5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/1

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1262/2012 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/3

(1)

V skladu s členom 344(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 ni treba upoštevati posebnega tveganja terminske pogodbe na delniške indekse, ki bi se v skladu z navedenim členom obravnavala kot posamezen lastniški instrument, če se z zadevnim delniškim indeksom trguje na borzi in predstavlja zadevni ustrezno razpršen indeks.

(2)

Kadar je terminska pogodba na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi, ustrezno razpršena, se lahko predvideva, da takšen delniški indeks ne predstavlja posebnega tveganja. To se zgodi v primeru, ko indeks zajema vsaj 20 lastniških instrumentov, noben posamezen lastniški instrument v njih ne predstavlja več kot 25 % celotnega indeksa in 10 % največjih lastniških instrumentov (število lastniških instrumentov, zaokroženo navzgor na najbližje naravno število) predstavlja manj kot 60 % celotnega indeksa. Poleg tega mora indeks zajemati lastniške instrumente z vsaj enega nacionalnega trga in iz vsaj štirih panog, med njimi nafta in plin, osnovni materiali, industrijski izdelki, potrošniško blago, zdravstveno varstvo, potrošniške storitve, telekomunikacije, oskrba, finance in tehnologija.

(3)

Glede na to, da se člen 344(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 nanaša na „zadevne“ primerne indekse, so bili samo tisti delniški indeksi, ki so relevantni za finančne institucije v Uniji, ocenjeni v skladu z merili za določanje primernih delniških indeksov.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(5)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/7

(1)

Svet je julija 2005 z Uredbo (ES) št. 1174/2005 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini od 7,6 % do 46,7 %.

(2)

Svet je julija 2008 po vmesnem pregledu obsega izdelka z Uredbo (ES) št. 684/2008 (3) pojasnil obseg izdelka iz prvotne preiskave.

(3)

Svet je junija 2009 po preiskavi o izogibanju z Uredbo (ES) št. 499/2009 (4) razširil dokončno protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“ in je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005, na ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, poslane iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Tajske ali ne.

(4)

Svet je oktobra 2011 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1008/2011 (5) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz LRK po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Razširjeno dajatev, kot je navedena v uvodni izjavi 3, ohranja tudi Izvedbena uredba (EU) št. 1008/2011.

(5)

Trenutno veljavni ukrep je protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1008/2011 po pregledu zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa“), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 372/2013 (6) po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („preiskava v zvezi z vmesnim pregledom“). Stopnja dajatve na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz LRK („zadevna država“ ali „LRK“) v Unijo trenutno znaša 70,8 %. Ukrepi se uporabljajo tudi za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, poslanih iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Tajske ali ne, v skladu z Uredbo (ES) št. 499/2009 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(6)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za pregled v zvezi z novim izvoznikom v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Zahtevek je 3. maja 2013 vložila družba Ningbo Logitrans Handling Equipment Co., Ltd („vložnik“), proizvajalec izvoznik ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov v LRK.

(7)

Vložnik je trdil, da posluje pod pogoji tržnega gospodarstva, kot so opredeljeni v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(8)

Nadalje je trdil, da ni izvažal ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov v Unijo v obdobju preiskave, na katerem so temeljili protidampinški ukrepi, tj. od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („obdobje prvotne preiskave“). Trdil je, da zadevnega izdelka ni izvažal niti v obdobju kasnejše preiskave v zvezi z vmesnim pregledom, tj. od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

(9)

Poleg tega je vložnik trdil, da ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, ki so predmet zgoraj navedenih protidampinških ukrepov.

(10)

Vložnik je tudi trdil, da je začel izvažati ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele v Unijo po koncu obdobja prvotne preiskave in obdobja kasnejše preiskave v zvezi z vmesnim pregledom.

(11)

Komisija je preučila prima facie dokaze, ki jih je predložil vložnik, in ocenila, da so zadostni za utemeljitev začetka pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom in po tem, ko je imela zadevna industrija Unije možnost podati pripombe, je Komisija z Uredbo (EU) št. 32/2014 (7) začela pregled v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(12)

V skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 32/2014 se protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1008/2011, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 372/2013, odpravi za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, ki jih je vložnik proizvedel in prodal za izvoz v Unijo. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 32/2014 dobili navodilo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo takega uvoza.

(13)

V Uredbi (EU) št. 32/2014 je določeno, da bo morda v primeru, če bi preiskava pokazala, da vložnik izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve, treba prilagoditi stopnjo dajatve, ki se trenutno uporablja v skladu s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 1008/2011, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 372/2013.

(14)

Zadevni izdelek so ročni vozički za premeščanje palet in njihovi osnovni deli, tj. šasija in hidravlika, ki so trenutno uvrščeni pod oznaki KN ex 8427 90 00 (oznaki TARIC 8427900011 in 8427900019) ter ex 8431 20 00 (oznaki TARIC 8431200011 in 8431200019), s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“).

(15)

Komisija je industrijo Unije, vložnika in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(16)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za opredelitev statusa novega izvoznika, pogojev tržnega gospodarstva in dampinga. Komisija je vložniku in z njim povezanim družbam poslala obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo in vprašalnik ter prejela odgovor v roku, določenem v ta namen. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vložnika in povezani družbi na Danskem, tj. družbi Logitrans A/S.

(17)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom za opredelitev dampinga je potekalo od 1. julija 2012 do 31. decembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“).

(18)

Preiskava je potrdila, da vložnik ni izvažal zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave, tj. od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004, ali v obdobju kasnejše preiskave v zvezi z vmesnim pregledom, tj. od 1. januarja do 31. decembra 2011, ter da je začel izvažati v Unijo kasneje.

(19)

Poleg tega je vložnik uspel dokazati, da ni bil povezan, neposredno ali posredno, z nobenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katerega v zvezi z zadevnim izdelkom veljajo protidampinški ukrepi.

(20)

Zato se potrdi, da bi bilo vložnika treba šteti za novega izvoznika v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe in bi mu bilo zato treba določiti individualno stopnjo dajatve.

(21)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe Komisija določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) navedene uredbe za proizvajalce izvoznike v LRK, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) navedene uredbe in bi se zanje zato lahko odobrila TGO.

(22)

Vložnik je zasebno podjetje, ki je v celoti v lasti družbe, katere neposredni delničarji so družbe v Evropski uniji. Vsakodnevne poslovne odločitve sprejema izvršni direktor, ki je državljan Evropske unije in tudi član upravnega odbora. Pomembne poslovne odločitve se sprejemajo v odboru delničarjev. Pri odločanju ni bil prisoten noben uradnik, povezan z državo, niti ni bilo nobenega drugega državnega vmešavanja LRK v odločanje.

(23)

Glavni vložek za proizvodnjo ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov pri vložniku so kovinski polizdelki iz toplo valjanega ogljikovega jekla, kupljenega pri različnih dobaviteljih v LRK, tj. toplo valjanega ogljikovega jekla, ki je že predelano v sestavne dele.

(24)

Na podlagi javno dostopnih informacij (8) je bilo ugotovljeno, da so cene predelanih kovinskih delov, ki jih je plačal vložnik, dovolj visoke, da odražajo cene jekla na mednarodnem trgu in dodano vrednost za obdelavo toplo valjanega jekla v kovinske polizdelke. Zato ni bilo nobenih znakov, da bi se izkrivljanje cen nepredelanega jekla v LRK, ugotovljeno v preiskavi v zvezi z vmesnim pregledom (9), preneslo na cene predelanih kovinskih delov, ki jih je v tej zadevi plačal vložnik.

(25)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da je vložnik dokazal, da izpolnjuje merilo 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(26)

Vložnik je razpolagal z enim samim jasnim knjigovodstvom, revidiranim neodvisno v skladu z mednarodnimi računskimi standardi in uporabljenim za vse namene. Zato je bilo ugotovljeno, da je vložnik dokazal, da izpolnjuje merilo 2 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(27)

Vložnik ni imel nobenega posojila kitajskih finančnih institucij ali posojil, ki ne bi bila dodeljena pod tržnimi pogoji, kar zadeva jamstva, obrestno mero in druge pogoje. Ni bilo znakov kakršnega koli drugega izkrivljanja ali prednosti, povezanih z lokacijo ali prostori, ali kakršnega koli drugega vmešavanja države v poslovanje vložnika. Vložnik se ni obravnaval kot visokotehnološka družba, tako da ne bi mogel prejeti nobene državne ugodnosti v tej vlogi. Zato je bilo ugotovljeno, da je vložnik dokazal, da izpolnjuje merilo 3 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(28)

Ugotovljeno je bilo, da je bil vložnik predmet zadevnega kitajskega stečajnega prava in prava lastninskih razmerij, katerih uporaba zagotavlja pravno varnost in stabilnost pri poslovanju družb. Nobenih znakov ni bilo, da se za vložnika ne bi uporabljali in izvajali ti dve vrsti prava. Zato je bilo ugotovljeno, da je vložnik dokazal, da izpolnjuje merilo 4 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(29)

Preiskava tudi ni pokazala omejitev v zvezi z uporabo in pretvorbo tujih valut. Devizne transakcije vložnika so se izvajale po tržnem tečaju, družba pa je lahko prosto razpolagala z lastnimi sredstvi. Zato je bilo ugotovljeno, da je vložnik dokazal, da izpolnjuje merilo 5 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(30)

Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev je bilo sklenjeno, da se vložniku lahko odobri TGO, tako da bi se njegova normalna vrednost določila v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je vložniku, organom LRK in industriji Unije razkrila rezultate analize TGO in jim ponudila možnost, da podajo pripombe.

(32)

Industrija Unije je trdila, da mednarodne cene jekla, ki temeljijo na javno dostopnih informacijah (glej uvodno izjavo 24 zgoraj), niso ustrezna osnova za primerjavo, ker so cene, ki jih plačujejo manjši gospodarski subjekti na trgu jekla, vsaj 20 % nad mednarodnimi referenčnimi cenami. Industrija Unije je tudi trdila, da je bila cena, plačana za predelane kovinske dele, ki se uporabljajo v proizvodnji ročnih vozičkov za premeščanje palet v Uniji, veliko višja od cene, ki jo je plačal vložnik, kar samo po sebi pomeni, da je bila cena, ki jo je plačal vložnik za takšne dele, izkrivljena.

(33)

Mednarodne referenčne cene so se uporabile tudi za podlago za primerjavo pri preiskavi v zvezi z vmesnim pregledom in te cene niso bile prilagojene (10). Na kakršno koli premijo, ki bi bila izplačana poleg mednarodnih referenčnih cen, bi vplivali posamezni dejavniki, ki so specifični za vsak subjekt na trgu, in ni nobene objektivne podlage za splošno prilagoditev zaradi domnevno višjih cen. Trditev, da bi bilo treba prilagoditi mednarodne referenčne cene, je bila zato zavrnjena.

(34)

Kar zadeva ceno, plačano za predelane kovinske dele, ki se uporabljajo v proizvodnji ročnih vozičkov za premeščanje palet v Uniji, na podlagi dokazov, ki jih je predložila industrija Unije, ni bilo mogoče sklepati, da je bila cena, ki jo je plačal vložnik za takšne dele, izkrivljena. To pa zaradi tega, ker bi, kakor je opisano v uvodni izjavi 33 zgoraj, na kakršno koli premijo, ki bi bila izplačana poleg mednarodnih referenčnih cen, vplivali posamezni dejavniki, ki so specifični za vsakega subjekta na trgu, in ni nobene objektivne podlage za splošno prilagoditev zaradi domnevno višjih cen. Poleg tega je iz predloženih dokazov razvidno precej drugih dejavnikov, ki vplivajo na ceno takih kovinskih delov, razen cen jekla, na podlagi katerih ni bilo mogoče sklepati o ustrezni ravni takšnih delov, ki bi lahko bila uporabljena kot referenčna vrednost. Zato je bil zavrnjen argument, da cene, plačane za predelane kovinske dele v Uniji, kažejo na to, da je bila cena, ki jo je vložnik plačal za takšne dele, izkrivljena.

(35)

Industrija Unije je tudi trdila, da so cene jekla v LRK subvencionirane in na splošno izkrivljene ter da to dejstvo samo po sebi zadostuje, da se tudi cene nadalje predelanih kovinskih delov v LRK obravnavajo kot izkrivljene.

(36)

V skladu s sodno prakso Splošnega sodišča se mora kljub temu, da se Komisija lahko opre na makroekonomske premisleke, kot so izkrivljanja cen surovin na ravni industrije/sektorja, TGO določiti posamezno za vsako družbo, tj. oceniti je treba, ali cene, ki jih plačajo posamezne družbe za svoje surovine, odražajo tržne vrednosti (11). Poleg tega je bilo tudi pojasnjeno, da Komisija lahko primerja kitajske domače povprečne cene surovin s povprečnimi mednarodnimi cenami, da bi ugotovila, ali bi bilo TGO mogoče odobriti na tej podlagi (12).

(37)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, je bilo ugotovljeno, da ni bilo dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče trditi, da so se ugotovljena izkrivljanja cen na trgu nepredelanega jekla v LRK prenesla na cene predelanih kovinskih delov, ki jih je plačal vložnik. Ta pristop je v skladu s sodno prakso, saj upošteva individualni položaj vložnika, zato so bile trditve industrije Unije v zvezi s tem zavrnjene.

(38)

Nazadnje je industrija Unije trdila, da bi dodelitev individualne protidampinške stopnje vložniku pomenila veliko tveganje izogibanja, saj je vložnik že kupil ročne vozičke za premeščanje palet od drugega dobavitelja v LRK in jih nato izvozil v Unijo.

(39)

Trditev glede povečanega tveganja izogibanja ni bila podprta z nobenim dokazom. Zlasti je bilo v zvezi z vložnikom ugotovljeno, da ni povezan z zadevnim dobaviteljem ali s katerim koli drugim dobaviteljem v LRK. Preiskava zato ni potrdila, da bi v tem posebnem primeru obstajalo kakršno koli večje tveganje za izogibanje ukrepom. Poleg tega tveganje izogibanja samo po sebi ni merilo iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in zato ni pomembno pri določanju, ali družba izpolnjuje pogoje za TGO. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(40)

Po razkritju je industrija Unije ponovila svojo trditev, da cene jekla na podlagi javno dostopnih informacij niso ustrezna osnova za primerjavo, ker so cene, ki jih plačujejo manjši gospodarski subjekti na trgu jekla, višje od mednarodnih referenčnih cen in tudi višje od cen, ki jih plačujejo družbe, ki so bile predmet preiskave v zvezi z vmesnim pregledom iz uvodne izjave 24. Industrija Unije je tudi trdila, da Komisija pri svoji primerjavi cen iz uvodne izjave 24 ni ustrezno upoštevala stroškov predelave kovinskih delov.

(41)

Vendar trditve industrije Unije niso bile podprte z nobenimi dodatnimi dokazi. Zato se je štelo, da se s temi pripombami le ponavljajo prejšnji argumenti, ki so bili že obravnavani v uvodnih izjavah 32 do 37 zgoraj, in so bile zato zavrnjene.

(42)

Komisija je najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka, ki jo je vložnik zagotovil neodvisnim strankam na domačem trgu, reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje v obdobju preiskave predstavljal najmanj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu ni bil reprezentativen, saj je bil manjši od praga 5 %.

(43)

Ker ni bilo reprezentativnega obsega domače prodaje, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(44)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se nastali tehtani povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA) ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvaril vložnik, prišteli k njihovim povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(45)

Vložnik je izvažal ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele (hidravliko), ki so tudi zadevni izdelek. Vrednost in obseg izvoza hidravlike sta bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom sorazmerno nizka. Poleg tega se hidravlika ni ponovno prodajala neodvisnim strankam v povezani družbi v Uniji. Uporabljala se je izključno za proizvodnjo ročnih vozičkov za premeščanje palet v povezani družbi v Uniji, ki je nato končni izdelek (ročne vozičke za premeščanje palet) prodala na trgu Unije. Zato cena hidravlike pri nadaljnji prodaji ni obstajala. Poleg tega, ker trenutni pregled zadeva samo eno podjetje, ni bilo na voljo drugih podatkov, na podlagi katerih bi se lahko cene pri nadaljnji prodaji hidravlike razumno določile. Ob upoštevanju zgoraj navedenega za hidravliko izvozna cena ni bila določena. V dogovoru z vložnikom se je izvozna cena, ki je bila določena za ročne vozičke za premeščanje palet, štela za reprezentativno za osnovne dele in je bila v tem smislu tudi uporabljena.

(46)

Izvoz je bil opravljen prek povezanega uvoznika v Uniji, ki ga je prodajal naprej neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek najprej prodan naprej neodvisni stranki v Uniji, od te cene pa so se odbili vsi stroški, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo (PSA), ter ustrezna stopnja dobička. Uporabljeni so bili dejanski PSA povezanega uvoznika. Kar zadeva razumno stopnjo dobička, je bila, ker ni bilo na voljo nobenih drugih informacij, uporabljena ocenjena stopnja dobička v višini 5 %.

(47)

Po razkritju je vložnik izpodbijal stopnjo PSA, povezano s prodajo zadevnega izdelka in določeno med preiskavo, pri čemer je trdil, da višjih stroškov, ki so nastali pri prodaji drugih izdelkov, ne bi smeli pripisati zadevnemu izdelku. Ta trditev je bila v nasprotju s preverjenimi podatki. Vložnik tudi ni mogel predložiti alternativne razporeditve stroškov niti nobenega drugega dokaza, ki bi podprl njegovo trditev, ki je bila zato zavrnjena.

(48)

Po razkritju je vložnik trdil, da so bile kljub temu odnosu med izvoznikom in povezanim uvoznikom v Uniji izvozne cene določene po običajnih tržnih pogojih in jih ne bi smeli šteti za nezanesljive. Zato je vložnik menil, da bi bilo treba izvozno ceno določiti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe kot ceno, ki jo je plačal povezani uvoznik.

(49)

Dokazi, ki jih je predložil vložnik, niso potrdili trditve, da je bila cena določena po običajnih tržnih pogojih. Zato transferna cena med povezanimi družbami ni bila na ravni, ki bi povezanemu uvozniku omogočala, da bi lahko v Uniji ustvaril primeren dobiček. Komisija je zato sklenila, da notranja transferna cena ne odraža ustrezne tržne vrednosti zadevnega izdelka in to trditev zavrnila.

(50)

Namesto tega je tudi po razkritju vložnik trdil, da so bile plačane protidampinške dajatve ustrezno odražene v cenah pri nadaljnji prodaji in v nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji ter zato pri konstruiranju izvozne cene znesek plačane protidampinške dajatve ne bi smel biti odbit v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe.

(51)

Dokazi, ki jih je predložil vložnik, pa niso potrjevali, da so bile protidampinške dajatve ustrezno odražene v cenah pri nadaljnji prodaji in nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji. Dokazi kažejo na minimalno povečanje, ki je nastopilo celo po obdobju preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(52)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Za zagotavljanje poštene primerjave so se izvedli ustrezni popravki v obliki prilagoditev, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za prevoz, stroške pakiranja in uvozne dajatve, vključno s carinami (4 %) in protidampinškimi dajatvami (46,7 % in 70,8 %, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1008/2011 oziroma spremenjene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 372/2013), neposredno na izvozne cene v vseh primerih, kadar so bile dokazane razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Zgoraj navedeni stroški prevoza in pakiranja se v skladu s členom 19 osnovne uredbe štejejo za zaupne informacije. Vendar je to informacijo Komisija preverila in ugotovila, da ne odstopa od običajnih stopenj.

(53)

Po razkritju je vložnik vložil zahtevek za prilagoditev stopnje trgovine na podlagi domnevne razlike med prodajo na notranjem in na izvoznem trgu. Vložnik je trdil, da je bila celotna prodaja na domačem trgu opravljena končnim uporabnikom, medtem ko je bila prodaja v Uniji namenjena trgovcem ali uvoznikom. Vložnik je trdil, da bi bilo treba izvesti posebno prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe.

(54)

Vložnik ni predložil novih ali dodatnih informacij v podporo svoji trditvi. Na podlagi informacij, zbranih in preverjenih med preiskavo, ni bilo mogoče ugotoviti, da so bili popusti za trgovce in uvoznike povezani z razliko v funkcijah prodaje. Zato ni bilo mogoče dokazati, da je domnevna razlika v stopnji trgovine vplivala na prodajne cene in na primerljivost cen. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(55)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami, kakor so bile določene zgoraj.

(56)

Primerjava je pokazala obstoj dampinga v višini 54,1 %, izraženega kot odstotek cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) meja Unije brez plačane dajatve.

(57)

Določena stopnja dampinga je bila nižja od stopnje odprave škode za celotno državo, ki je bila določena za LRK v prvotni preiskavi iz uvodne izjave 1. Zato bi bilo treba na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, ki jih proizvaja družba Ningbo Logitrans Handling Equipment Co., Ltd., uvesti dajatev, ki temelji na stopnji dampinga, Izvedbeno uredbo (EU) št. 372/2013 pa bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(58)

Glede na navedene ugotovitve bi se morala določena protidampinška dajatev retroaktivno obračunati za uvoz zadevnega izdelka, za katerega velja registracija v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 32/2014.

(59)

Zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala uvesti spremenjena protidampinška dajatev na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov vložnika in retroaktivno obračunati to dajatev za uvoz, za katerega velja registracija. Njihove pripombe so bile preučene in upoštevane, kjer je bilo to primerno.

(60)

Ta pregled ne vpliva na datum izteka ukrepov, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1008/2011, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 372/2013, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(61)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/15

(1)

Člen 17(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje masla.

(2)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov iz Unije v Rusijo, vključno z mlečnimi izdelki. Spreminjanje cen in zalog masla kažejo na posebej težke razmere na trgu, ki se jih lahko razreši ali popravi s skladiščenjem. Glede na trenutne razmere na trgu je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje masla in vnaprej določiti znesek pomoči.

(3)

Uredba (ES) št. 826/2008 (4) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje.

(4)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz Poglavja III k navedeni uredbi.

(5)

V skladu s členom 16(2)(c) Uredbe (ES) št. 826/2008 in da se zagotovi uskladiščenje homogenih in obvladljivih partij, je primerno določiti zahteve za „skladiščeno partijo“

(6)

Ker so zahtevane informacije o podrobnostih skladiščenja že vključene v zahtevku za pomoč ter zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja, se je primerno odreči zahtevi, da se po sklenitvi pogodbe sporočajo iste informacije, kot to določa točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008.

(7)

Zaradi poenostavitve in logistične učinkovitosti bi bilo treba državam članicam dovoliti, da se odrečejo zahtevi, da se številka pogodbe napiše na vsako skladiščeno enoto, kadar je številka pogodbe vnesena v evidenco skladiščenja.

(8)

Zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja in ob upoštevanju posebnih okoliščin pri skladiščenju masla bi morali biti pregledi, določeni v členu 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008, opravljeni najmanj pri polovici pogodb. Zato bi bilo treba določiti odstopanje od navedenega člena.

(9)

V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi morala pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej, temeljiti na stroških skladiščenja in/ali drugih ustreznih tržnih elementih. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške skladiščenja za vnos in iznos zadevnih proizvodov ter pomoč za dan skladiščenja za stroške hladnega skladiščenja in financiranja.

(10)

V skladu s členom 35(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 in da bi se uporaba ukrepa skrbno spremljala, je primerno določiti rok za predložitev obvestil, ki jih določa člen 35(1)(a) navedene uredbe.

(11)

Da bi imeli začasni izredni ukrepi iz te uredbe takojšen vpliv na trg in bi prispevali k stabilizaciji cen, bi morali začeti veljati dan po objavi Uredbe.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

—

18,93 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja,

—

0,28 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

(a)

o količinah, za katere so bile sklenjene pogodbe, in količinah proizvodov, za katere so bili vloženi zahtevki za sklenitev pogodb, kot je določeno v členu 35(1)(a) Uredbe (ES) št. 826/2008, in sicer do vsakega torka za predhodni teden;

(b)

o informacijah o zalogah, zahtevanih v členu 35(1)(b) Uredbe št. 826/2008, in sicer najpozneje konec vsakega meseca za predhodni mesec.

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/18

(1)

Člen 17(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu.

(2)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov iz Unije v Rusijo, vključno z mlečnimi izdelki. Spreminjanje cen in zalog posnetega mleka v prahu kažejo na posebej težke razmere na trgu, ki se jih lahko razreši ali popravi s skladiščenjem. Glede na trenutne razmere na trgu je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu in vnaprej določiti znesek pomoči.

(3)

Uredba (ES) št. 826/2008 (4) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje.

(4)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz Poglavja III k navedeni uredbi.

(5)

V skladu s členom 16(2)(c) Uredbe (ES) št. 826/2008 in da se zagotovi uskladiščenje homogenih in obvladljivih partij, je primerno določiti zahteve za „skladiščeno partijo“

(6)

Ker so zahtevane informacije o podrobnostih skladiščenja že vključene v zahtevku za pomoč ter zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja, se je primerno odreči zahtevi, da se po sklenitvi pogodbe sporočajo iste informacije, kot to določa točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008.

(7)

Zaradi poenostavitve in logistične učinkovitosti bi bilo treba državam članicam dovoliti, da se odrečejo zahtevi, da se številka pogodbe napiše na vsako skladiščeno enoto, kadar je številka pogodbe vnesena v evidenco skladiščenja.

(8)

Zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja in ob upoštevanju posebnih okoliščin pri skladiščenju posnetega mleka v prahu bi morali biti pregledi, določeni v členu 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008, opravljeni najmanj pri polovici pogodb. Zato bi bilo treba določiti odstopanje od navedenega člena.

(9)

V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi morala pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej, temeljiti na stroških skladiščenja in/ali drugih ustreznih tržnih elementih. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške skladiščenja za vnos in iznos zadevnih proizvodov ter pomoč za dan skladiščenja za stroške skladiščenja in financiranja.

(10)

V skladu s členom 35(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 in da bi se uporaba ukrepa skrbno spremljala, je primerno določiti rok za predložitev obvestil, ki jih določa člen 35(1)(a) navedene uredbe.

(11)

Da bi imeli začasni izredni ukrepi iz te uredbe takojšen vpliv na trg in bi prispevali k stabilizaciji cen, bi morali začeti veljati dan po objavi Uredbe.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

—

8,86 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja,

—

0,16 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

(a)

o količinah, za katere so bile sklenjene pogodbe, in količinah proizvodov, za katere so bili vloženi zahtevki za sklenitev pogodb, kot je določeno v členu 35(1)(a) Uredbe (ES) št. 826/2008, in sicer do vsakega torka za predhodni teden;

(b)

o informacijah o zalogah, zahtevanih v členu 35(1)(b) Uredbe št. 826/2008, in sicer najpozneje konec vsakega meseca za predhodni mesec.

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/21

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki, iz Unije v Rusijo. Ta prepoved je povzročila resno nevarnost motenj na trgu, ki bi lahko povzročile znatne padce cen zaradi dejstva, da pomemben izvozni trg nenadoma ni več na voljo.

(2)

Zato so na trgu nastale razmere, v katerih se običajni ukrepi, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, zdijo nezadostni.

(3)

Člen 12(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da je javna intervencija za maslo in posneto mleko v prahu na voljo od 1. marca do 30. septembra.

(4)

Da se prepreči znaten padec cen in motnje na trgu, je bistvenega pomena, da je navedena javna intervencija na voljo tudi po 30. septembru 2014.

(5)

Zato je primerno obdobje za intervencijski odkup masla in posnetega mleka v prahu podaljšati do 31. decembra 2014.

(6)

Da bi imel takojšen učinek na trg in bi prispeval k ustalitvi cen, bi moral začasni ukrep iz te uredbe stopiti v veljavo na dan po objavi te uredbe –

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/22

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno z mlečnimi izdelki, iz Unije v Rusijo. Izmed mlečnih izdelkov je zaradi te prepovedi najbolj prizadet sir, saj izvoz v Rusijo predstavlja 33 % celotnega izvoza sira iz Unije. Poleg tega je Rusija ekskluzivna trgovinska partnerica za sir Finske in baltskih držav ter pomembna izvozna destinacija drugih držav članic, kot so Nemčija, Nizozemska in Poljska.

(2)

Izvoz sira v Rusijo je leta 2013 presegal 250 000 ton, zdaj pa obstaja tveganje, da bo velik del te količine moral absorbirati notranji trg, kar bi lahko povzročilo neravnovesja na trgu in pritisk na cene.

(3)

Ukrepi tržne intervencije, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, se ne zdijo zadostni glede na nedavni razvoj dogodkov, saj so omejeni na sire z geografsko označbo.

(4)

Tveganje resnega neravnovesja na trgu sira bi lahko zmanjšali ali odpravili s skladiščenjem. Zato je primerno, da se dodeli pomoč za zasebno skladiščenje sira in da se vnaprej določi znesek pomoči.

(5)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Čeprav prepoved uvoza vključuje tudi sire z geografsko označbo, ti predstavljajo zelo majhen delež celotnega nabora sirov, ki se izvažajo v Rusijo. Zaradi zagotavljanja poslovne in upravne učinkovitosti je primerno vzpostaviti enotno shemo pomoči za zasebno skladiščenje, ki zajema vse vrste sira.

(6)

Primerno je, da se iz nje izključijo sveži siri, ki niso primerni za skladiščenje.

(7)

Da se olajšata upravljanje in nadzor, se mora pomoč za zasebno skladiščenje praviloma dodeliti le gospodarskim subjektom, ki so za namene DDV ustanovljeni in registrirani v Uniji.

(8)

Da se zagotovi ustrezno spremljanje ureditve, morajo biti informacije, potrebne za sklenitev pogodbe o skladiščenju, kot tudi obveznosti pogodbenih strank določene v tej uredbi.

(9)

Da se zagotovi večja učinkovitost sheme, se morajo pogodbe sklicevati na določeno najmanjšo količino in na obveznosti, ki jih mora izpolniti pogodbena stranka, zlasti tiste, ki organu, pristojnemu za pregled operacij skladiščenja, omogočajo učinkovit pregled pogojev skladiščenja.

(10)

Skladiščenje pogodbene količine za dogovorjeno obdobje je ena od prednostnih zahtev za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje. Zaradi upoštevanja poslovne prakse in iz praktičnih razlogov bi bilo treba dovoliti določeno odstopanje od količine, za katero se dodeli pomoč.

(11)

Da se zagotovi ustrezno upravljanje skladiščenja, je primerno sprejeti določbe za zmanjšanje zneska izplačane pomoči, kadar je količina, shranjena v pogodbenem obdobju skladiščenja, manjša od pogodbene količine in kadar obdobje skladiščenja ni v celoti upoštevano.

(12)

Znesek pomoči bi moral biti določen na podlagi stroškov skladiščenja in/ali drugih ustreznih tržnih elementov. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške skladiščenja in sprejem ali odpremo zadevnih proizvodov ter znesek pomoči na dan skladiščenja za skladiščenje v hladilnicah in financiranje.

(13)

Določiti je treba pogoje, pod katerimi se lahko dodeli predplačilo, prilagoditev pomoči v primerih, ko pogodbena količina ni povsem upoštevana, preglede skladnosti z upravičenostjo do pomoči, morebitne kazni in informacije, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji.

(14)

Primerno je predvideti možnost določitve koeficienta znižanja za nerešene zahtevke, kjer je to potrebno, da se prepreči, da bi ukrepi presegli količine, določene v shemi pomoči za zasebno skladiščenje.

(15)

Prav tako bi bilo treba določiti pravila v zvezi z dokumentacijo, knjigovodenjem ter pogostostjo in naravo pregledov.

(a)

vsaka partija tehta vsaj 0,5 tone;

(b)

je neizbrisno označen z oznako podjetja, v katerem je bil proizveden, in z datumom proizvodnje, pri čemer je oznaka lahko šifrirana;

(c)

na njem je naveden datum uskladiščenja;

(d)

ni bil predmet prejšnje pogodbe o skladiščenju.

(a)

navaja sklic na to uredbo;

(b)

navaja identifikacijske podatke vložnika: ime, naslov in identifikacijsko številko za DDV;

(c)

navaja proizvod z ustrezno šestmestno oznako KN;

(d)

navaja količino proizvodov;

(e)

navaja obdobje skladiščenja;

(f)

navaja ime in naslov skladišča, številko skladiščene partije in po potrebi številko odobritve, ki omogoča identifikacijo obrata;

(g)

ne vključuje dodatnih pogojev vložnika, razen tistih, ki jih določa ta uredba;

(h)

vložen je v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se vloži.

(a)

na lastno odgovornost in na svoje stroške mora med pogodbenim obdobjem skladiščenja uskladiščiti in skladiščiti pogodbeno količino pod pogoji, ki zagotavljajo ohranjanje značilnosti proizvodov, ne da bi skladiščene proizvode nadomestila ali premestila v drugo skladišče. Če pogodbena stranka vloži utemeljeno prošnjo, lahko pristojni organ odobri premestitev skladiščenih proizvodov;

(b)

hraniti mora dokumente o teži, ki se pripravijo ob prihodu na kraj skladiščenja;

(c)

pristojnemu organu mora omogočiti, da kadar koli preveri, ali so izpolnjene vse pogodbene obveznosti;

(d)

poskrbeti mora, da so skladiščeni proizvodi lahko dostopni in posamično prepoznavni: vsaka posamično skladiščena enota je označena tako, da so razvidni datum uskladiščenja, številka pogodbe, proizvod in teža. Kljub temu lahko države članice odstopijo od zahteve po označitvi številke pogodbe, če se upravljavec skladišča zaveže, da bo številko pogodbe zapisal v evidenco iz člena 3(2).

(a)

številko odobritve, ki določa proizvajalca in državo članico proizvajalko;

(b)

poreklo in datum proizvodnje proizvodov;

(c)

datum uskladiščenja;

(d)

težo in število pakiranih kosov;

(e)

prisotnost v skladišču in naslov skladišča;

(f)

predvideni datum izteka pogodbenega obdobja skladiščenja, dopolnjenega z dejanskim datumom izskladiščenja.

(a)

identifikacijo proizvodov v zasebnem skladiščenju po partijah;

(b)

datume uskladiščenja in izskladiščenja;

(c)

količino za vsako skladiščeno partijo;

(d)

mesto, kjer se proizvodi v skladišču nahajajo.

—

15,57 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja;

—

0,40 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

(a)

količine proizvodov, ki so bile v zadevnem mesecu uskladiščene ali izskladiščene,

(b)

količine proizvodov, ki so bili uskladiščeni ob koncu zadevnega meseca,

(c)

količine proizvodov, v zvezi s katerimi se je pogodbeno obdobje skladiščenja izteklo.

(a)

med pregledom iz odstavka 2 zapečati proizvode po pogodbi, skladiščni partiji ali manjši količini, ali

(b)

izvede nenapovedan pregled, da se zagotovi, da je pogodbena količina v skladišču.

(a)

koncem najdaljšega možnega pogodbenega obdobja skladiščenja ali

(b)

začetkom postopkov izskladiščenja proizvodov, če se to opravi pred koncem najdaljšega možnega pogodbenega obdobja skladiščenja.

(a)

datum in čas začetka pregleda;

(b)

podrobnosti o predhodnem obvestilu;

(c)

trajanje pregleda;

(d)

navzoče odgovorne osebe;

(e)

naravo in obseg izvedenih pregledov, zlasti z navedbo podrobnosti pregledanih dokumentov in proizvodov;

(f)

ugotovitve in sklepe;

(g)

ali je potrebno nadaljnje spremljanje.

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/30

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/32

5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/33