovalce, ter na nadaljnjih zahtevah, potrebnih za zagotavljanje varstva osebnih podatkov zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz člena 47;

(j)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, da bi podrobneje določil merila in zahteve za prenose osebnih podatkov na podlagi člena 49(1);

(k)

pripravi smernice za nadzorne organe v zvezi z uporabo ukrepov iz člena 58(1), (2) in (3) ter določitvijo upravnih glob v skladu s členom 83;

(l)

pregleda praktično uporabo smernic, priporočil in najboljših praks iz točk (e) in (f);

(m)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi določi skupne postopke za poročanje posameznikov o kršitvah te uredbe v skladu s členom 54(2);

(n)

spodbuja oblikovanje kodeksov ravnanja, pa tudi vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členoma 40 in 42;

(o)

pooblašča organe za potrjevanje in redni pregled potrjevanja v skladu s členom 43 ter vodi javni register pooblaščenih organov v skladu s členom 43(6) in pooblaščenih upravljavcev ali obdelovalcev s sedežem v tretjih državah v skladu s členom 42(7);

(p)

določi zahteve iz člena 43(3) za namene pooblastitve organov za potrjevanje v skladu s členom 42;

(q)

Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede potrjevanja iz člena 43(8);

(r)

Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede ikon iz člena 12(7);

(s)

Komisiji predloži mnenje v zvezi z oceno ustreznosti ravni varstva v tretji državi ali mednarodni organizaciji, vključno v zvezi z oceno o tem, ali tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva. V ta namen Komisija predloži odboru vso potrebno dokumentacijo, vključno s korespondenco z vlado tretje države glede te tretje države, ozemlja ali določenega sektorja, ali z mednarodno organizacijo;

(t)

izdaja mnenja o osnutkih odločitev nadzornih organov v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 64(1) o zadevah, predloženih v skladu s členom 64(2), in izdaja zavezujoče odločitve v skladu s členom 65, vključno v primerih iz člena 66;

(u)

spodbuja sodelovanje ter učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij in najboljših praks med nadzornimi organi;

(v)

spodbuja skupne programe usposabljanja ter pospešuje izmenjave osebja med nadzornimi organi in po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami;

(w)

spodbuja izmenjavo znanja in dokumentacije o zakonodaji in praksi s področja varstva osebnih podatkov z nadzornimi organi za varstvo podatkov po svetu.

(x)

izdaja mnenja o kodeksih ravnanja, oblikovanih na ravni Unije v skladu s členom 40(9), in

(y)

vodi javno dostopen elektronski register odločitev, ki jih sprejmejo nadzorni organi in sodišča glede vprašanj, obravnavanih v okviru mehanizma za skladnost.

(a)

sklicevanje sestankov odbora in priprava dnevnega reda;

(b)

uradno sporočanje odločitev, ki jih v skladu s členom 65 sprejme odbor, vodilnemu nadzornemu organu in zadevnim nadzornim organom;

(c)

zagotavljanje pravočasne izpolnitve nalog odbora, zlasti v zvezi z mehanizmom za skladnost iz člena 63.

(a)

vsakodnevno poslovanje odbora;

(b)

komunikacijo med člani odbora, njegovim predsednikom in Komisijo;

(c)

komunikacijo z drugimi institucijami in javnostjo;

(d)

uporabo elektronskih sredstev za notranjo in zunanjo komunikacijo;

(e)

prevod pomembnih informacij;

(f)

pripravo sestankov odbora in nadaljnje ukrepanje po njih;

(g)

pripravo, oblikovanje osnutkov ter objavo mnenj, odločitev o reševanju sporov med nadzornimi organi in drugih besedil, ki jih sprejme odbor.

(a)

narava, teža in trajanje kršitve, pri čemer se upoštevajo narava, obseg ali namen zadevne obdelave ter število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih je kršitev prizadela, in raven škode, ki so jo utrpeli;

(b)

ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(c)

vsi ukrepi, ki jih je sprejel upravljavec ali obdelovalec, da bi omilil škodo, ki so jo utrpeli posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki;

(d)

stopnja odgovornosti upravljavca ali obdelovalca, pri čemer se upoštevajo tehnični in organizacijski ukrepi, ki jih je sprejel v skladu s členoma 25 in 32;

(e)

vse zadevne predhodne kršitve upravljavca ali obdelovalca;

(f)

stopnja sodelovanja z nadzornim organom pri odpravljanju kršitve in blažitvi morebitnih škodljivih učinkov kršitve;

(g)

vrste osebnih podatkov, ki jih zadeva kršitev,

(h)

kako je nadzorni organ izvedel za kršitev, zlasti če in v kakšnem obsegu ga je upravljavec ali obdelovalec uradno obvestil o kršitvi;

(i)

kadar so bili ukrepi iz člena 58(2) že prej odrejeni zoper zadevnega upravljavca ali obdelovalca v zvezi z enako vsebino, skladnost s temi ukrepi;

(j)

zavezanost k odobrenim kodeksom ravnanja v skladu s členom 40 ali odobrenim mehanizmom potrjevanja v skladu s členom 42, in

(k)

morebitni drugi oteževalni ali olajševalni dejavniki v zvezi z okoliščinami primera, kot so pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki neposredno ali posredno izhajajo iz kršitve.

(a)

obveznosti upravljavca in obdelovalca v skladu s členi 8, 11, 25 do 39 ter 42 in 43;

(b)

obveznosti organa za potrjevanje v skladu s členoma 42 in 43;

(c)

obveznosti organa za spremljanje v skladu s členom 41(4).

(a)

osnovna načela obdelave, vključno s pogoji za privolitev, v skladu s členi 5, 6, 7 in 9;

(b)

pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, v skladu s členi 12 do 22;

(c)

prenosi osebnih podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, v skladu s členi 44 do 49;

(d)

katere koli obveznosti v skladu s pravom države članice, sprejete na podlagi poglavja IX;

(e)

neupoštevanje odredbe ali začasne ali dokončne omejitve obdelave ali prekinitve prenosa podatkov, ki jo izda nadzorni organ v skladu s členom 58(2), ali nezagotovitev dostopa, s čimer se krši člen 58(1).

(a)

poglavja V o prenosu osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, s posebnim poudarkom na odločitvah, sprejetih v skladu s členom 45(3) te uredbe, in odločitvah, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES;

(b)

poglavja VII o sodelovanju in skladnosti.

4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/89

(1)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. V členu 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in členu 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

(2)

Načela in pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov bi morali ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Ta direktiva naj bi prispevala k dokončnemu oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice.

(3)

Hiter tehnološki razvoj in globalizacija sta prinesla nove izzive za varstvo osebnih podatkov. Obseg zbiranja in izmenjave osebnih podatkov se je bistveno povečal. Tehnologija še nikoli prej ni v takšnem obsegu omogočala obdelave osebnih podatkov za izvajanje dejavnosti, kot so preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij.

(4)

Omogočiti je treba lažji prost pretok osebnih podatkov med pristojnimi organi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem v Uniji ter prenosom takšnih osebnih podatkov v tretje države in mednarodne organizacije, hkrati pa zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov. Zaradi takšnega razvoja je potrebno oblikovati trden in skladnejši okvir za varstvo osebnih podatkov v Uniji, ki se ga dosledno izvaja.

(5)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) se uporablja za vse obdelave osebnih podatkov v državah članicah, tako v javnem in zasebnem sektorju. Vendar se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov med dejavnostjo, ki ne sodi na področje uporabe prava Skupnosti, na primer med dejavnostmi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja.

(6)

Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ (4), se uporablja na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja. Področje uporabe navedenega okvirnega sklepa je omejeno na obdelavo osebnih podatkov, ki se posredujejo ali dajo na voljo med državami članicami.

(7)

Zagotavljanje dosledne in visoke ravni varstva osebnih podatkov posameznikov ter spodbujanje izmenjave osebnih podatkov med pristojnimi organi držav članic je bistvenega pomena za zagotovitev učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja. Zato bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, v vseh državah članicah enaka. Za učinkovito varstvo osebnih podatkov v celotni Uniji ni potrebna le krepitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter dolžnosti tistih, ki takšne podatke obdelujejo, temveč so potrebna tudi enakovredna pooblastila za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili o varstvu osebnih podatkov v državah članicah.

(8)

V členu 16(2) PDEU je navedeno, da Evropski parlament in Svet določati pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov ter pravila o prostem pretoku osebnih podatkov.

(9)

Na podlagi tega so v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določena splošna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o zagotovitvi prostega pretoka osebnih podatkov v Uniji.

(10)

V izjavi št. 21 o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, ki je priložena Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, je konferenca potrdila, da bi lahko bili zaradi posebne narave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja na teh področjih potrebni posebni predpisi o varstvu osebnih podatkov in o prostem pretoku osebnih podatkov na podlagi člena 16 PDEU.

(11)

Zato je primerno, da ta področja ureja direktiva, v kateri so določena posebna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ob upoštevanju posebnih lastnosti teh dejavnosti. Ti pristojni organi lahko vključujejo ne le javne organe, kot so pravosodni organi, policija ali drugi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, temveč tudi vse druge organe ali subjekte, ki v skladu z zakonodajo države članice izvajajo javno oblast in javna pooblastila za namene te direktive. Kadar takšen organ ali subjekt obdeluje osebne podatke za namene, ki so drugačni od namenov iz te direktive, se uporablja Uredba (EU) 2016/679. Uredba (EU) 2016/679 se torej uporablja v primerih, ko organ ali subjekt zbira osebne podatke za druge namene in jih dodatno obdeluje, ker jih k temu zavezujejo pravne obveznosti. Na primer finančne institucije za namene preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj zadržijo nekatere osebne podatke, ki so jih obdelale, ter jih pristojnim nacionalnim organom posredujejo le v posebnih primerih in v skladu z zakonodajo države članice. Organ ali subjekt, ki v imenu navedenih organov obdeluje osebne podatke v okviru področja uporabe te direktive, bi morali zavezovati pogodba ali drug pravni akt in določbe, ki veljajo za obdelovalce v skladu s to direktivo, medtem ko bi morala uporaba Uredbe (EU) 2016/679 ostati nespremenjena za obdelavo osebnih podatkov, ki jih obdelovalec izvaja zunaj področja uporabe te direktive.

(12)

Pri dejavnostih, ki jih izvaja policija ali drug organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, je glavni poudarek na preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj, vključujejo pa tudi policijske dejavnosti v primerih, ko še ni jasno, ali gre za kaznivo dejanje ali ne. Takšne dejavnosti lahko vključujejo izvajanje pristojnosti s prisilnimi ukrepi, kot so policijske dejavnosti ob demonstracijah, na velikih športnih dogodkih in ob izgredih. Vključujejo tudi vzdrževanje javnega reda in miru, nalogo, za katero je pristojna policija ali drug organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kadar je to potrebno za varovanje pred grožnjami javni varnosti in pravno zaščitenim temeljnim interesom družbe ter preprečevanje teh groženj, ki bi lahko vodile v kazniva dejanja. Države članice lahko pristojnim organom zaupajo druge naloge, ki se ne izvajajo nujno za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, tako da obdelava osebnih podatkov za te druge namene, kolikor spada v področje uporabe prava Unije, spada v področje uporabe Uredbe (EU) 2016/679.

(13)

Kaznivo dejanje v smislu te direktive bi moral biti avtonomen pojem prava Unije, kot ga razlaga Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

(14)

Te direktive ne bi smeli uporabljati za obdelavo osebnih podatkov pri dejavnostih, ki ne spadajo v področje uporabe prava Unije, zato se dejavnosti v zvezi z varnostjo države ter dejavnosti agencij ali enot, zadolženih za vprašanja varnosti države, in obdelava osebnih podatkov v državah članicah pri izvajanju dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ne bi smele šteti za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe te direktive.

(15)

Da bi s pravno izvršljivimi pravicami zagotovili enako raven varstva posameznikov v Uniji in preprečili razhajanja, ki ovirajo izmenjavo osebnih podatkov med pristojnimi organi, bi morala ta direktiva vsebovati harmonizirana pravila o varstvu in prostem pretoku osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Približevanje zakonodaj držav članic nikakor ne bi smelo znižati ravni varstva osebnih podatkov, ki jo te zagotavljajo; nasprotno, z njim bi si morali prizadevati za zagotavljanje visoke ravni varstva znotraj Unije. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da za varovanje pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki jih obdelujejo pristojni organi, sprejmejo višjo raven zaščitnih ukrepov od te, ki je določena v tej direktivi.

(16)

Ta direktiva ne posega v načelo dostopa javnosti do uradnih dokumentov. V skladu z Uredbo (EU) 2016/679 lahko javni organ oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se dostop javnosti do uradnih dokumentov uskladi s pravico do varstva osebnih podatkov.

(17)

Varstvo, zagotovljeno s to direktivo, bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče.

(18)

Z namenom preprečiti ustvarjanje resnega tveganja izogibanja predpisom, bi moralo biti varstvo posameznikov tehnološko nevtralno in neodvisno od uporabljenih tehnik. Varstvo posameznikov bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi in za ročno obdelavo, če so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni, da postanejo del zbirke. Zapisi ali nizi zapisov – kot tudi njihove naslovnice -, ki niso strukturirani v skladu s posebnimi merili, ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.

(19)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije. Uredbo (ES) št. 45/2001 in druge pravne akte Unije, ki se uporabljajo za takšno obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba prilagoditi načelom in pravilom, določenim v Uredbi (EU) 2016/679.

(20)

Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da v nacionalnih predpisih o kazenskih postopkih določijo dejanja in postopke obdelave v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč in drugih pravosodnih organov, zlasti kar zadeva osebne podatke, vsebovane v sodnih odločbah ali v evidencah, povezanih s kazenskimi postopki.

(21)

Načela varstva podatkov bi se morala uporabljati za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati vsa sredstva– kot je na primer izločitev – za katera se razumno pričakuje, da jih bo uporabil upravljavec ali druga oseba za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave. Načel varstva podatkov zato ne bi smeli uporabljati za anonimizirane informacije, in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni več določljiv.

(22)

Javnih organov, ki so jim bili osebni podatki razkriti v skladu s pravno obveznostjo za izvajanje njihovih uradnih nalog, kot so davčni in carinski organi, finančne preiskovalne enote, neodvisni upravni organi ali organi finančnih trgov, pristojni za regulacijo in nadzor trgov vrednostnih papirjev, ne bi smeli šteti za uporabnike, če prejmejo osebne podatke, ki so potrebni za izvedbo določene preiskave v splošnem interesu, v skladu s pravom Unije ali države članice. Zahteve za razkritje, ki jih predložijo javni organi, bi morale biti vedno v pisni obliki, utemeljene in občasne ter ne bi smele zadevati celotne zbirke ali voditi k medsebojnemu povezovanju zbirk. Obdelava osebnih podatkov s strani teh javnih organov bi morala biti v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov glede na namene obdelave.

(23)

Genetski podatki bi morali biti opredeljeni kot osebni podatki, povezani s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo edinstveno informacijo o fiziologiji ali zdravju tega posameznika in izhajajo iz analize biološkega vzorca zadevnega posameznika, zlasti analize kromosomov, deoksiribonukleinske kisline (DNK) ali ribonukleinske kisline (RNK) ali analize drugega elementa, ki zagotavlja enakovredne informacije. Glede na kompleksnost in občutljivost genetskih informacij obstaja velika nevarnost zlorabe in ponovne uporabe za različne namene s strani upravljavca. Vsakršna diskriminacija na podlagi genetskih značilnosti bi načeloma morala biti prepovedana.

(24)

Osebni podatki v zvezi z zdravjem bi morali obsegati vse podatke o zdravstvenem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki razkrivajo informacije o njegovem preteklem, sedanjem ali prihodnjem telesnem ali duševnem zdravstvenem stanju. To vključuje informacije o posamezniku, zbrane med registracijo za storitve zdravstvenega varstva ali njihovim zagotavljanjem posamezniku, kot je določeno v Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7); številko, znak ali posebno oznako, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesne snovi, vključno z informacijami, pridobljenimi iz genetskih podatkov in bioloških vzorcev, in vse informacije o, na primer, bolezni, invalidnosti, tveganju za nastanek bolezni, zdravstveni anamnezi, kliničnem zdravljenju ali fiziološkem ali biomedicinskem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne glede na vir teh podatkov, na primer zdravnik ali drug zdravstveni delavec, bolnišnica, medicinski pripomoček ali diagnostični preskus in vitro.

(25)

Vse države članice so pridružene Mednarodni organizaciji kriminalistične policije (Interpol). Interpol za izpolnjevanje svojih nalog prejema, shranjuje in razpošilja osebne podatke, s čimer pristojnim organom pomaga pri preprečevanju mednarodnega kriminala in boju proti njemu. Zato je treba izboljšati sodelovanje med Unijo in Interpolom, in sicer s spodbujanjem učinkovite izmenjave osebnih podatkov, hkrati pa zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Unije v Interpol in v države, ki imajo svoje predstavnike v Interpolu, bi se morala uporabljati ta direktiva, zlasti določbe o mednarodnih prenosih. Ta direktiva ne bi smela posegati v posebna pravila, določena v Skupnem stališču Sveta 2005/69/PNZ (8) in Sklepu Sveta 2007/533/PNZ (9).

(26)

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti zakonita, poštena in pregledna za zadevne posameznike ter opravljena le za posebne namene, določene z zakonom. To samo po sebi organom kazenskega pregona ne preprečuje izvajanja dejavnosti, kot so tajne preiskave ali video nadzor. Te dejavnosti se lahko izvajajo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali za izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, pod pogojem, da so določene z zakonom, so nujen in sorazmeren ukrep v demokratični družbi ter upoštevajo zakonite interese zadevne ga posameznika. Načelo poštene obdelave v okviru varstva podatkov je pojem, ki je jasno ločen od pravice do poštenega sojenja, ki je opredeljena v členu 47 Listine in členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Posameznike bi bilo treba opozoriti na tveganja, pravila, zaščitne ukrepe in pravice v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov ter na to, kako lahko uresničujejo njihove pravice v zvezi s tako obdelavo. Zlasti posebni nameni, za katere se osebni podatki obdelujejo, bi morali biti izrecni, zakoniti in določeni v času zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki bi morali biti ustrezni in relevantni za namene, za katere se obdelujejo. Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da zbrani osebni podatki niso prekomerni in se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Osebne podatke bi lahko obdelovali samo, če namena obdelave v razumnih okvirih ni bilo mogoče doseči z drugimi sredstvi. Da bi zagotovili, da se podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno, bi moral upravljavec določiti roke za izbris ali reden pregled. Države članice bi morale določiti ustrezne zaščitne ukrepe za osebne podatke, ki se zaradi arhiviranja v javnem interesu ali v znanstvene, statistične ali zgodovinske namene shranjujejo za daljše obdobje.

(27)

Zaradi preprečevanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj morajo pristojni organi osebne podatke, zbrane v okviru preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona posebnih kaznivih dejanj, obdelovati zunaj tega okvira, da bi lahko pridobili vpogled v kriminalne dejavnosti ter odkrivali povezave med različnimi odkritimi kaznivimi dejanji.

(28)

Da bi ohranili varnost glede obdelave in preprečili obdelave, ki bi pomenile kršitve te direktive, bi morali biti osebni podatki obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno raven varnosti in zaupnosti, vključno s preprečevanjem nedovoljenega dostopa do osebnih podatkov in opreme za obdelavo ali njihove uporabe, in ki upošteva razpoložljive tehnološke ravni in tehnologije, stroške izvajanja glede na tveganja in na naravo osebnih podatkov, ki jih je treba varovati.

(29)

Osebne podatke bi bilo treba zbirati za določene, izrecne in zakonite namene v okviru področja uporabe te direktive ter jih ne bi smeli obdelovati za namene, ki so nezdružljivi z nameni preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Če osebne podatke obdeluje isti ali drugi upravljavec za namene v okviru področja uporabe te direktive, ki so drugačni od namenov, za katere so bili zbrani, bi morala taka obdelava biti dovoljena, pod pogojem, da je ta obdelava v skladu z veljavnimi pravnimi določbami ter je za zadevni drugi namen potrebna in z njim sorazmerna.

(30)

Ob upoštevanju narave in namena zadevne obdelave, bi bilo treba uporabljati načelo točnosti podatkov. Zlasti izjave, podane v sodnih postopkih, ki vsebujejo osebne podatke, temeljijo na subjektivnem dojemanju posameznikov in niso vedno preverljive. Zato se zahteva po točnosti ne bi smela nanašati na točnost izjave, ampak zgolj na dejstvo, da je bila določena izjava podana.

(31)

Z obdelavo osebnih podatkov na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja je neločljivo povezano dejstvo, da se obdelujejo osebni podatki v zvezi z različnimi kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Zato bi bilo treba, kadar je to ustrezno in v največji možni meri, jasno razlikovati med osebnimi podatki različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so osumljenci, osebe, obsojene za kaznivo dejanje, žrtve in druge osebe, kot so priče, osebe, ki imajo pomembne informacije ali stike, ter udeleženci pri kaznivem dejanju, povezani z osumljenci in obsojenimi storilci kaznivih dejanj. To ne bi smelo preprečevati uresničevanja pravice do domneve nedolžnosti, ki jo zagotavljata Listina in EKČP, kot ju razlaga sodna praksa Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(32)

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se osebni podatki, ki so netočni, nepopolni ali neposodobljeni, ne posredujejo ali dajo na voljo. Da bi zagotovili varstvo posameznikov, točnost, popolnost oziroma stopnjo posodobljenosti osebnih podatkov in zanesljivost osebnih podatkov, ki se posredujejo ali dajejo na voljo, bi morali pristojni organi v vsak prenos osebnih podatkov, kolikor je to mogoče, vključiti potrebne informacije.

(33)

Kadar se ta direktiva sklicuje na pravo države članice, pravno podlago ali zakonodajni ukrep, to, brez poseganja v ustavne zahteve zadevne države članice, ne pomeni nujno, da mora zakonodajni akt sprejeti parlament., Takšno pravo države članice, pravna podlaga ali zakonodajni ukrep pa bi morali biti za osebe, na katere se nanašajo, jasni in natančni, njihova uporaba pa predvidljiva, v skladu s sodno prakso Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Pravo države članice, ki ureja obdelavo osebnih podatkov v okviru področja uporabe te direktive, bi moralo določiti vsaj cilje, osebne podatke, ki se obdelujejo, namene obdelave ter postopke za ohranjanje celovitosti in zaupnosti osebnih podatkov ter postopke za njihovo uničenje, s čimer se zagotovijo zadostna jamstva pred nevarnostjo zlorabe in samovoljnosti.

(34)

Obdelava osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, bi morala zajemati vsa dejanja ali niz dejanj, ki se za navedene namene izvajajo v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali kako drugače, kot so zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, iskanje, vpogled, uporaba, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje obdelave, izbris ali uničenje. Pravila iz te direktive bi bilo treba uporabljati zlasti za posredovanje osebnih podatkov za namene iz te direktive uporabnikom, za katere se ta direktiva ne uporablja. Za takega uporabnika bi morala šteti vsaka fizična ali pravna oseba, javni organ, agencija ali kateri koli drug organ, ki mu je pristojni organ zakonito razkril osebne podatke. V primerih, ko je pristojni organ osebne podatke prvotno zbral za katerega od namenov iz te direktive, bi bilo treba za obdelavo teh podatkov za namene, ki jih ne zajema ta direktiva, uporabiti Uredbo (EU) 2016/679, če je takšna obdelava dovoljena v pravu Unije ali države članice. Pravila iz Uredbe (EU) 2016/679 bi bilo treba uporabljati zlasti za posredovanje osebnih podatkov za namene, ki ne sodijo v področje uporabe te direktive. Za obdelavo osebnih podatkov s strani uporabnika, ki ni pristojni organ oziroma ne deluje kot pristojni organ v smislu te direktive in mu je pristojni organ osebne podatke zakonito razkril, bi bilo treba uporabljati Uredbo (EU) 2016/679. Države članice bi morale imeti možnost, da pri izvajanju te direktive še podrobneje določijo uporabo pravil iz Uredbe (EU) 2016/679 ob upoštevanju pogojev iz navedene uredbe.

(35)

Da bi bila obdelava osebnih podatkov v skladu s to direktivo zakonita, bi morala biti nujna za opravljanje naloge, ki jo pristojni organ izvaja v javnem interesu na podlagi prava Unije ali države članice za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Te dejavnosti bi morale zajemati zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Opravljanje nalog preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj je institucionalno preneseno na pristojne organe z zakonom, kar jim omogoča, da lahko od posameznikov zahtevajo ali jim odredijo da izvršijo dane zahteve. V takšnem primeru privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot je določeno v Uredbi (EU) 2016/679, ne bi smela predstavljati pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov. Kadar mora posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ravnati v skladu z zakonsko obvezo, ne more dejansko in svobodno izbirati, zato odziva tega posameznika ne bi smeli obravnavati kot prostovoljni izraz njegove volje. To državam članicam ne bi smelo preprečevati, da z zakonom določijo, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izrazi soglasje za obdelavo svojih osebnih podatkov za namene te direktive, kot je test DNK v kazenskih preiskavah ali spremljanje njegove lokacije z elektronskimi zapestnicami pri izvrševanju kazenskih sankcij.

(36)

Države članice bi morale določiti, da v primeru, ko so v pravu Unije ali države članice za pristojni organ, ki posreduje podatke, določeni posebni pogoji za obdelavo osebnih podatkov v posebnih okoliščinah, na primer uporaba kode za ravnanje s podatki, bi moral pristojni organ, ki posreduje podatke, obvestiti uporabnika teh osebnih podatkov o takšnih pogojih in zahtevati, da jih upošteva. Ti pogoji bi lahko na primer obsegali prepoved posredovanja osebnih podatkov naprej ali prepoved njihove uporabe za druge namene kot so nameni, za katere so bili posredovani uporabniku, ali prepoved obvestitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, o omejitvi pravice do obveščenosti, brez predhodnega dovoljenja pristojnega organa, ki je podatke posredoval. Te obveznosti bi se morale uporabljati tudi za prenose pristojnega organa, ki posreduje podatke, uporabnikom v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah. Države članice bi morale zagotoviti, da pristojni organ, ki je podatke posredoval, takšnih pogojev ne bo uporabljal za uporabnike v drugih državah članicah ali za agencije, urade in organe, ustanovljene v skladu s poglavji 4 in 5 naslova V PDEU, razen tistih, ki se uporabljajo za podobne prenose podatkov v državi članici tega pristojnega organa.

(37)

Posebno varstvo si zaslužijo osebni podatki, ki so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, saj bi okoliščine njihove obdelave lahko povzročile resno tveganje za temeljne pravice in svoboščine. Ti osebni podatki bi morali vključevati tudi osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, pri čemer uporaba pojma „rasno poreklo“ v tej direktivi ne pomeni, da Unija priznava teorije, ki poskušajo dokazati obstoj različnih človeških ras. Takšnih osebnih podatkov ne bi smeli obdelovati, razen če je pri obdelavi z zakonom zagotovljena ustrezna zaščita pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in je obdelava dovoljena v zakonsko določenih primerih; kadar to po zadevnem zakonu še ni dovoljeno in je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe; ali če se obdelujejo podatki, ki jih je posameznik, na katerega se nanašajo, sam objavil. Ustrezna zaščita pravic in svoboščin posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bi lahko vključevala možnost, da se ti podatki zbirajo samo v povezavi z drugimi podatki v zvezi z zadevnim posameznikom, možnost da se zbrane podatke ustrezno zavaruje, strožja pravila o dostopu osebja pristojnega organa do podatkov in prepoved prenosa takšnih podatkov. Obdelava takšnih podatkov bi morala biti zakonsko dovoljena, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izrecno privoli v obdelavo, ki je zanj posebej intruzivna. Vendar pa soglasje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, samo po sebi ne bi smelo zagotavljati pravne podlage za obdelavo takšnih občutljivih osebnih podatkov s strani pristojnih organov.

(38)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da zanj ne bi veljala odločitev o ocenjevanju osebnih vidikov v zvezi z njim, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi in ima škodljive pravne učinke v zvezi z njim ali znatno vpliva nanj. V vsakem primeru bi morali za tako obdelavo veljati ustrezni zaščitni ukrepi, vključno s konkretno seznanitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s pravico, da dobi osebno posredovanje, kar bi mu zlasti omogočilo, da izrazi svoje stališče ali dobi pojasnilo o odločitvi po takem ocenjevanju, ali pravico do izpodbijanja odločitve. Oblikovanje profilov, ki ima za posledico diskriminacijo posameznikov na podlagi osebnih podatkov, ki so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, bi moralo biti prepovedano pod pogoji, določenimi v členih 21 in 52 Listine.

(39)

Da bi lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uresničeval svoje pravice, bi mu morale biti vse informacije lahko dostopne, tudi na spletni strani upravljavca, in bi morale biti z uporabo jasnega in preprostega jezika enostavno razumljive. Takšne informacije bi bilo treba prilagoditi potrebam ranljivih posameznikov, kot so otroci.

(40)

Da bi lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lažje uresničeval svoje pravice na podlagi določb, sprejetih na podlagi te direktive, bi bilo treba določiti ureditve, tudi mehanizme, s katerimi lahko zahteva in, če je ustrezno, mu je zagotovljen, zlasti brezplačen dostop do osebnih podatkov ter popravek ali izbris osebnih podatkov in omejitev obdelave. Upravljavec bi moral biti zavezan, da na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, odgovori brez nepotrebnega odlašanja, razen če upravljavec uporablja omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to direktivo. Če so poleg tega zahteve očitno neutemeljene ali pretirane, kot v primeru, ko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nerazumno in neprestano zahteva informacije ali zlorabi svojo pravico do informacij, na primer z navajanjem napačnih ali zavajajočih informacij pri oddaji zahteve, bi moral upravljavec imeti možnost zaračunati razumno pristojbino ali pa zavrniti ukrepanje v zvezi s to zahtevo.

(41)

Kadar upravljavec zahteva predložitev dodatnih informacij, potrebnih za potrditev identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba te informacije obdelati samo za ta poseben namen in se jih ne bi smelo shranjevati dlje, kot je potrebno za navedeni namen.

(42)

Posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti najmanj naslednje informacije: identiteto upravljavca, obstoj dejanj obdelave, namen obdelave, pravica do vložitve pritožbe in obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave. Te informacije bi lahko bile zagotovljene na spletnem mestu pristojnega organa. Poleg tega bi bilo treba posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v posebnih primerih in zaradi uresničevanja njegovih pravic seznaniti s pravno podlago za obdelavo in tem, kako dolgo bodo podatki shranjeni, v kolikor so take dodatne informacije potrebne, ob upoštevanju posebnih okoliščin, v katerih se podatki obdelujejo, za zagotovitev poštene obdelave v odnosu do posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(43)

Posameznik bi moral imeti pravico dostopa do podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim, in do enostavnega uresničevanja te pravice v razumnih časovnih presledkih, da bi se seznanil z obdelavo in preveril njeno zakonitost. Zato bi moral imeti vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da je seznanjen s sporočilom in da prejme sporočilo o namenih, za katere se obdelujejo podatki, v kakšnem obdobju se ti podatki obdelujejo in kdo so uporabniki podatkov, tudi v tretjih državah. Kadar takšna sporočila vsebujejo informacije o izvoru osebnih podatkov, te informacije ne bi smele razkriti identitete posameznikov, zlasti zaupnih virov. Da bi se ta pravica spoštovala, zadošča, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, poseduje celoten povzetek teh podatkov v razumljivi obliki, to pomeni obliki, ki mu omogoča, da se zaveda obstoja teh podatkov ter da preveri, ali so podatki točni in se obdelujejo v skladu s to direktivo, da bi lahko uresničeval pravice, ki so mu podeljene s to direktivo. Ta povzetek je lahko v obliki kopije osebnih podatkov, ki se obdelujejo.

(44)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da sprejmejo zakonodajne ukrepe za zadržanje, omejitev ali izpustitev informacij za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ali celotno ali delno omejitev dostopa do njihovih osebnih podatkov, v kolikor je tak ukrep ob upoštevanju temeljnih pravic in zakonitih interesov zadevnega posameznika v demokratični družbi nujen in sorazmeren ukrep za preprečitev oviranja uradnih ali drugih zakonitih preiskav, poizvedb ali postopkov ter vplivanja na preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, pa tudi zaščito javne varnosti ali varnosti države ali pravic in svoboščin drugih. Upravljavec bi moral na podlagi konkretne in posamične preučitve vsakega primera presoditi, ali bi bilo treba pravico do dostopa delno ali v celoti omejiti.

(45)

Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba o morebitni zavrnitvi ali omejitvi dostopa načeloma pisno obvestiti, tudi o dejanskem stanju ali pravni podlagi, na katerih temelji odločitev.

(46)

Vsaka omejitev pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora biti skladna z Listino in EKČP, kot ju razlaga sodna praksa Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti glede vsebine teh pravic in svoboščin.

(47)

Posameznik bi moral imeti pravico do popravka netočnih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, zlasti v zvezi z dejstvi, in pravico do izbrisa, kadar obdelava takih podatkov krši določbe iz te direktive. Vendar pravica do popravka ne bi smela vplivati na primer na vsebino izjave priče. Posameznik bi moral imeti tudi pravico do omejitve obdelave, kadar izpodbija točnost osebnih podatkov, pri čemer njihove točnosti ali netočnosti ni mogoče preveriti, ali kadar je treba osebne podatke ohraniti za namene dokazovanja. Namesto da se izbriše osebne podatke, bi bilo treba zlasti omejiti njihovo obdelavo, če v specifičnem primeru obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi izbris lahko vplival na zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V takšnem primeru bi bilo treba omejene podatke obdelovati le za namen, ki je preprečil njihov izbris. Metode za omejitev obdelave osebnih podatkov bi lahko med drugim zajemale prenos izbranih podatkov v drug sistem za obdelavo, na primer za namene arhiviranja, ali onemogočenje dostopnosti izbranih podatkov. Pri avtomatiziranih zbirkah bi bilo treba omejitev obdelave načeloma zagotoviti s tehničnimi sredstvi. V zbirki bi moralo biti jasno navedeno dejstvo, da je obdelava osebnih podatkov omejena. O popravku ali izbrisu osebnih podatkov ali omejitvi obdelave bi bilo treba obvestiti uporabnike, ki so jim bili podatki razkriti, in pristojne organe, ki so netočne podatke posredovali. Upravljavci bi morali prav tako prenehati širiti te podatke.

(48)

Kadar upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrne pravico do informacij, dostopa, popravka ali izbrisa osebnih podatkov ali omejitve obdelave, bi moral imeti ta posameznik pravico, da od nacionalnega nadzornega organa zahteva pregled zakonitosti obdelave. Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi bilo treba o tej pravici obvestiti. Kadar nadzorni organ deluje v imenu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral nadzorni organ tega posameznika obvestiti vsaj o tem, da je opravil vsa potrebna preverjanja ali preglede. Nadzorni organ posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvesti tudi o pravici do uporabe pravnega sredstva.

(49)

Kadar se osebni podatki obdelujejo med kazensko preiskavo in v sodnem kazenskem postopku, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da zagotovijo, da se uresničevanje pravic do informacij, dostopa in popravka ali izbrisa osebnih podatkov in omejitve obdelave izvajajo v skladu z nacionalnimi predpisi o sodnih postopkih.

(50)

Uvesti bi bilo treba pristojnost in odgovornost upravljavca glede vsake obdelave osebnih podatkov, ki jo izvede upravljavec ali je izvedena v njegovem imenu. Upravljavec bi moral zlasti izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe ter biti zmožen dokazati, da so dejavnosti obdelave v skladu s to direktivo. Pri takšnih ukrepih bi moral upoštevati naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ukrepi, ki jih sprejme upravljavec, bi morali vključevati oblikovanje in izvajanje posebnih zaščitnih ukrepov v zvezi z ravnanjem z osebnimi podatki ranljivih posameznikov, kot so otroci.

(51)

Tveganja za posameznikove pravice in svoboščine, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, so lahko posledica obdelave podatkov, ki bi lahko povzročila fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, zlasti kadar obdelava lahko privede do diskriminacije, kraje ali zlorabe identitete, finančne izgube, okrnitve ugleda, izgube zaupnosti podatkov, zaščitenih s poklicno skrivnostjo, neodobrene reverzije psevdonimizacije ali katere koli druge večje gospodarske ali socialne škode ali kadar bi bile posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko odvzete pravice in svoboščine ali možnost nadzora nad njihovimi osebnimi podatki; kadar se obdelujejo osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična stališča, veroizpoved ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, kadar se obdelujejo genetski ali biometrični podatki za edinstveno identifikacijo zadevnega posameznika ali kadar se obdelujejo podatki v zvezi z zdravjem ali podatki v zvezi s spolnim življenjem in spolno usmerjenostjo, kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi; kadar se vrednotijo osebni vidiki, zlasti analiziranje in predvidevanje vidikov, ki zadevajo uspešnost pri delu, ekonomski položaj, zdravje, osebni okus ali interese, zanesljivost ali vedenje, lokacijo ali gibanje, da bi se ustvarili ali uporabljali osebni profili; kadar se obdelujejo osebni podatki ranljivih posameznikov, zlasti otrok, ter kadar obdelava vključuje veliko število osebnih podatkov in zadeva veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(52)

Verjetnost in resnost tveganja bi bilo treba ugotoviti glede na vrsto, obseg, okoliščine in namene obdelave. Tveganje bi bilo treba oceniti na podlagi objektivne ocene, s katero bi ugotovili, ali dejanja obdelave podatkov pomenijo veliko tveganje. Veliko tveganje pomeni znatno tveganje poseganja v pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(53)

Zaradi varstva pravic in svoboščin posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je treba sprejeti primerne tehnične in organizacijske ukrepe, s čimer se zagotovi izpolnitev zahtev iz te direktive. Izvajanje takih ukrepov ne bi smelo biti odvisno zgolj od gospodarskih vidikov. Da bi upravljavec lahko dokazal skladnost s to direktivo, bi moral sprejeti notranje politike in izvesti ukrepe, ki spoštujejo zlasti načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Če je upravljavec izvedel oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s to direktivo, bi bilo treba rezultate te ocene upoštevati pri oblikovanju navedenih ukrepov in postopkov. Ti ukrepi bi med drugim lahko vključevali ukrep čim zgodnejše uporabe psevdonimizacije. Uporaba psevdonimizacije za namene te direktive bi lahko služila kot orodje, ki bi lahko olajšalo zlasti prost pretok osebnih podatkov znotraj območja svobode, varnosti in pravice.

(54)

Varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pa tudi pristojnost in odgovornost upravljavcev in obdelovalcev, tudi v povezavi s spremljanjem in ukrepi nadzornih organov, zahtevajo jasno razdelitev odgovornosti iz te direktive, tudi kadar upravljavec namene in sredstva obdelave določi skupaj z drugimi upravljavci ali kadar je dejanje obdelave izvedeno v imenu upravljavca.

(55)

Obdelavo s strani obdelovalca bi moral urejati pravni akt, vključno s pogodbo, v kateri bi bile določene obveznosti obdelovalca do upravljavca, predvsem pa navedeno, da bi obdelovalec moral delovati samo po navodilih upravljavca. Obdelovalec bi moral upoštevati načelo vgrajenega in privzetega varstva podatkov.

(56)

Za dokaz skladnosti s to direktivo bi moral upravljavec ali obdelovalec hraniti evidence o vseh vrstah dejavnosti obdelave osebnih podatkov, za katere je odgovoren. Vsak upravljavec in obdelovalec bi moral sodelovati z nadzornim organom in mu na zahtevo omogočiti dostop do teh evidenc, ki jih ima na voljo, da bi se lahko uporabile za spremljanje teh dejanj obdelave. Upravljavec ali obdelovalec, ki obdeluje osebne podatke v neavtomatiziranih sistemih obdelave, bi moral vzpostaviti učinkovite metode za dokazovanje zakonitosti obdelave, notranje spremljanje ter zagotavljanje neoporečnosti in varnosti podatkov, kot so dnevniki ali druge oblike evidentiranja.

(57)

Dnevnike bi bilo treba hraniti vsaj za dejanja v avtomatiziranih sistemih obdelave, kot so zbiranje, predelava, vpogled, razkritje, vključno s prenosi, kombiniranje ali izbris. Identifikacija osebe, ki je vpogledala v osebne podatke ali jih razkrila, bi morala biti zabeležena v dnevniku, na podlagi tega pa bi moralo biti možno utemeljiti dejanja obdelave. Dnevnike bi bilo treba uporabljati zgolj za preverjanje zakonitosti obdelave, notranje spremljanje ter zagotavljanje neoporečnosti in varnosti podatkov in kazenskih postopkov. Notranje spremljanje vključuje tudi notranji disciplinski postopek pristojnih organov.

(58)

Upravljavec bi moral opraviti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, če je verjetno, da bodo dejanja obdelave povzročila znatno tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi svoje narave, obsega ali namena, kar bi zlasti moralo vključevati ukrepe, zaščitne ukrepe in mehanizme, predvidene za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in dokazovanje skladnosti s to direktivo. Ocene učinka bi morale zajemati ustrezne sisteme in dejanja obdelave, ne pa tudi posameznih primerov.

(59)

Upravljavec ali obdelovalec bi se moral v nekaterih primerih pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom, da bi bilo zagotovljeno učinkovito varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(60)

Za ohranitev varnosti in preprečitev obdelave, ki bi pomenila kršitev te direktive, bi moral upravljavec ali obdelovalec oceniti tveganje, povezano z obdelavo, in izvesti ukrepe za ublažitev tega tveganja, na primer šifriranje. Takšni ukrepi bi morali zagotoviti ustrezno raven varnosti, vključno z zaupnostjo, in bi morali upoštevati najsodobnejše tehnologije, stroške izvajanja glede na tveganje in naravo osebnih podatkov, ki jih je treba varovati. Pri oceni tveganj v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba pozornost posvetiti tveganjem, ki jih pomeni obdelava podatkov, kot so nenamerno ali nezakonito uničenje, izguba, sprememba ali nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kar lahko zlasti povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo. Upravljavec in obdelovalec bi morala zagotoviti, da obdelave osebnih podatkov ne izvajajo nepooblaščene osebe.

(61)

Kršitev varstva osebnih podatkov lahko, če se ne obravnava ustrezno in pravočasno, zadevnim posameznikom povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, kot so izguba nadzora nad njihovimi osebnimi podatki ali omejitev njihovih pravic, diskriminacija, kraja ali zloraba identitete, finančna izguba, neodobrena reverzija psevdonimizacije, okrnitev ugleda, izguba zaupnosti osebnih podatkov, zaščitenih s poklicno skrivnostjo, ali katera koli druga znatna gospodarska ali socialna škoda. Zato bi moral upravljavec, takoj, ko se seznani s kršitvijo varstva osebnih podatkov, o njej uradno obvestiti pristojni nadzorni organ brez nepotrebnega odlašanja in po možnosti najpozneje v 72 urah po seznanitvi s kršitvijo, razen če lahko upravljavec v skladu z načelom odgovornosti dokaže, da ni verjetno, da bi kršitev varstva osebnih podatkov povzročila tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Kadar ni mogoče uradno obvestiti v 72 urah, bi bilo treba uradnemu obvestilu priložiti razloge za zamudo, informacije pa se lahko zagotovijo postopoma in brez dodatnega nepotrebnega odlašanja.

(62)

Posameznike bi bilo treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti, kadar bi kršitev varstva osebnih podatkov lahko povzročila znatno tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, da bi se ti lahko ustrezno zavarovali. Obvestitev bi morala vsebovati opis narave kršitve varstva osebnih podatkov in vključevati priporočila za zadevnega posameznika v zvezi z ublažitvijo morebitnih škodljivih učinkov. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali biti obveščeni, kakor hitro je to razumno mogoče, v tesnem sodelovanju z nadzornim organom in ob upoštevanju smernic nadzornega organa ali drugih ustreznih organov. Potreba po ublažitvi neposrednega tveganja nastanka škode bi na primer terjala takojšnjo obvestitev posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, potreba po izvajanju ustreznih ukrepov zoper nadaljnje ali podobne kršitve varstva podatkov pa bi lahko upravičila daljši rok obvestitve. Kadar z odložitvijo ali omejitvijo obvestitve zadevnega posameznika o kršitvi varstva osebnih podatkov ni mogoče doseči preprečevanja oviranja uradnih ali zakonitih preiskav, poizvedb ali postopkov, izogibanja vplivu na preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, zaščite javne varnosti in varnosti države ali zaščite pravic in svoboščin drugih, se ta obvestitev v izjemnih okoliščinah lahko opusti.

(63)

Upravljavec bi moral določiti osebo, ki bi mu pomagala pri spremljanju notranje skladnosti s predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive, razen če se država članica odloči, da izvzame sodišča in druge neodvisne pravosodne organe, kadar delujejo kot sodni organ. Ta oseba je lahko član obstoječega osebja upravljavca, ki se je udeležilo posebnega usposabljanja o zakonodaji in praksah s področja varstva podatkov z namenom pridobiti strokovno znanje na tem področju. Določiti bi bilo treba stopnjo potrebnega strokovnega znanja, zlasti glede na izvedeno obdelavo podatkov in varstvo, ki je potrebno pri osebnih podatkih, obdelanih s strani upravljavca. Ta oseba lahko svoje naloge opravlja v okviru krajšega ali polnega delovnega časa. Več upravljavcev lahko ob upoštevanju svoje organizacijske strukture in velikosti, na primer v primeru skupnih virov v centralnih enotah, skupaj imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Ta oseba je lahko prav tako imenovana na različne položaje v okviru strukture zadevnih upravljavcev. Upravljavcu in zaposlenim, ki obdelujejo osebne podatke, bi morala pomagati tako, da bi jih obveščala in jim svetovala o izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z varstvom podatkov. Takšnim pooblaščenim osebam za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da svoje dolžnosti in naloge opravljajo neodvisno in v skladu s pravom držav članic.

(64)

Države članice bi morale zagotoviti, da se prenos v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede samo, če je potreben za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ter če je upravljavec v tretji državi ali mednarodni organizaciji organ, pristojen v smislu te direktive. Prenos bi smeli izvesti le pristojni organi, ki delujejo kot upravljavci, razen ko je obdelovalcem izrecno naročen prenos v imenu upravljavcev. Tak prenos se lahko izvede v primerih, v katerih je Komisija sklenila, da zadevna tretja država ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva, po zagotovitvi ustreznih zaščitnih ukrepov ali v posebnih primerih, v katerih se uporabljajo odstopanja. Kadar se osebni podatki prenašajo iz Unije upravljavcem, obdelovalcem ali drugim uporabnikom v tretjih državah ali mednarodnim organizacijam, raven varstva posameznikov, ki jo v Uniji zagotavlja ta direktiva, ne bi smela biti ogrožena, vključno v primeru nadaljnjih prenosov osebnih podatkov iz tretje države ali mednarodne organizacije upravljavcem ali obdelovalcem v isti ali drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji.

(65)

Kadar se osebni podatki posredujejo iz države članice v tretje države ali mednarodne organizacije, bi moral biti tak prenos načeloma možen šele po pridobitvi soglasja države članice, ki je posredovala podatke. Kadar so javna varnost v državi članici ali tretji državi oziroma osnovni interesi države članice tako neposredno ogroženi, da predhodnega soglasja ni mogoče pravočasno pridobiti, bi pristojni organ zaradi učinkovitega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj moral imeti možnost, da zadevni tretji državi ali mednarodni organizaciji posreduje ustrezne osebne podatke brez takšnega predhodnega soglasja. Države članice bi morale določiti, da so tretje države ali mednarodne organizacije obveščene o vseh specifičnih okoliščinah prenosa. Za nadaljnje prenose osebnih podatkov bi moral dati predhodno soglasje pristojni organ, ki je izvedel prvotni prenos. Pri odločanju o zahtevi za soglasje z nadaljnjim prenosom bi moral pristojni organ, ki je izvedel prvotni prenos, ustrezno upoštevati vse bistvene dejavnike, vključno z resnostjo kaznivega dejanja, posebnimi okoliščinami in namenom, za katerega so bili podatki prvotno preneseni, naravo in pogoji izvrševanja kazenske sankcije ter ravnjo varstva osebnih podatkov v tretji državi ali mednarodni organizaciji, v katero so osebni podatki preneseni v okviru nadaljnjega prenosa. Pristojni organ, ki je izvedel prvotni prenos, bi moral imeti možnost, da posebne pogoje predpiše tudi za nadaljnji prenos. Take posebne pogoje je mogoče opisati na primer v kodeksih ravnanja s podatki.

(66)

Komisija bi morala imeti možnost, da sklene – z učinkom za celotno Unijo –, da nekatere tretje države ali ozemlja ali eden ali več določenih sektorjev v tretji državi ali mednarodna organizacija nudi ustrezno raven varstva podatkov, s čimer zagotavlja pravno varnost in enotnost po vsej Uniji v zvezi s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, za katere velja, da zagotavljajo takšno raven varstva. V takšnih primerih bi moralo biti možno, da se prenosi osebnih podatkov v te države opravijo brez posebnega soglasja, razen če mora druga država članica, ki je posredovala podatke, podati svoje soglasje za prenos.

(67)

Komisija bi morala v skladu s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji Unija, zlasti z varstvom človekovih pravic, v svoji oceni tretje države ali ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi upoštevati, v kolikšni meri posamezna tretja država spoštuje načelo pravne države, dostop do pravnega varstva, pa tudi mednarodna pravila in standarde na področju človekovih pravic ter svojo splošno in področno zakonodajo, med drugim zakonodajo na področju javne varnosti, obrambe, varnosti države ter javnega reda in kazenskega prava. Pri sprejetju sklepa o ustreznosti glede ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi bi bilo treba upoštevati jasna in objektivna merila, kot so posebne dejavnosti obdelave ter področje uporabe veljavnih pravnih standardov in veljavne zakonodaje v tretji državi. Tretja država bi morala nuditi jamstva, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, zagotovljeni v Uniji, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo v enem ali več določenih sektorjih. Zlasti bi morala tretja država zagotavljati učinkovit in neodvisen nadzor varstva podatkov ter mehanizme sodelovanja z organi za varstvo podatkov držav članic, posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pa bi morali imeti učinkovite in izvršljive pravice ter dostop do učinkovitega upravnega in sodnega varstva.

(68)

Poleg mednarodnih zavez, ki jih sprejme tretja država ali mednarodna organizacija, bi morala Komisija upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije pri večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti v povezavi z varstvom osebnih podatkov, ter izvajanje takih obveznosti. Upoštevati bi bilo treba zlasti pristop tretje države h Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in Dodatnemu protokolu h Konvenciji. Pri oceni ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah bi se Komisija morala posvetovati z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 (v nadaljnjem besedilu: odbor). Komisija bi morala upoštevati tudi vse relevantne sklepe Komisije o ustreznosti, sprejete v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2016/679.

(69)

Komisija bi morala spremljati izvajanje sklepov v zvezi z ravnjo varstva v tretji državi, na ozemlju ali v določenem sektorju v tretji državi ali v mednarodni organizaciji. V svojih sklepih o ustreznosti bi morala Komisija zagotoviti mehanizem za redno pregledovanje njihovega izvajanja. Te redne preglede bi bilo treba izvajati v posvetovanju z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ter bi morali upoštevati vsa ustrezna dogajanja v tretji državi ali mednarodni organizaciji.

(70)

Komisija bi morala biti tudi zmožna ugotoviti, da tretja država, ozemlje ali določeni sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva podatkov. Posledično bi bilo treba prenos osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo prepovedati, razen če so izpolnjene zahteve iz te direktive o prenosih podatkov v skladu s ustreznimi zaščitnimi ukrepi in odstopanji za posebne primere. Določiti bi bilo treba postopke za posvetovanje med Komisijo in takimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Komisija bi morala tretjo državo ali mednarodno organizacijo pravočasno obvestiti o zadevnih razlogih in z njo začeti posvetovanja za izboljšanje stanja.

(71)

Prenosi, ki ne temeljijo na takem sklepu o ustreznosti, bi morali biti dovoljeni samo, če so bili v pravno zavezujočem instrumentu določeni ustrezni zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, ali če je upravljavec ocenil vse okoliščine pri prenosu podatkov in na podlagi te ocene meni, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Takšni pravno zavezujoči instrumenti bi na primer lahko bili pravno zavezujoči dvostranski sporazumi, ki so jih sklenile države članice in se izvajajo v okviru njihovega pravnega reda ter bi jih lahko uveljavljali posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, iz zadevnih držav in ki zagotavljajo skladnost z zahtevami glede varstva podatkov in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, tudi pravico do učinkovitega upravnega ali sodnega varstva. Upravljavec bi moral imeti možnost upoštevati sporazume o sodelovanju, ki so jih sklenili Europol ali Eurojust in tretje države ter omogočajo izmenjavo osebnih podatkov pri ocenjevanju vseh okoliščin pri prenosu podatkov. Prav tako bi moral imeti možnost upoštevati dejstvo, da bodo za prenos osebnih podatkov veljale obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti, ki zagotavljajo, da se podatki ne obdelujejo za druge namene kot za namen prenosa. Poleg tega pa bi moral tudi upoštevati, da se osebni podatki ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja. Čeprav bi se ti pogoji lahko šteli za ustrezne zaščitne ukrepe za prenos podatkov, bi upravljavec moral imeti možnost zahtevati dodatne zaščitne ukrepe.

(72)

V primerih, ko ni sklepa o ustreznosti ali ustreznih zaščitnih ukrepov, bi se prenos ali skupina prenosov lahko izvedla le v specifičnih okoliščinah, če je to potrebno za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe ali zaščito zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar je to določeno v pravu države članice, ki prenaša osebne podatke, za preprečevanje neposredne in resne ogroženosti javne varnosti države članice ali tretje države, v posameznem primeru za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ali v posameznem primeru zaradi uveljavitve, izvajanja ali obrambe pravnih zahtevkov. Ta odstopanja bi bilo treba razlagati restriktivno in ne bi smela omogočati pogostih, množičnih in strukturnih prenosov osebnih podatkov, niti obsežnih prenosov podatkov, ampak bi morala biti omejena na podatke, ki so nujno potrebni. Take prenose bi bilo treba dokumentirati ter jih na zahtevo dati na voljo nadzornemu organu, da bi lahko spremljal zakonitost prenosa.

(73)

Pristojni organi držav članic uporabljajo veljavne dvo- ali večstranske mednarodne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, in sicer za izmenjavo ustreznih informacij, ki jim omogočajo izvajanje njihovih zakonsko dodeljenih nalog. To načeloma poteka prek organov, ki so za namene te Direktive pristojni v zadevnih tretjih državah ali vsaj v sodelovanju z njim, včasih tudi v primeru neobstoja dvo- ali večstranskega mednarodnega sporazuma. Vendar je lahko v specifičnih posameznih primerih redni postopek, v okviru katerih se zahteva vzpostavitev stika s takšnim organom v tretji državi, neučinkovit ali neprimeren, zlasti ker prenosa ne bi bilo mogoče opraviti pravočasno ali ker navedeni organ v tretji državi ne spoštuje načela pravne države ali mednarodnih pravil in standardov na področju človekovih pravic, tako da bi se pristojni organi držav članic lahko odločili, da osebne podatke prenesejo neposredno uporabnikom s sedežem v teh tretjih državah. To se lahko zgodi, kadar je nujno posredovati osebne podatke, da bi rešili življenje osebi, ki je v nevarnosti, da postane žrtev kaznivega dejanja, ali zaradi preprečitve neposredne storitve kaznivega dejanja, vključno s terorizmom. Čeprav bi ta prenos med pristojnimi organi ter uporabniki s sedežem v tretjih državah moral potekati le v specifičnih posameznih primerih, bi v tej direktivi morali zagotoviti pogoje za urejanje takih primerov. Te določbe ne smejo šteti za odstopanja od obstoječih dvo- ali večstranskih mednarodnih sporazumov na področjih pravosodnega sodelovanja v pri kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja. Ti predpisi bi se morali uporabljati poleg drugih predpisov iz te direktive, zlasti predpisov o zakonitosti obdelave in predpisov iz Poglavja V.

(74)

Pri čezmejnem prenosu osebnih podatkov se lahko poveča tveganje v zvezi z zmožnostjo posameznikov pri uresničevanju pravic do varstva podatkov, da se zaščitijo pred nezakonito uporabo ali razkritjem navedenih podatkov. Hkrati lahko nadzorni organi ugotovijo, da ne morejo obravnavati pritožb ali izvesti preiskav v zvezi z dejavnostmi zunaj svojih meja. Tudi nezadostna pooblastila za preprečevanje kršitev ali njihovo odpravo in neskladne pravne ureditve lahko ovirajo njihova prizadevanja za čezmejno sodelovanje. Zato je treba spodbujati tesnejše sodelovanje med nadzornimi organi za varstvo podatkov zaradi zagotavljanja pomoči pri izmenjavi informacij s tujimi nadzornimi organi za varstvo podatkov.

(75)

Ustanovitev nadzornih organov v državah članicah, ki so zmožni opravljati svoje naloge popolnoma neodvisno, je bistveni del varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. Nadzorni organi bi morali spremljati uporabo predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in bi morali prispevati k njihovi dosledni uporabi v Uniji zaradi zaščite posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov. V ta namen je potrebno medsebojno sodelovanje nadzornih organov in njihovo sodelovanje s Komisijo.

(76)

Države članice lahko nadzornemu organu, že ustanovljenemu na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, podelijo pristojnost za naloge, ki jih izvajajo nacionalni nadzorni organi, ustanovljeni na podlagi te direktive.

(77)

Države članice bi morale imeti možnost, da v skladu s svojo ustavno, organizacijsko in upravno strukturo ustanovijo več kot en nadzorni organ. Vsak nadzorni organ bi moral imeti finančne in človeške vire, prostore in infrastrukturo, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog, tudi tistih, ki se nanašajo na medsebojno pomoč in sodelovanje z drugimi nadzornimi organi v Uniji. Vsak nadzorni organ bi moral imeti ločen, javni letni proračun, ki je lahko del splošnega državnega ali nacionalnega proračuna.

(78)

Finančni odhodki nadzornih organov bi morali biti predmet neodvisnih nadzornih ali spremljevalnih mehanizmov, pod pogojem, da tak finančni nadzor ne vpliva na neodvisnost teh nadzornih organov.

(79)

Splošni pogoji za člana ali člane nadzornega organa bi morali biti določeni s pravom države članice in bi morali zlasti določati, da te člane imenuje bodisi parlament bodisi vlada ali voditelj zadevne države članice na podlagi predloga vlade ali člana vlade ali parlamenta ali njegovega dela ali pa neodvisen organ, ki je v skladu s pravom države članice in po preglednem postopku pooblaščen za imenovanja. Da bi zagotovili neodvisnost nadzornega organa, bi moral član ali člani delovati neoporečno, se vzdržati vsakega delovanja, ki ni združljivo z njihovimi nalogami, in se v času svojega mandata ne ukvarjati z nobenim nezdružljivim delom, bodisi profitnim bodisi neprofitnim. Da bi zagotovili neodvisnost nadzornega organa, bi moral nadzorni organ izbrati osebje, kar lahko vključuje posredovanje neodvisnega organa, pooblaščenega v skladu s pravom države članice.

(80)

Čeprav se ta direktiva uporablja tudi za dejavnosti nacionalnih sodišč in drugih pravosodnih organov, pa pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodnikov pri opravljanju njihovih sodnih nalog. Ta izjema bi morala biti omejena na sodna opravila v sodnih postopkih in se ne bi smela uporabljati za druge dejavnosti, v katere bi lahko bili vključeni sodniki v skladu s pravom države članice. Države članice bi morale imeti možnost določiti, da nadzorni organ ni pristojen za obdelavo osebnih podatkov drugih neodvisnih pravosodnih organov, kadar delujejo kot sodni organ, na primer urada državnega tožilca. V vsakem primeru bi se moral nad upoštevanjem pravil iz te direktive s strani sodišč in drugih neodvisnih pravosodnih organov vedno opravljati neodvisen nadzor v skladu s členom 8(3) Listine.

(81)

Vsak nadzorni organ bi moral obravnavati pritožbe, ki jih vloži kateri koli posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in preiskati zadevo ali jo predložiti pristojnemu nadzornemu organu. Preiskavo na podlagi pritožbe, ki je lahko predmet sodne presoje, bi bilo treba izvesti v obsegu, ki je v posamezni zadevi ustrezen. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v primernem roku obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. Če mora nadzorni organ zadevo podrobneje preiskati ali se uskladiti z drugim nadzornim organom, bi bilo treba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posredovati informacije o stanju zadeve med postopkom.

(82)

Da bi zagotovili učinkovito, zanesljivo in dosledno spremljanje skladnosti s to direktivo in njeno uveljavljanje v vsej Uniji v skladu s PDEU, kot jo razlaga Sodišče, bi morali imeti nadzorni organi v vsaki državi članici enake naloge in učinkovita pooblastila, vključno s pooblastili za preiskovanje, pooblastili za sprejemanje popravljalnih ukrepov in svetovalnimi pooblastili, ki pomenijo potrebna sredstva za opravljanje njihovih nalog. Vendar pa njihova pooblastila ne bi smela posegati v posebna pravila za kazenske postopke, vključno s preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ali v neodvisnost sodstva. Brez poseganja v pooblastila organov pregona, ki jih imajo v skladu s pravom države članice, bi morali biti nadzorni organi pooblaščeni tudi za obveščanje pravosodnih organov o kršitvah te direktive ali sodelovanje v sodnih postopkih. Pooblastila nadzornih organov bi bilo treba izvajati nepristransko, pravično in v razumnem roku v skladu z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi s pravom Unije in države članice. Zlasti bi morali biti vsi ukrepi ustrezni, nujni in sorazmerni, da bi zagotovili skladnost s to direktivo, pri čemer bi bilo treba upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera, spoštovati pravico vsake osebe, da pred sprejetjem posameznega ukrepa, ki bi lahko imel negativne posledice za zadevno osebo, izrazi svoje mnenje, ter preprečiti nepotrebne stroške in pretirane nevšečnosti za zadevno osebo. Preiskovalna pooblastila glede dostopa v prostore bi bilo treba izvajati v skladu s posebnimi zahtevami prava države članice, kot je na primer zahteva glede predhodne sodne odobritve. Za vsako sprejetje pravno zavezujoče odločitve bi bilo treba v državi članici nadzornega organa, ki jo je sprejel, opraviti sodno presojo.

(83)

Nadzorni organi bi si morali medsebojno pomagati pri opravljanju svojih nalog in zagotoviti medsebojno pomoč, da se zagotovita dosledna uporaba in izvajanje predpisov, sprejetih na podlagi te direktive.

(84)

Odbor bi moral prispevati k dosledni uporabi te direktive v vsej Uniji, vključno s svetovanjem Komisiji in spodbujanjem sodelovanja nadzornih organov v vsej Uniji.

(85)

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da vloži pritožbo pri enem nadzornem organu in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine, kadar meni, da so kršene njegove pravice iz predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, ali kadar nadzorni organ ne obravnava pritožbe, jo deloma ali v celoti zavrže ali zavrne ali ne ukrepa, kadar je tak ukrep potreben za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Preiskavo na podlagi pritožbe, ki je lahko predmet sodne presoje, bi bilo treba izvesti v obsegu, ki je v posamezni zadevi ustrezen. Pristojni nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v primernem roku obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. Če mora nadzorni organ zadevo podrobneje preučiti ali se uskladiti z drugim nadzornim organom, bi bilo treba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posredovati informacije o stanju zadeve med postopkom. Za poenostavitev postopka vložitve pritožbe bi moral vsak nadzorni organ sprejeti ukrepe, na primer za zagotovitev obrazca za vložitev pritožbe, ki se lahko izpolni tudi elektronsko, pri čemer niso izključena druga komunikacijska sredstva.

(86)

Vsaka fizična ali pravna oseba bi morala imeti pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred pristojnim nacionalnim sodiščem zoper odločitev nadzornega organa, ki ima pravne učinke za to osebo. Taka odločitev se nanaša zlasti na izvajanje preiskovalnih pooblastil nadzornega organa, njegovih pooblastil za sprejemanje popravljalnih ukrepov in pooblastil v zvezi z odobritvami ali na zavržene ali zavrnjene pritožbe. Vendar pa ta pravica ne zajema drugih ukrepov nadzornih organov, ki niso pravno zavezujoči, kot so mnenja, ki jih izdajo nadzorni organi, ali njihovi nasveti. Za postopke zoper nadzorni organ bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež, izvajati pa bi jih bilo treba v skladu s pravom države članice. Ta sodišča bi morala izvajati polno pristojnost, ki bi morala vključevati pristojnost za preučitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na dejstva in zakonodajo v zvezi z zadevnim sporom.

(87)

Če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, meni, da so bile kršene njegove pravice iz te direktive, bi moral imeti pravico, da pooblasti organ, katerega cilj je zaščititi pravice in interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z varstvom njihovih osebnih podatkov in ki je ustanovljen v skladu s pravom države članice, da v njegovem imenu vloži pritožbo pri nadzornem organu in uresničuje pravico do pravnega sredstva. Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do zastopnika ne bi smela posegati v postopkovno pravo države članice, v katerem je lahko določeno, da morajo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, pred nacionalnimi sodišči obvezno zastopati odvetniki, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 77/249/EGS (10).

(88)

Vso škodo, ki jo oseba lahko utrpi zaradi obdelave, ki je posledica kršitve predpisa, sprejetega na podlagi te direktive, bi moral povrniti upravljavec ali kateri koli drug organ, pristojen na podlagi prava države članice. Pojem škode bi bilo treba razlagati široko, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, in sicer na način, ki v celoti odraža cilje te direktive. To ne posega v morebitne odškodninske zahtevke na podlagi kršitev drugih pravil prava Unije ali države članice. Sklicevanje na obdelavo, ki je nezakonita ali krši predpis, sprejet na podlagi te direktive, zajema tudi obdelavo, ki krši izvedbene akte, sprejete na podlagi te direktive. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti celotno in učinkovito odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli.

(89)

Predvideti bi bilo treba kazni za vsako fizično ali pravno osebo, za katero velja zasebno ali javno pravo, ki krši to direktivo. Države članice bi morale zagotoviti, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ter sprejeti vse ukrepe za njihovo izvršitev.

(90)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede ustrezne ravni varstva, ki ga zagotovi tretja država, ozemlje ali določeni sektor za obdelavo v tej tretji državi ali mednarodna organizacija ter glede oblike in postopkov za medsebojno pomoč ter ureditev za elektronsko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pa tudi med nadzornimi organi in odborom. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(91)

Za sprejetje izvedbenih aktov o ustrezni ravni varstva, ki ga zagotovi tretja država, ozemlje ali določeni sektor za obdelavo v tej tretji državi ali mednarodna organizacija, o obliki in postopkih za medsebojno pomoč ter ureditvah za elektronsko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pa tudi med nadzornimi organi in odborom, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, ker so ti akti splošni.

(92)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih, ko tretja država, ozemlje ali določeni sektor za obdelavo v tej tretji državi ali mednarodna organizacija ne bi več zagotavljala ustrezne ravni varstva.

(93)

Ker ciljev te direktive,in sicer zaščititi temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in zlasti njihove pravice do varstva osebnih podatkov ter zagotoviti svobodne izmenjave osebnih podatkov s strani pristojnih organov v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev

(94)

Posebni predpisi iz aktov Unije, ki so bili pred sprejetjem te direktive sprejeti na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja in urejajo obdelavo osebnih podatkov med državami članicami oziroma dostop določenih organov držav članic do informacijskih sistemov, vzpostavljenih na podlagi Pogodb, bi morali ostati nespremenjeni, kot so na primer posebni predpisi o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ (12), ali člen 23 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (13). Ker člen 8 Listine in člen 16 PDEU določata, da bi morala biti temeljna pravica do varstva osebnih podatkov v vsej Uniji zagotovljena na dosleden način, bi morala Komisija presoditi, v kakšnem razmerju so ta direktiva in akti, ki so bili sprejeti pred sprejetjem te direktive in urejajo obdelavo osebnih podatkov v državah članicah oziroma dostop določenih organov držav članic do informacijskih sistemov, vzpostavljenih na podlagi Pogodb, da se oceni potreba po prilagoditvi teh posebnih določb tej direktivi. Kadar je to ustrezno, bi morala Komisija pripraviti predloge z namenom zagotovitve doslednih pravnih predpisov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

(95)

Da bi zagotovili celovito in dosledno varstvo osebnih podatkov v Uniji, bi morali mednarodni sporazumi, ki so jih države članice sklenile pred dnem začetka veljavnosti te direktive in ki so skladni z ustreznim pravom Unije, ki je veljalo pred navedenim dnem, ostati v veljavi, dokler ne bodo spremenjeni, nadomeščeni ali razveljavljeni.

(96)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da to direktivo prenesejo v največ dveh letih od dneva začetka njene veljavnosti. Obdelavo, ki se že izvaja na navedeni dan, bi bilo treba uskladiti s to direktivo v roku dveh let po začetku veljavnosti te direktive. Kadar pa je takšna obdelava v skladu s pravom Unije, veljavnim pred dnevom začetka veljavnosti te direktive, se zahteve te direktive glede predhodnega posvetovanja z nadzornim organom ne bi smele uporabljati za dejanja obdelave, ki so se začela že pred tem dnevom, saj je treba te zahteve glede na njihovo naravo izpolniti pred obdelavo. Kadar države članice uporabijo daljše obdobje za izvajanje, ki se izteče sedem let po dnevu začetka veljavnosti te direktive, za uskladitev z obveznostmi vodenja dnevnikov za avtomatizirane sisteme obdelave, vzpostavljene pred tem dnevom, bi moral upravljavec ali obdelovalec vzpostaviti učinkovite metode za dokazovanje zakonitosti obdelave podatkov, notranje spremljanje ter zagotavljanje neoporečnosti in varnosti podatkov, kot so dnevniki ali druge oblike evidentiranja.

(97)

Ta direktiva ne posega v pravila o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, kot so določena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(98)

Okvirni sklep 2008/977/PNZ bi bilo zato treba razveljaviti.

(99)

V skladu s členom 6a Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k PEU in k PDEU, pravila iz te direktive, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU, ne zavezujejo Združenega kraljestva in Irske, če ju ne zavezujejo pravila, ki urejajo oblike pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ali policijskega sodelovanja, v okviru katerih je treba upoštevati določbe predpisov, sprejetih na podlagi člena 16 PDEU.

(100)

V skladu s členoma 2 in 2a Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danske ne zavezujejo in se zanjo ne uporabljajo pravila, ki so določena v tej direktivi in se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU. Ker ta direktiva nadgrajuje schengenski pravni red na podlagi naslova V tretjega dela PDEU, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola šestih mesecih po sprejetju te direktive odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(101)

Ta direktiva za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (15).

(102)

Ta direktiva za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16).

(103)

Ta direktiva za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (17).

(104)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina, kakor so vsebovani v PDEU, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in do nepristranskega sojenja. Omejitve teh pravic so v skladu s členom 52(1) Listine, ker so potrebne za izpolnjevanje ciljev splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali zadovoljevanje potrebe po zaščiti pravic in svoboščin drugih.

(105)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih so države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(106)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal 7. marca 2012 (18).

(107)

Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da v nacionalnih predpisih o kazenskem postopku izvajajo uresničevanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij, do dostopa, popravka ali izbrisa osebnih podatkov in do omejitve obdelave v kazenskem postopku, in možnih omejitvah v zvezi s tem –

(a)

varujejo temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov, in

(b)

zagotovijo, da izmenjava osebnih podatkov med pristojnimi organi v Uniji, kadar je takšna izmenjava določena v pravu Unije ali držav članic, ni niti omejena niti prepovedana iz razlogov, povezanih z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

(a)

v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije;

(b)

ki jo izvajajo institucije, organi, uradi in agencije Unije.

(1)

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji ali spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

(2)

„obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(3)

„omejitev obdelave“ pomeni označevanje shranjenih osebnih podatkov zaradi omejevanja njihove obdelave v prihodnosti;

(4)

„oblikovanje profilov“ pomeni vsako obliko avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, ki vključuje uporabo osebnih podatkov za ocenjevanje nekaterih osebnih vidikov v zvezi s posameznikom, zlasti za analizo ali predvidevanje uspešnosti pri delu, ekonomskega položaja, zdravja, osebnega okusa, interesov, zanesljivosti, vedenja, lokacije ali gibanja tega posameznika;

(5)

„psevdonimizacija“ pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku;

(6)

„zbirka“ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

(7)

„pristojni organ“ pomeni:

(8)

„upravljavec“ pomeni pristojni organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov; kadar namene in sredstva takšne obdelave določa pravo Unije ali države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali države članice;

(9)

„obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca;

(10)

„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne. Vendar pa javni organi, ki lahko prejmejo osebne podatke v okviru posamezne poizvedbe v skladu s pravom države članice, ne veljajo za uporabnike; obdelava teh podatkov s strani teh javnih organov poteka v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov glede na namene obdelave;

(11)

„kršitev varstva osebnih podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani;

(12)

„genetski podatki“ pomeni osebne podatke v zvezi s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo edinstvene informacije o fiziologiji ali zdravju tega posameznika in so zlasti rezultat analize biološkega vzorca zadevnega posameznika;

(13)

„biometrični podatki“ pomeni osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki;