30.8.2014

Uradni list Evropske unije

L 260/4

PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU) in

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO (v nadaljnjem besedilu: Euratom)

na eni strani ter

REPUBLIKA MOLDAVIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici),

OB UPOŠTEVANJU skupnih vrednot in močnih vezi pogodbenic, ki so bile v preteklosti vzpostavljene s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani ter razvite v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva ter prepoznavanju skupne želje pogodbenic, da nadalje razvijeta, okrepita in razširita svoje odnose;

OB PRIZNAVANJU evropskih teženj Republike Moldavije in njene odločitve za Evropo;

OB PRIZNAVANJU, da so skupne vrednote, na katerih je zgrajena EU, namreč demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava, v središču političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, kakor je predvideno v tem sporazumu;

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum ne bo posegal v prihodnji postopen razvoj odnosov med EU in Republiko Moldavijo, ki tako ostaja odprt;

OB PRIZNAVANJU, da ima Republika Moldavija kot evropska država z državami članicami skupno zgodovino in skupne vrednote ter je zavezana k spodbujanju teh vrednot, ki so temelj, na katerega je Republika Moldavija oprla svojo odločitev za Evropo;

OB PREPOZNAVANJU pomena akcijskega načrta za evropsko sosedsko politiko, sklenjenega februarja 2005 med EU in Republiko Moldavijo pri krepitvi odnosov med EU in Republiko Moldavijo ter v želji po napredovanju procesa izvajanja reform in približevanja v Republiki Moldaviji, ki bo prispevalo k postopnemu gospodarskemu povezovanju in poglabljanju političnega pridruževanja;

ZAVEZANI krepitvi spoštovanja temeljnih svoboščin, človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, demokratičnih načel, vladavine prava ter dobrega upravljanja;

OB OPOZARJANJU zlasti na njuno pripravljenost, da spodbujata človekove pravice, demokracijo in vladavino prava, vključno s sodelovanjem v okviru Sveta Evrope v ta namen;

OB PRIPRAVLJENOSTI za prispevanje k političnemu in socio-ekonomskemu razvoju Republike Moldavije prek obsežnega sodelovanja v okviru širokega izbora področij skupnih interesov, tudi na področju dobrega upravljanja, svobode, varnosti in pravosodja, področju trgovinskega povezovanja in okrepljenega ekonomskega sodelovanja, zaposlovanja in socialne politike, finančnega upravljanja, reforme javne uprave in javne službe, sodelovanja civilne družbe, krepitve institucij, zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja;

ZAVEZANI vsem načelom in določbam Ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference (iz let 1991 in 1992), Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, Splošne deklaracije Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950;

OB OPOZARJANJU na njuno pripravljenost prizadevati si za mednarodni mir in varnost ter izvajati učinkovito večstransko sodelovanje in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov (ZN) in OVSE;

OB PREPOZNAVANJU pomena dejavnega sodelovanja Republike Moldavije v različnih oblikah regionalnega sodelovanja;

V ŽELJI po nadaljnjem razvoju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) EU, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da podpre mednarodna prizadevanja za krepitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Moldavije ter prispeva k ponovni vključitvi države;

OB PREPOZNAVANJU pomena zavezanosti Republike Moldavije k uspešni razrešitvi pridnestrskega vprašanja in zavezanosti EU k podpori za rehabilitacijo po prenehanju spora;

ZAVEZANI preprečevanju vseh oblik organiziranega kriminala in boja proti njemu, trgovine z ljudmi in korupcije ter stopnjevanju sodelovanja v boju proti terorizmu;

ZAVEZANI poglabljanju svojega dialoga in sodelovanja na področju mobilnosti, migracij, azila in upravljanja mej v duhu okvira zunanje migracijske politike EU, katerega namen je sodelovanje na področju zakonite migracije, vključno s krožno migracijo, ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja Sporazuma o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo;

OB PRIZNAVANJU postopnega sprejemanja ukrepov, ki bodo sčasoma privedli do uvedbe brezvizumskega režima za državljane Republike Moldavije, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe dela III, naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del EU, razen če EU in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Republiko Moldavijo, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del EU v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženem k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del EU v skladu s členom 4a navedenega Protokola, EU skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Republiko Moldavijo nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. V skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen tema pogodbama, velja enako za Dansko;

ZAVEZANI načelom prostega tržnega gospodarstva ter ob potrjevanju pripravljenosti EU, da prispeva h gospodarskim reformam v Republiki Moldaviji;

ZAVEZANI spoštovanju okoljskih potreb, vključno s čezmejnim sodelovanjem v zvezi z večstranskimi mednarodnimi sporazumu in njihovim izvajanjem ter spoštovanju načel trajnostnega razvoja;

V ŽELJI po uresničitvi postopnega gospodarskega povezovanja z notranjim trgom EU, kot je določeno v tem sporazumu, med drugim z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, kot sestavnega dela tega sporazuma;

OB PRIPRAVLJENOSTI za vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežno regulativno približevanje in liberalizacijo dostopa do trga v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) in pregledni uporabi teh pravic in obveznosti;

PREPRIČANI, da bo ta sporazum ustvaril novo okolje, ki bo spodbujalo gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti razvoj trgovine in vlaganj, ter spodbujalo konkurenco; to so bistveni dejavniki za prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva;

ZAVEZANI izboljšanju zanesljive oskrbe z energijo, olajševanju razvoja ustrezne infrastrukture ter krepitvi povezovanja trgov in regulativnemu približevanju s ključnimi elementi pravnega reda EU ter spodbujanju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije;

OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi sodelovanja na področju energetike in zavezanosti pogodbenic izvajanju Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o energetski skupnosti);

OB PRIPRAVLJENOSTI, da se izboljša raven varovanja javnega zdravja in zdravstvenega varstva ljudi kot predpogoj trajnostnega razvoja in gospodarske rasti;

ZAVEZANI h krepitvi medosebnih stikov, vključno s sodelovanjem in izmenjavami na področju raziskav in razvoja, izobraževanja in kulture;

ZAVEZANI spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja v duhu dobrih sosedskih odnosov;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Republike Moldavije, da postopoma izvede približevanje svoje zakonodaje v zadevnih sektorjih zakonodaji EU in jo učinkovito izvaja;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Republike Moldavije, da ustrezno razvije svojo upravno in institucionalno infrastrukturo ter s tem omogoči uveljavljanje tega sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da zagotovi podporo za izvajanje reform in uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč pri tem prizadevanju;

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilji

1. Vzpostavi se pridružitev med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani.

2. Cilji te pridružitve so:

(a)	spodbujanje političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja pogodbenic, ki temelji na skupnih vrednotah in tesnih vezeh, tudi s okrepljenim sodelovanjem Republike Moldavije v politikah, programih in agencijah EU;

(b)	zagotavljanje okrepljenega okvira za okrepljen politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, kar omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(c)	prispevek h krepitvi demokracije ter politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti v Republiki Moldaviji;

(d)	spodbujanje, ohranjanje in krepitev miru ter stabilnosti z regionalno in mednarodno razsežnostjo, tudi s skupnimi prizadevanji za odpravo virov napetosti, krepitev varnosti na meji ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov;

(e)	spodbujanje in izboljšanje sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravice z namenom okrepiti vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na področju mobilnosti in medosebnih stikov;

(f)	podpora prizadevanjem Republike Moldavije za razvoj gospodarskega potenciala prek mednarodnega sodelovanja, tudi s približevanjem njene zakonodaje zakonodaji EU;

(g)

vzpostavitev pogojev za krepitev gospodarskih in trgovinskih odnosov, ki bodo vodili k postopni vključitvi Republike Moldavije v notranji trg EU, kot je določeno v tem sporazumu, z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežno regulativno približevanje in liberalizacijo dostopa do trga v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji, in pregledni uporabi teh pravic in obveznosti; ter

(h)	vzpostavitev pogojev za čedalje tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

1. Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razglašenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in v Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990, predstavlja podlago za domače in zunanje politike pogodbenic ter je bistveni element tega sporazuma. Bistven element tega sporazuma je tudi preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

2. Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost načelom prostega tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in učinkovitega večstranskega sodelovanja.

3. Pogodbenici ponovno potrjujeta spoštovanje načel vladavine prava in dobrega upravljanja, pa tudi njunih mednarodnih obveznosti, zlasti v okviru ZN, Sveta Evrope in OVSE.

4. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta še naprej spodbujali sodelovanje in dobre medsosedske odnose, vključno s sodelovanjem pri razvoju projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani s preprečevanjem korupcije, dejavnosti organiziranega in ostalega kriminala, vključno s tistimi, ki imajo nadnacionalni značaj, in z bojem proti tem dejavnostim ter terorizmu. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k miru in stabilnosti v regiji.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG, REFORME TER SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

Člen 3

Cilji političnega dialoga

1. Med pogodbenicama se nadalje razvija in krepi politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno o zadevah s področja zunanje in varnostne politike, pa tudi notranjih reformah. Navedeno bo povečalo učinkovitost političnega sodelovanja in spodbudilo zbliževanje stališč glede zadev s področja zunanje in varnostne politike.

2. Cilji političnega dialoga so:

(a)	poglobiti politično pridruževanje ter povečati usklajenost in učinkovitost varnostnih in drugih politik;

(b)	spodbujati mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

(c)	med pogodbenicama okrepiti sodelovanje in dialog o vprašanjih mednarodne varnosti in kriznem upravljanju, zlasti z namenom obravnavati svetovne in regionalne izzive ter ključne grožnje;

(d)	pospeševati ciljno naravnano in praktično sodelovanje pogodbenic za dosego miru, varnosti in stabilnosti na evropski celini;

(e)	okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavino prava in dobro upravljanje, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, in prispevati k utrjevanju notranjih političnih reform;

(f)	razvijati dialog in poglobiti sodelovanje pogodbenic na področju varnosti in obrambe; ter

(g)	spoštovati in spodbujati načela suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnost.

Člen 4

Notranja reforma

Pogodbenici sodelujeta na naslednjih področjih:

(a)	pri razvoju, utrjevanju in krepitvi stabilnosti in učinkovitosti demokratičnih institucij in vladavine prava;

(b)	pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(c)	pri nadaljnjem napredku na področju pravosodne in zakonodajne reforme, tako da se zagotovi neodvisnost sodstva, krepijo upravne zmogljivosti ter zagotavlja nepristranskost in učinkovitost organov kazenskega pregona;

(d)	pri nadaljnjem uresničevanju reforme javne uprave in izgradnji odgovorne, uspešne, pregledne in strokovne javne uprave; ter

(e)	pri zagotavljanju učinkovitosti v boju proti korupciji, zlasti v zvezi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ter zagotovitvi učinkovitega izvajanja relevantnih mednarodnih pravnih instrumentov, kot je Konvencija Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

Člen 5

Zunanja in varnostna politika

1. Pogodbenici krepita medsebojni dialog in sodelovanje ter spodbujata postopno zbliževanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), ter zlasti obravnavata vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo, nadzorom nad izvozom orožja. Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in interesih, njegov namen pa bo povečati usklajenost in učinkovitost politik ter spodbujati skupno načrtovanje politik ob uporabi dvostranskih, mednarodnih in regionalnih forumov.

2. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti, kot so opredeljena v Ustanovni listini Združenih narodov in v Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, ter svojo zavezanost k spodbujanju teh načel v dvostranskih in večstranskih odnosih.

Člen 6

Mednarodno kazensko sodišče

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

2. Pogodbenici menita, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja pomemben razvoj za mir in pravico v mednarodni skupnosti. Pogodbenici se dogovorita o podpori Mednarodnemu kazenskemu sodišču z izvajanjem Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in povezanih instrumentov, pri čemer bosta ustrezno ohranjali integriteto sodišča.

Člen 7

Preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje

Pogodbenici okrepita praktično sodelovanje na področjih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, zlasti z namenom morebitne udeležbe Republike Moldavije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja pod vodstvom EU ter pri vajah in usposabljanju na tem področju, če jo k temu povabi EU, pri čemer se oceni vsak primer posebej.

Člen 8

Regionalna stabilnost

1. Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti, varnosti in demokratičnega razvoja v regiji ter zlasti sodelujeta pri mirnem reševanju konfliktov v regiji.

2. Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost trajnostni rešitvi pridnestrskega vprašanja ob polnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Moldavije, pa tudi skupnemu spodbujanju prizadevanj za rehabilitacijo po prenehanju spora. V pričakovanju rešitve spora in brez poseganja v obstoječ pogajalski model bo pridnestrsko vprašanje predstavljalo eno od osrednjih tem v programu političnega dialoga in sodelovanja med pogodbenicama, pa tudi v dialogu in sodelovanju z drugimi zainteresiranimi mednarodnimi akterji.

3. Ta prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih.

Člen 9

Orožje za množično uničevanje

1. Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in stabilnosti. Zato pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in njegovih nosilcev, ob celovitem upoštevanju in izvajanju zavez na državni ravni, ki sta jih sprejeli v okviru mednarodnih sporazumov o razorožitvi in neširjenju kot tudi drugih zadevnih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2. Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev:

(a)	s sprejetjem ukrepov za ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov ali za pristop k njim, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje; ter

(b)

z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe, izvedene na tehnologijah z dvojno rabo v okviru orožja za množično uničevanje in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza.

3. Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 10

Osebno in lahko orožje ter nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja

1. Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti obravnavanja nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter svoje obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem v vseh oblikah ter boj proti njej.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotavljali koordinacijo, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za odpravo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, in uničenje prekomernih zalog na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

4. Poleg tega se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme.

5. Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 11

Mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu

1. Pogodbenici soglašata, da bosta na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni sodelovali pri preprečevanju terorizma in boju proti njemu v skladu z mednarodno zakonodajo, zadevnimi resolucijami ZN, mednarodnimi standardi o človekovih pravicah ter pravom o beguncih in humanitarnim pravom.

2. V ta namen bosta zlasti sodelovali, da bi utrdili mednarodno soglasje o boju proti terorizmu, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, ter zlasti s prizadevanjem za dogovor o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu.

3. Pogodbenici v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta ZN 1373 (2001) ter drugih ustreznih instrumentov ZN, relevantnih mednarodnih konvencij in instrumentov izmenjujeta informacije o terorističnih organizacijah in skupinah ter njihovih dejavnostih in podpornih mrežah v skladu z mednarodno zakonodajo in zakonodajo pogodbenic.

NASLOV III

SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

Člen 12

Pravna država

1. Pogodbenici bosta pri medsebojnem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice posebno pozornost namenili utrjevanju vladavine prava, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

2. Pogodbenici bosta v celoti sodelovali pri učinkovitem delovanju institucij na področjih izvrševanja zakonodaje in pravosodja.

3. Vodilo pri vseh oblikah sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Člen 13

Varstvo osebnih podatkov

1. Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov v skladu s pravnimi instrumenti in standardi EU, Sveta Evrope in mednarodnega prava.

2. Za kakršno koli obdelavo osebnih podatkov veljajo določbe iz Priloge I k temu sporazumu. Prenos osebnih podatkov med pogodbenicama se izvede samo v primeru, če je tak prenos treba opraviti, da lahko pristojni organi pogodbenic izvajajo ta sporazum ali druge sporazume, sklenjene med pogodbenicama.

Člen 14

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med svojimi ozemlji in bosta okrepili obstoječi celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijo, vključno z zakonito migracijo, mednarodno zaščito, nezakonitimi migracijami, tihotapljenjem ljudi in trgovino z njimi.

2. Sodelovanje bo temeljilo na posebni oceni potreb, ki se izvede s posvetovanjem med pogodbenicama in v skladu z njuno zadevno veljavno zakonodajo. To sodelovanje bo osredotočeno zlasti na:

(a)	temeljne vzroke in posledice migracije;

(b)

razvoj in izvajanje nacionalnih zakonodaj in praks na področju mednarodne zaščite, da se upoštevajo določbe Ženevske konvencije o položaju beguncev iz leta 1951 ter določbe njenega protokola o položaju beguncev iz leta 1967 in drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ter zagotovi spoštovanje načela „nevračanja“;

(c)	pravila o sprejemu ter pravice in položaj sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje državljanov drugih držav, ki v državi prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

(d)	oblikovanje učinkovite in preventivne politike proti nezakonitemu priseljevanju, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z vprašanjem, kako se boriti proti mrežam tihotapcev in preprodajalcev ter kako zaščititi žrtve trgovine z ljudmi;

(e)	spodbujanje in olajševanje vračanja migrantov z neurejenim statusom; ter

(f)

na področju upravljanja mej in varnosti dokumentov na vprašanja organizacije, usposabljanja, dobrih praks in drugih operativnih ukrepov ter krepitve sodelovanja med Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) in Službo za nadzor državne meje Republike Moldavije.

3. Sodelovanje lahko spodbudi tudi krožno migracijo, ki bi lahko prispevala k razvoju.

Člen 15

Pretok oseb

1. Pogodbenici bosta zagotovili popolno izvajanje:

(a)	Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je začel veljati 1. januarja 2008; ter

(b)	Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, kakor je bil spremenjen 27. junija 2012, ki je začel veljati 1. januarja 2008.

2. Pogodbenici si prizadevata za krepitev mobilnosti državljanov in sprejemata postopne ukrepe, ki bodo sčasoma pripomogli k uresničitvi skupnega cilja, in sicer brezvizumskega režima, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost iz akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima.

Člen 16

Preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim

1. Pogodbenici sodelujeta pri boju proti vsem oblikam kriminalnih in nezakonitih dejavnosti, tako organiziranim kot drugim, vključno s tistimi, ki imajo nadnacionalni značaj, ter pri njihovem preprečevanju, pri čemer so te dejavnosti:

(a)	tihotapljenje in trgovina z ljudmi;

(b)	tihotapljenje blaga, vključno z osebnim orožjem in prepovedanimi drogami, ter trgovina z njim;

(c)	nezakonite ekonomske in finančne dejavnosti, kot so ponarejanje, davčna utaja in goljufije v zvezi z javnimi naročili;

(d)	goljufija, kakor je določena v naslovu VI (Finančna pomoč ter določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega sporazuma, pri projektih, ki jih financirajo mednarodni donatorji;

(e)	aktivna in pasivna korupcija v zasebnem in javnem sektorju, vključno z zlorabo funkcije in položaja;

(f)	ponarejanje listin in predložitev lažnih izjav; ter

(g)	kibernetski kriminal.

2. Pogodbenici krepita dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje organov kazenskega pregona, vključno s krepitvijo sodelovanja med Evropskim policijskim uradom (Europol) in relevantnimi organi Republike Moldavije. Pogodbenici sta zavezani k učinkovitemu izvajanju relevantnih mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so zapisani v Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 in v treh protokolih te konvencije ter v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003 ter relevantnih instrumentih Sveta Evrope o preprečevanju korupcije in boju proti njej.

Člen 17

Soočanje s prepovedanimi drogami

1. Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Namen politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za soočanje s prepovedanimi drogami, zmanjševanje njihove ponudbe, trgovine z njimi in povpraševanja po njih, obravnava zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe drog in učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

2. Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, strategijo EU na področju drog (2013–2020), politično deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Člen 18

Pranje denarja in financiranje terorizma

1. Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih in ustreznih nefinančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti ter uporabe navedenih sistemov za financiranje terorizma. To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2. Sodelovanje na tem področju omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljivih s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, ki delujejo na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF).

Člen 19

Boj proti terorizmu

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju terorističnih dejanj ob popolnem spoštovanju vladavine prava, mednarodnega prava o človekovih pravicah, prava o beguncih in humanitarnega prava ter v skladu z Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu iz leta 2006 ter zadevnih zakonov in predpisov. Sodelovali bosta zlasti v okviru popolnega izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN 1267 (1999), 1373 (2001), 1540 (2004) in 1904 (2009) ter drugih relevantnih instrumentov ZN in relevantnih mednarodnih konvencij in instrumentov:

(a)	z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(b)	z izmenjavo stališč o trendih v zvezi s terorizmom in o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, tudi kar zadeva tehnična področja in usposabljanje, ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma; ter

(c)	z izmenjavo dobrih praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu.

Člen 20

Pravno sodelovanje

1. Pogodbenici se dogovorita, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti onvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščite otrok.

2. Pogodbenici si bosta glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti sodelovanje pri vzajemni pravni pomoči. To bo po potrebi vključevalo dostop do ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in Sveta Evrope in izvajanje teh instrumentov ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

NASLOV IV

GOSPODARSKO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V DRUGIH SEKTORJIH

POGLAVJE 1

Reforma javne uprave

Člen 21

Sodelovanje je osredotočeno na razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Republiki Moldaviji z namenom, da se podpora nameni izvajanju vladavine prava, delovanju državnih ustanov v korist vsega prebivalstva Republike Moldavije, ter nemoten razvoj odnosov med Republiko Moldavijo in njenimi partnerji. Posebna pozornost bo namenjena modernizaciji in razvoju funkcij izvršilne oblasti z namenom, da se državljanom Republike Moldavije zagotovijo kakovostne storitve.

Člen 22

V sodelovanje so zajeta naslednja področja:

(a)	institucionalni in funkcionalni razvoj javnih organov, da se poveča učinkovitost njihove dejavnosti in zagotovi učinkovit, participativen in pregleden proces odločanja in strateškega načrtovanja;

(b)	modernizacija javnih storitev, vključno z uvedbo in izvajanjem elektronskega upravljanja, da se poveča učinkovitost zagotavljanja storitev državljanom in zmanjšajo stroški poslovanja gospodarskih subjektov;

(c)	ustanovitev strokovne javne uprave, ki temelji na načelu upravne odgovornosti in učinkovitega prenosa pooblastil ter poštenega in preglednega zaposlovanja, usposabljanja, ocenjevanja in plačila;

(d)	učinkovito in strokovno upravljanje človeških virov ter poklicni razvoj; ter

(e)	spodbujanje etičnih vrednot v javni upravi.

Člen 23

Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.

POGLAVJE 2

Gospodarski dialog

Člen 24

1. EU in Republika Moldavija omogočata postopek gospodarske reforme z izboljšanjem razumevanja temeljnih načel njunih gospodarstev. Namen sodelovanja med pogodbenicama je spodbujati gospodarske politike, ki se nanašajo na delujoče tržno gospodarstvo, ter oblikovanje in izvajanje teh gospodarskih politik.

2. Republika Moldavija si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približa svoje politike politikam EU v skladu z glavnimi načeli preudarnih makroekonomskih in fiskalnih politik, vključno z neodvisnostjo centralne banke in stabilnostjo cen, zdravimi javnimi financami in vzdržnimi plačilnimi bilancami.

Člen 25

1. V ta namen se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	izmenjava informacij o makroekonomskih politikah ter strukturnih reformah ter o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter o strategijah za gospodarski razvoj;

(b)

skupna analiza gospodarskih vprašanj v skupnem interesu, vključno z ukrepi gospodarske politike in instrumenti za njihovo izvajanje, kot so metode za ekonomsko napovedovanje ter pripravo strateških političnih dokumentov, da bi se okrepilo oblikovanje politik v Republiki Moldaviji v skladu z načeli in praksami EU; ter

(c)	izmenjava strokovnega znanja na makroekonomskem in makrofinančnem področju, vključno z javnimi financami, razvojem in zakonodajo finančnega sektorja, monetarnimi in tečajnimi politikami in okviri, zunanjo finančno pomočjo in ekonomsko statistiko.

2. Sodelovanje bo vključevalo tudi izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem Evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 26

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 3

Pravo družb, računovodstvo in revizija in upravljanje podjetij

Člen 27

1. Ob priznavanju pomembnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in spodbudi trgovina, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali pri:

(a)	varstvu delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani v skladu s pravili EU na tem področju;

(b)	uvajanju ustreznih mednarodnih standardov na nacionalni ravni ter postopnem približevanju pravil Republike Moldavije pravilom EU na področju računovodstva in revizije; ter

(c)	nadaljnjem razvoju politike upravljanja podjetij v skladu z mednarodnimi standardi ter postopnem približevanju pravil Republike Moldavije pravilom EU in priporočili na tem področju.

2. Relevantna pravila in priporočila EU so navedena v Prilogi II k temu sporazumu.

Člen 28

Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij in strokovnega znanja glede obstoječih sistemov in ustreznega novega razvoja na teh področjih. Poleg tega si bosta pogodbenici prizadevali izboljšati izmenjavo informacij med poslovnimi registri držav članic in nacionalnim registrom družb Republike Moldavije.

Člen 29

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 30

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge II k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 4

Zaposlovanje, socialna politika in enake moŽnosti

Člen 31

Pogodbenici bosta okrepili dialog in sodelovanje pri spodbujanju Agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), politiki zaposlovanja, zdravju in varnosti pri delu, socialnem dialogu, socialni zaščiti, socialni vključenosti, enakosti spolov in nediskriminaciji in socialnih pravicah ter tako prispevali k spodbujanju ustvarjanja več in boljših delovnih mest, zmanjševanju revščine, večji socialni koheziji, trajnostnemu razvoju in boljši kakovosti življenja.

Člen 32

Sodelovanje na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks lahko obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij:

(a)	odpravljanje revščine in povečanje socialne kohezije;

(b)	politika zaposlovanja za zagotovitev novih in boljših delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji, tudi za zmanjšanje neformalnega gospodarstva in neprijavljenega dela;

(c)	spodbujanje aktivnih ukrepov na trgu dela in učinkovite službe za zaposlovanje za posodobitev trgov dela in prilagoditev potrebam trgov dela;

(d)	spodbujanje bolj vključujočih trgov dela in sistemov socialne varnosti, ki vključujejo prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami in pripadniki manjšin;

(e)	učinkovito upravljanje delovne migracije z namenom krepitve njenega pozitivnega vpliva na razvoj;

(f)	enake možnosti z namenom krepitve enakosti spolov in zagotavljanja enakih možnosti za ženske in moške ter boj proti diskriminaciji zaradi katerega koli razloga;

(g)	socialna politika, namenjena okrepitvi ravni socialne zaščite, vključno s socialno pomočjo in socialnim zavarovanjem, ter prenova sistemov socialne zaščite z vidika kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti;

(h)	spodbujanje sodelovanja socialnih partnerjev in spodbujanje socialnega dialoga, vključno s krepitvijo zmogljivosti vseh relevantnih zainteresiranih strani; ter

(i)	zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu.

Člen 33

Pogodbenici spodbujata vključenost vseh relevantnih zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in zlasti socialnimi partnerji, pri razvoju politik in reformah v Republiki Moldaviji ter v sodelovanju med pogodbenicami v okviru tega sporazuma.

Člen 34

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih regionalnih, večstranskih in mednarodnih forumih in organizacijah.

Člen 35

Pogodbenici spodbujata družbeno odgovornost podjetij in odgovornost ter spodbujata uporabo odgovornih poslovnih praks, kakršne spodbujajo tudi pobuda ZN za družbeno odgovornost (UN Global Compact) in tristranska deklaracija o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko MOD.

Člen 36

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 37

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge III k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 5

Varstvo potrošnikov

Člen 38

Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in pri doseganju združljivosti med njunimi sistemi za varstvo potrošnikov.

Člen 39

Da bi dosegli te cilje, lahko to sodelovanje po potrebi zajema:

(a)	prizadevanje za približanje potrošniške zakonodaje, ki temelji na prednostnih nalogah iz Priloge IV tega sporazuma, ob izogibanju oviram za trgovino, da se potrošnikom zagotovi prava izbira;

(b)

spodbujanje izmenjave informacij o sistemih varstva potrošnikov, vključno s potrošniško zakonodajo in njenim uveljavljanjem, varnostjo potrošniških izdelkov, vključno z nadzorom trga, potrošniškimi orodji in sistemi za izmenjavo informacij, izobraževanjem potrošnikov in krepitvijo njihove moči ter pravnimi sredstvi za potrošnike, ter prodajnimi pogodbami in pogodbami za izvajanje storitev med gospodarskimi subjekti in potrošniki;

(c)	spodbujanje dejavnosti usposabljanja za upravne uslužbence in druge predstavnike interesov potrošnikov; ter

(d)	spodbujanje razvoja neodvisnih potrošniških zvez, vključno z nevladnimi potrošniškimi organizacijami, in navezovanja stikov med predstavniki potrošnikov ter sodelovanje organov z nevladnimi organizacijami na področju varstva potrošnikov.

Člen 40

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge IV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 6

Statistika

Člen 41

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Pričakuje se, da bodo trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni nacionalni statistični sistemi zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in nosilce odločanja v EU in Republiki Moldaviji, saj jim bodo omogočali sprejemanje premišljenih odločitev na tej podlagi. Nacionalni statistični sistem bi moral spoštovati temeljna načela uradne statistike ZN ter upoštevati pravni red EU na področju statistike, vključno s Kodeksom ravnanja evropske statistike, da bi se uskladil z evropskimi merili in standardi.

Člen 42

Nameni sodelovanja so:

(a)

nadaljnja okrepitev zmogljivosti nacionalnega statističnega sistema s poudarkom na zdravi pravni podlagi, pripravi ustreznih podatkov in metapodatkov, politiki razširjanja in prijaznosti do uporabnika ob upoštevanju različnih skupin uporabnikov, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, akademsko skupnostjo in drugimi uporabniki;

(b)	postopna uskladitev statističnega sistema Republike Moldavije z evropskim statističnim sistemom;

(c)	prilagoditev zagotavljanja podatkov EU, pri čemer se upošteva uporaba relevantnih mednarodnih in evropskih metodologij, vključno s klasifikacijami;

(d)	krepitev strokovne in upravne zmogljivosti osebja nacionalnih statističnih uradov, da se omogoči uporaba statističnih standardov EU in prispeva k razvoju statističnega sistema Republike Moldavije;

(e)	izmenjava izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj; ter

(f)	spodbujanje celostnega obvladovanja kakovosti vseh postopkov priprave statističnih podatkov in njihovega razširjanja.

Člen 43

Pogodbenici sodelujeta v okviru evropskega statističnega sistema, v katerem je Eurostat evropski statistični organ. To sodelovanje se med drugim osredotoči na:

(a)	demografske statistike, vključno s popisi in socialno statistiko;

(b)	kmetijske statistike, vključno s popisi kmetijstva in okoljsko statistiko;

(c)	poslovne statistike, vključno s poslovnimi registri in uporabo upravnih virov za statistične namene;

(d)	makroekonomsko statistiko, vključno z nacionalnimi računi, statistiko zunanje trgovine in statistiko tujih neposrednih naložb;

(e)	energetsko statistiko, vključno z bilancami;

(f)	regionalno statistiko; ter

(g)	horizontalne dejavnosti, vključno s statistično klasifikacijo, obvladovanjem kakovosti, usposabljanjem, razširjanjem in uporabo sodobnih informacijskih tehnologij.

Člen 44

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata svoje sodelovanje, pri čemer upoštevata že pridobljene izkušnje iz reform statističnih sistemov v okviru različnih programov pomoči. Prizadevanja je treba usmeriti k nadaljnjemu usklajevanju s pravnim redom EU na področju statistike, in sicer na podlagi nacionalne strategije za razvoj statističnega sistema Republike Moldavije, ob upoštevanju razvoja evropskega statističnega sistema. Poudarek postopka priprave statističnih podatkov je na nadaljnjem razvoju vzorčnih raziskav in uporabi upravnih evidenc ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju obremenitve poročanja. Podatki so relevantni za oblikovanje in spremljanje politik na ključnih področjih družbenega in gospodarskega življenja.

Člen 45

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema, vključno z usposabljanjem, bi morale biti v čim večji možni meri odprte za udeležbo Republike Moldavije.

Člen 46

1. Pogodbenici si prizadevata oblikovati program postopnega približevaanja zakonodaje Republike Moldavije pravnemu redu EU na področju statistike in ga redno revidirati.

2. Pravni red EU na področju statistike je določen v letno posodobljeni zbirki statističnih zahtev (Statistical Requirements Compendium), ki jo pogodbenici upoštevata, kakršna je priložena temu sporazumu (Priloga V).

POGLAVJE 7

Upravljanje javnih financ: proračunska politika, notranji nadzor, finančna inšpekcija in zunanja revizija

Člen 47

Sodelovanje na področju, ki ga zajema to poglavje, se bo osredotočalo na izvajanje mednarodnih standardov ter dobro prakso EU na tem področju, navedeno pa bo prispevalo k razvoju sodobnega sistema upravljanja javnih financ v Republiki Moldaviji, ki bo združljiv s temeljnimi načeli preglednosti, odgovornosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti na ravni EU in v svetovnem merilu.

Člen 48

Proračunski in računovodski sistemi

Pogodbenici sodelujeta na področju:

(a)	izboljšanja in sistematizacije regulativnih dokumentov o proračunskih in računovodskih sistemih, sistemu državne blagajne in sistemih poročanja ter njihovi uskladitvi na podlagi mednarodnih standardov, tudi ob upoštevanju dobre prakse v javnem sektorju EU;

(b)	neprekinjenega razvoja večletnega načrtovanja proračuna in usklajevanja z dobro prakso EU;

(c)	preučevanja praks evropskih držav na področju medproračunskih odnosov, da bi se na tem področju uvedle izboljšave v Republiki Moldaviji;

(d)	spodbujanja približevanja postopkov javnega naročanja obstoječim praksam v EU; ter

(e)	izmenjave informacij, izkušenj in dobre prakse, med drugim z izmenjavo osebja in skupnim usposabljanjem na tem področju.

Člen 49

Notranji nadzor, finančna inšpekcija in zunanja revizija

Pogodbenici sodelujeta tudi na področju:

(a)	nadaljnjega izboljšanja sistema notranjega nadzora (vključno s funkcionalno neodvisno funkcijo notranje revizije) za organe na državni in lokalni ravni prek usklajevanja s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi in metodologijami ter dobre prakse EU;

(b)	razvoja ustreznega sistema finančne inšpekcije, ki bo dopolnil funkcijo notranje revizije, ne da bi se ta podvajala, ter zagotovil primerni obseg nadzora nad prihodki in odhodki vlade v prehodnem obdobju in po njem;

(c)	učinkovitega sodelovanja med akterji na področju upravljanja in nadzora financ, revizije in inšpekcije in akterji na področju proračuna, državne blagajne in računovodstva, da se spodbuja razvoj upravljanja;

(d)	krepitve kompetenc centralne enote za usklajevanje notranjega nadzora javnih financ;

(e)	izvajanja mednarodno sprejetih standardov zunanje revizije Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij; ter

(f)	izmenjave informacij, izkušenj in dobre prakse, med drugim z izmenjavo osebja in skupnim usposabljanjem na tem področju.

Člen 50

Boj proti goljufijam in korupciji

Pogodbenici sodelujeta tudi na področju:

(a)	izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks;

(b)	izboljšanja metod, namenjenih boju proti goljufijam in korupciji ter njihovemu preprečevanju na področjih, ki jih zajema to poglavje, vključno s sodelovanjem med ustreznimi upravnimi organi; ter

(c)	zagotavljanja učinkovitega sodelovanja z relevantnimi institucijami in organi EU v primeru pregledov na kraju samem, inšpekcijskih pregledov in revizij v zvezi z upravljanjem in nadzorom nad sredstvi EU, v skladu z relevantnimi pravili in postopki.

Člen 51

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 8

Obdavčitev

Člen 52

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi dobrega upravljanja na davčnem področju, da bi še izboljšali medsebojne gospodarske odnose, trgovino, naložbe in lojalno konkurenco.

Člen 53

Kar zadeva člen 52 tega sporazuma, pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. načela preglednosti, izmenjave informacij in lojalne davčne konkurence, kot jih sprejemajo države članice na ravni EU, in se zavezujeta k njihovemu izvajanju. Pogodbenici bosta zato brez poseganja v pristojnosti EU in držav članic izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, olajšali pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Člen 54

Pogodbenici razširita in okrepita sodelovanje za izboljšanje in razvoj davčnega sistema in davčne uprave Republike Moldavije, vključno z okrepitvijo zmožnosti za pobiranje davkov in nadzor nad njimi, pri čemer dajeta poseben poudarek postopkom za vračilo davka na dodano vrednost, da se prepreči kopičenje zaostalih plačil, zagotovi učinkovito pobiranje davkov ter okrepi boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj pri boju proti davčnim goljufijam, zlasti sistemskim davčnim utajam davka na dodano vrednost (t. i. davčnim vrtiljakom).

Člen 55

Pogodbenici razvijeta svoje sodelovanje in uskladita politike na področju ukrepanja in boja proti goljufijam in tihotapljenju trošarinskih izdelkov. V to sodelovanje bo med drugim spadalo čim večje postopno približevanje stopenj trošarine za tobačne izdelke, pri čemer je treba upoštevati omejitve zaradi regionalnih razmer, vključno z dialogom na regionalni ravni in v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom iz leta 2003. Pogodbenici si za ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje z ozirom na regionalne razmere.

Člen 56

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 57

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge VI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 9

Finančne storitve

Člen 58

Ob priznavanju pomena učinkovitega sklopa pravil in praks na področju finančnih storitev za vzpostavitev dobro delujočega tržnega gospodarstva in vzdrževanje trgovinske izmenjave med pogodbenicama, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali na področju finančnih storitev v skladu z naslednjimi cilji:

(a)	podpiranje procesa prilagajanja predpisov za finančne storitve potrebam odprtega tržnega gospodarstva;

(b)	zagotavljanje učinkovite in primerne zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev;

(c)	zagotavljanje stabilnosti in celovitosti finančnega sistema Republike Moldavije v celoti;

(d)	spodbujanje sodelovanja med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki; ter

(e)	zagotavljanje neodvisnega in učinkovitega nadzora.

Člen 59

1. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med relevantnimi regulativnimi in nadzornimi organi, vključno z izmenjavo informacij, strokovnega znanja o finančnih trgih in drugih podobnih ukrepih.

2. Posebna pozornost se nameni razvoju upravnih zmogljivosti takih organov, tudi z izmenjavami osebja in skupnim usposabljanjem.

Člen 60

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 61

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVIII-A k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 10

Industrijska in podjetniška politika

Člen 62

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede industrijske in podjetniške politike, s čimer izboljšujeta poslovno okolje za vse gospodarske subjekte, pri čemer dajeta poseben poudarek malim in srednjim podjetjem. Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se izboljšal upravni in regulativni okvir za podjetja EU in podjetja Republike Moldavije, ki poslujejo v EU in Republiki Moldaviji, temeljil pa naj bi na politiki EU za mala in srednja podjetja in industrijski politiki EU, pri čemer bi se upoštevali mednarodno priznana načela in prakse na tem področju.

Člen 63

V ta namen pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)

izvedli strategije za razvoj malih in srednjih podjetij, ki temeljijo na načelih pobude „Small Business Act for Europe“, ter spremljali proces izvajanja prek rednega poročanja in dialoga. To sodelovanje bo vključevalo tudi poudarek na mikro podjetjih, ki so izredno pomembna za gospodarstvi EU in Republike Moldavije;

(b)

oblikovali boljše okvirne pogoje, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks, ter tako prispevali k izboljšanju konkurenčnosti. To sodelovanje bo vključevalo upravljanje strukturnih sprememb (prestrukturiranje), razvoj javno-zasebnih partnerstev ter okoljska in energetska vprašanja, kot sta energetska učinkovitost in čistejša proizvodnja;

(c)	poenostavili in racionalizirali predpise in regulativne prakse s posebnim poudarkom na izmenjavi dobrih praks glede normativnih tehnik, vključno z načeli EU;

(d)	spodbudili razvoj inovacijske politike, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks glede komercializacije raziskav in razvoja (vključno s podpornimi instrumenti za podjetja v začetni fazi poslovanja na podlagi tehnologije), razvoja grozdov in dostopa do financiranja;

(e)	spodbudili pogostejše stike med podjetji EU in podjetji Republike Moldavije ter med temi podjetji ter organi EU in Republike Moldavije;

(f)	podprli uvedbo dejavnosti za spodbuditev izvoza v Republiko Moldavijo; ter

(g)	olajšali modernizacijo in prestrukturiranje industrije Republike Moldavije v nekaterih sektorjih.

Člen 64

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Pri tem bodo sodelovali tudi predstavniki podjetij EU in Republike Moldavije.

POGLAVJE 11

Rudarstvo in surovine

Člen 65

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju rudarstva in trgovine s surovinami, da bi spodbudili vzajemno razumevanje, izboljšanje poslovnega okolja, izmenjavo informacij in sodelovanje glede neenergetskih vprašanj, povezanih zlasti z rudarjenjem kovinskih rud in industrijskih mineralov.

Člen 66

V ta namen se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	izmenjava informacij med pogodbenicama o razvoju v njunih sektorjih rudarstva in surovin;

(b)	izmenjava informacij o zadevah, povezanih s trgovino s surovinami, z namenom spodbujanja dvostranskih izmenjav;

(c)	izmenjava informacij in dobrih praks v povezavi s trajnostnim razvojem vidikov rudarstva; ter

(d)	izmenjava informacij in dobrih praks v povezavi z usposabljanjem, spretnostmi in varnostjo v rudarstvu.

POGLAVJE 12

Kmetijstvo in razvoj podeŽelja

Člen 67

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

Člen 68

Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja med drugim zajema naslednja področja:

(a)	omogočanje vzajemnega razumevanja politik razvoja kmetijstva in podeželja;

(b)	krepitev upravnih zmogljivosti na centralni in lokalni ravni za načrtovanje, ocenjevanje in izvajanje politik v skladu s predpisi in dobrimi praksami EU;

(c)	spodbujanje modernizacije in trajnosti kmetijske proizvodnje;

(d)	izmenjava znanj in dobrih praks glede politik razvoja podeželja, da se spodbudi gospodarska blaginja podeželskih skupnosti;

(e)	izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter učinkovitosti in preglednosti na trgih;

(f)	spodbujanje politik kakovosti in njihovih nadzornih mehanizmov, zlasti z geografskimi označbami in ekološkim kmetijstvom;

(g)	razširjanje znanja in spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev pri kmetijskih proizvajalcih; ter

(h)	spodbujanje uskladitve vprašanj, obravnavanih v okviru mednarodnih organizacij, katerih članici sta obe pogodbenici.

Člen 69

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 70

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge VII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 13

Ribiška in pomorska politika

Oddelek 1

Ribiška politika

Člen 71

Pogodbenici razvijata in krepita svoje sodelovanje o vprašanjih, ki zajemajo ribištvo in gospodarjenje z morjem, pri čemer razvijata tesnejše dvostransko in večstransko sodelovanje v sektorju ribištva. Pogodbenici prav tako spodbujata integriran pristop k vprašanjem ribištva in trajnostni razvoj ribištva.

Člen 72

Pogodbenici sprejemata skupne ukrepe, si izmenjujeta informacije ter druga drugo podpirata, da bi spodbujali:

(a)	dobro upravljanje in dobre prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)	odgovoren ribolov in upravljanje ribištva, ki je skladno z načeli trajnostnega razvoja, da se ohrani zdravje ribjih staležev in ekosistemov; ter

(c)	sodelovanje v okviru ustreznih regionalnih organizacij, ki so odgovorne za upravljanje in ohranjanje živih vodnih virov.

Člen 73

Pogodbenici podpirata pobude, kot sta medsebojna izmenjava izkušenj in zagotavljanje podpore, namenjene zagotovitvi izvajanja trajnostne ribiške politike, vključno z:

(a)	upravljanjem virov ribištva in ribogojstva;

(b)	inšpekcijami in nadzorom ribolovnih dejavnosti ter razvojem ustreznih upravnih in pravosodnih struktur, ki bodo omogočale uporabo primernih ukrepov;

(c)	zbiranjem podatkov o ulovu, iztovarjanju ter bioloških in gospodarskih podatkov;

(d)	izboljšanjem učinkovitosti trgov, zlasti s spodbujanjem organizacij proizvajalcev, zagotavljanjem informacij potrošnikom in z uporabo standardov trženja in sledljivosti; ter

(e)	oblikovanjem strukturne politike za ribiški sektor s posebnim poudarkom na trajnostnem razvoju ribiških območij, ki so opredeljena kot območja z jezersko obalo ali kot območja, ki vključujejo ribnike ali rečni izliv, in z znatnim deležem zaposlenosti v ribiškem sektorju.

Oddelek 2

Pomorska politika

Člen 74

Ob upoštevanju sodelovanja pri politikah na področju ribištva, prevoza, okolja in drugih politikah o morju pogodbenici po potrebi razvijata tudi sodelovanje in vzajemno podporo v zvezi s pomorskimi vprašanji, zlasti tako, da na relevantnih mednarodnih pomorskih forumih dejavno podpirata integriran pristop k pomorskim zadevam in dobremu upravljanju v črnomorski regiji.

Člen 75

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 14

Sodelovanje na področju energetike

Člen 76

Pogodbenici soglašata, da bosta nadaljevali trenutno sodelovanje na področju energetike, ki temelji na načelih partnerstva, vzajemnega interes, preglednosti in predvidljivosti. Cilji tega sodelovanja pa bi morali biti energetska učinkovitost, integracija trga in regulativno zbliževanje v energetskem sektorju, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi konkurenčnosti in dostopa do varne, okoljsko trajnostne in cenovno dostopne energije, tudi v okviru določb Pogodbe o energetski skupnosti.

Člen 77

V sodelovanje bodo med drugim zajeta naslednja področja in cilji:

(a)	energetske strategije in politike;

(b)	razvoj konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih energetskih trgov v skladu s standardi EU, vključno z obveznostmi iz Pogodbe o energetski skupnosti, prek zakonodajnih reform in udeležbe v regionalnem sodelovanju na področju energetike;

(c)	razvoj privlačnega in stabilnega naložbenega okolja z ureditvijo institucionalnih, pravnih, fiskalnih in drugih pogojev;

(d)	energetska infrastruktura, vključno s projekti v skupnem interesu, da se zagotovi diverzifikacija virov energije, dobaviteljev ter transportnih poti na gospodaren in okolju prijazen način, med drugim s spodbujanjem naložb, financiranih s posojili in nepovratnimi sredstvi;

(e)	povečanje in okrepitev dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti oskrbe in trgovine z energijo, njenega tranzita in prevoza v obojestransko korist in brez diskriminacije v skladu z mednarodnimi pravili in pravili EU;

(f)	spodbujanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo, med drugim prek energetske učinkovitosti stavb ter razvoja in podpore obnovljivi energiji na gospodaren in okolju prijazen način;

(g)	zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s pomočjo projektov energetske učinkovitosti in pridobivanja energije iz obnovljivih virov;

(h)	znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij za proizvodnjo in transport energije ter njeno dobavo in končno rabo s posebnim poudarkom na energetsko učinkovitih in okolju prijaznih tehnologijah; ter

(i)

sodelovanje, za katerega si je mogoče prizadevati na področju jedrske varnosti, zaščite in varstva pred sevanjem v skladu z načeli in standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ter relevantnih mednarodnih pogodb in konvencij, sklenjenih v okviru MAAE, ter po potrebi v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 78

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 79

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge VIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 15

Prevoz

Člen 80

Pogodbenici:

(a)	širita in krepita sodelovanje na področju prevoza, da bi prispevali k razvoju trajnostnih prevoznih sistemov;

(b)	spodbujata učinkovite, varne in zanesljive prevoze, pa tudi intermodalnost in interoperabilnost prometnih sistemov; ter

(c)	si prizadevata za krepitev glavnih prevoznih povezav med ozemljema.

Člen 81

V sodelovanje bodo med drugim zajeta naslednja področja:

(a)	razvoj trajnostne nacionalne prevozne politike, ki bo zajemala vse vrste prevoza, zlasti da se zagotovijo učinkoviti, varni in zanesljivi prevozni sistemi in se spodbudi vključevanje teh vidikov s področja prevoza na druga področja;

(b)

razvoj sektorskih strategij ob upoštevanju nacionalnih prometnih politik (vključno s pravnimi zahtevami za posodobitev tehnične opreme in prevoznih voznih parkov za izpolnitev najvišjih mednarodnih standardov) na področju cestnega, železniškega, letalskega prometa, prometa po notranjih vodah in intermodalnosti, vključno s časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in načrti financiranja;

(c)	izboljšanje infrastrukturne politike, da se bolje opredelijo in ovrednotijo infrastrukturni projekti za različne vrste prevoza,

(d)	razvoj strategij financiranja, ki se osredotočajo na vzdrževanje, omejitve zmogljivosti in manjkajoče povezovalne infrastrukture, ter aktiviranje in spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja pri projektih na področju prevoza;

(e)	pristop k relevantnim mednarodnim organizacijam in sporazumom na področju prevoza, vključno s postopki za zagotavljanje doslednega izvajanja in učinkovitega uveljavljanja mednarodnih sporazumov in konvencij o prevozu;

(f)	znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij v prevozu, kot so inteligentni prevozni sistemi; ter

(g)	spodbujanje uporabe inteligentnih prometnih sistemov in informacijske tehnologije pri upravljanju in delovanju vseh vrst prevoza ter podpora intermodalnosti in sodelovanje pri uporabi vesoljskih sistemov in komercialnih aplikacij, ki lajšajo prevoz.

Člen 82

1. Namen sodelovanja je tudi izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prevoznih tokov med Republiko Moldavijo, EU in tretjimi državami v regiji, in sicer z odstranitvijo upravnih, tehničnih in drugih ovir, izboljšanjem prevoznih omrežij in posodobitvijo infrastrukture, zlasti na glavni osi med pogodbenicama. To sodelovanje vključuje ukrepe za lažji prehod meja.

2. Sodelovanje zajema izmenjavo informacij in skupne dejavnosti:

(a)

na regionalni ravni, zlasti ob upoštevanju in z vključitvijo napredka, doseženega v okviru raznih sporazumov o regionalnem prometnem sodelovanju, kot so Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA), sodelovanje na področju prometa v okviru vzhodnega partnerstva in druge pobude na področju prometa; ter

(b)	na mednarodni ravni, vključno z ozirom na mednarodne prometne organizacije ter mednarodne sporazume in konvencije, ki sta jih pogodbenici ratificirali, in v okviru različnih prometnih agencij EU.

Člen 83

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 84

Pogodbenici bosta sodelovali pri izboljšanju prometnih povezav v skladu z določbami iz Priloge IX k temu sporazumu.

Člen 85

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge X in Priloge XXVIII-D k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 16

Okolje

Člen 86

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja in bolj zelenega gospodarstva. Po pričakovanjih naj bi imelo okrepljeno varstvo okolja koristi za državljane in podjetja v EU in Republiki Moldaviji, med drugim bi se izboljšalo javno zdravje, ohranjali naravni viri, povečala gospodarska in okoljska učinkovitost ter zagotovilo vključevanje okolja v druga področja politik, uporaba sodobnih čistejših tehnologij pa bi prispevala k bolj trajnostnim načinom proizvodnje. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama na področju varstva okolja in s tem povezanimi večstranskimi sporazumi.

Člen 87

Sodelovanje je namenjeno ohranjanju in varstvu okolja, izboljšanju in obnavljanju njegove kakovosti, varovanju zdravja ljudi, trajnostni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalne ali globalne okoljske problematike, tudi na področjih:

(a)

okoljskega upravljanja in horizontalnih vprašanj, vključno z oceno vpliva na okolje in strateško presojo vplivov na okolje, izobraževanjem in usposabljanjem, okoljsko odgovornostjo, bojem proti okoljskemu kriminalu, čezmejnemu sodelovanju, dostopom do okoljskih informacij, postopki sprejemanja odločitev ter učinkovitimi upravnimi in sodnimi postopki pregleda;

(b)	kakovosti zraka;

(c)	kakovosti vode in gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z obvladovanjem poplavne ogroženosti, pomanjkanjem vode in sušo;

(d)	ravnanja z odpadki in gospodarjenja z viri ter pošiljk odpadkov;

(e)	varstva narave, vključno z ohranjanjem in zaščito biološke in krajinske raznovrstnosti;

(f)	industrijskega onesnaževanja in industrijskih nesreč;

(g)	kemikalij;

(h)	obremenitve s hrupom;

(i)	varstva tal;

(j)	mestnega in podeželskega okolja;

(k)	okoljskih dajatev in davkov;

(l)	spremljanja in sistemov okoljskih informacij;

(m)	nadzora in izvrševanja; ter

(n)	ekoinovacij, vključno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Člen 88

Pogodbenici med drugim:

(a)	izmenjujeta informacije ter strokovno znanje in izkušnje;

(b)	izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah;

(c)	načrtujeta obravnavo industrijskih nesreč in nevarnosti takih nesreč;

(d)	izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij.

Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

Člen 89

V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)

razvoj celovite okoljske strategije, v katero bodo vključene načrtovane institucionalne reforme (s časovnimi razporedi) za zagotovitev izvajanja in uveljavljanja okoljske zakonodaje; delitev pristojnosti za upravljanje okolja na nacionalni, regionalni in občinski ravni; postopki odločanja in izvajanje odločitev; postopki spodbujanja vključevanja okoljskih vprašanj v druga področja; spodbujanje ukrepov za zeleno gospodarstvo in ekoinovacij, opredelitev potrebnih človeških in finančnih virov ter preglednega mehanizma; ter

(b)

razvoj sektorskih strategij za kakovost zraka; kakovost vode in gospodarjenje z viri; ravnanje z odpadki in gospodarjenje z viri; biološka raznovrstnost in varovanje narave; industrijsko onesnaževanje in industrijske nesreče ter kemikalije, obremenitev s hrupom, varstvo tal, mestno in podeželsko okolje, ekoinovacije, vključno z jasno opredeljenimi časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in strategijami financiranja za naložbe v infrastrukturo in tehnologijo.

Člen 90

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 91

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 17

Podnebni ukrepi

Člen 92

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med dvostranskimi in večstranskimi zavezami na tem področju.

Člen 93

S sodelovanjem se spodbujajo ukrepi na domači, regionalni in mednarodni ravni, tudi na naslednjih področjih:

(a)	blažitev podnebnih sprememb;

(b)	prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)	trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida;

(d)	raziskave, razvoj, predstavitev, uporaba in razširjanje varnih in trajnostnih nizkoogljičnih in prilagoditvenih tehnologij;

(e)	vključitev podnebnih vprašanj v sektorske politike; ter

(f)	ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje.

Člen 94

Pogodbenici med drugim:

(a)	izmenjujeta informacije ter strokovno znanje in izkušnje;

(b)	izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah;

(c)	izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij.

Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

Člen 95

V sodelovanje bosta med drugim zajeta razvoj in izvajanje:

(a)	celovite podnebne strategije in akcijskega načrta za dolgoročno ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje;

(b)	ocen ogroženosti in prilagajanja;

(c)	nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam;

(d)	nizkoogljične razvojne strategije;

(e)	dolgoročnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

(f)	ukrepov za pripravo na trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida;

(g)	ukrepov za spodbujanje prenosa tehnologije na podlagi ocene tehnoloških potreb;

(h)	ukrepov za vključitev podnebnih vprašanj v sektorske politike; ter

(i)	ukrepov v povezavi s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč.

Člen 96

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 97

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 18

Informacijska družba

Člen 98

Pogodbenici krepita sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. Namen tega sodelovanja bi morali biti lažji dostop do trgov elektronskih komunikacij, spodbujanje konkurence in naložbe v sektor ter spodbujanje razvoja spletnih javnih storitev.

Člen 99

V sodelovanje so lahko zajeta naslednja področja:

(a)	izmenjava informacij in dobrih praks pri izvajanju nacionalnih strategij za informacijsko družbo, med drugim vključno s pobudami, ki so namenjene spodbujanju širokopasovnega dostopa, izboljšanju varnosti omrežja in razvoju spletnih javnih storitev;

(b)

izmenjava informacij, dobrih praks in izkušenj za spodbujanje razvoja celovitega regulativnega okvira za elektronske komunikacije, zlasti okrepitev upravne zmogljivosti nacionalne uprave ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pa tudi neodvisnega regulativnega organa za spodbujanje boljše rabe virov spektra in interoperabilnosti omrežij v Republiki Moldaviji ter med Republiko Moldavijo in EU;

(c)	spodbujanje uporabe orodij IKT za boljše upravljanje, e-učenje in raziskave, javno zdravstveno varstvo, digitalizacijo kulturne dediščine, razvoj digitalnih-vsebin in elektronskega poslovanja; ter

(d)	krepitev ravni varstva osebnih podatkov ter varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij.

Člen 100

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje med regulativnimi organi EU in nacionalnimi regulativnimi organi Republike Moldavije na področju elektronskih komunikacij. Pogodbenici bosta prav tako upoštevali sodelovanje na drugih relevantnih področjih, tudi v okviru regionalnih pobud.

Člen 101

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 102

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVIII-B k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 19

Turizem

Člen 103

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi pospešili razvoj konkurenčne in trajnostne turistične panoge kot vira gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in deviznega poslovanja.

Člen 104

Sodelovanje na dvostranski, regionalni in evropski ravni bi temeljilo na naslednjih načelih:

(a)	spoštovanju integritete in interesov lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju;

(b)	pomenu kulturne dediščine; ter

(c)	pozitivnih interakcijah med turizmom in ohranjanjem okolja.

Člen 105

Sodelovanje se osredotoči na naslednje teme:

(a)	izmenjavo informacij, dobrih praks, izkušenj ter prenos strokovnega znanja in izkušenj, vključno z inovativnimi tehnologijami;

(b)	vzpostavitev strateškega partnerstva med interesi javnosti, zasebnikov in skupnosti, da se zagotovi trajnostni razvoj turizma;

(c)	spodbujanje in razvoj turističnih produktov in trgov, infrastrukture, človeških virov ter institucionalnih struktur pa tudi opredelitve in odprave ovir za potovalne storitve;

(d)	razvoj in izvajanje učinkovitih politik in strategij, vključno s primernimi pravnimi, upravnimi in finančnimi vidiki;

(e)	turistično usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti za izboljšanje standardov storitev; ter

(f)	razvoj in spodbujanje turizma, ki temelji na skupnosti.

Člen 106

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 20

Regionalni razvoj, čezmejno in medregionalno sodelovanje

Člen 107

1. Pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in dvostransko sodelovanje na področju regionalne politike, vključno z metodami oblikovanja in izvajanja regionalnih politik, upravljanjem na več ravneh in partnerstvom, s posebnim poudarkom na razvoju zapostavljenih območij in teritorialnem sodelovanju, da bi vzpostavili komunikacijske kanale ter okrepili izmenjavo informacij in izkušenj med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, socialno-ekonomskimi akterji in civilno družbo.

2. Zlasti pogodbenici sodelujeta z namenom usklajevanja prakse Republike Moldavije z naslednjimi načeli:

(a)	decentralizacijo postopkov odločanja, pri čemer se ti prenesejo s centralne ravni na raven regionalnih skupnosti;

(b)	utrditev partnerstva med vsemi stranmi, udeleženimi v regionalnem razvoju; ter

(c)	sofinanciranje prek finančnega prispevka pogodbenic, udeleženih v izvajanju programov in projektov regionalnega razvoja.

Člen 108

1. Pogodbenici podpirata in krepita vključenost lokalnih in regionalnih organov v čezmejnem in medregionalnem sodelovanju ter s tem povezanih strukturah upravljanja, krepita sodelovanje z vzpostavitvijo ugodnega zakonodajnega okvira, ohranjata in razvijata ukrepe za izgradnjo zmogljivosti ter spodbujata krepitev čezmejnih in regionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij.

2. Pogodbenici sodelujeta, da bi konsolidirali institucionalne in operativne zmogljivosti nacionalnih in regionalnih institucij na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora, med drugim z:

(a)	izboljšanjem mehanizma vertikalnih in horizontalnih interakcij osrednjih in lokalnih javnih organov v procesu priprave in izvajanja regionalnih politik;

(b)	razvojem zmogljivosti lokalnih javnih organov za spodbujanje čezmejnega sodelovanja v skladu s predpisi in praksami EU; ter

(c)	izmenjavo znanja, informacij in dobrih praks na področju politik regionalnega razvoja za spodbujanje gospodarske blaginje za lokalne skupnosti in enoten razvoj regij.

Člen 109

1. Pogodbenici krepita in spodbujata razvoj čezmejnih in regionalnih elementov, med drugim prometa, energetike, komunikacijskih omrežij, kulture, izobraževanja, turizma, zdravstva in drugih področij, ki jih zajema ta sporazum ter ki vplivajo na čezmejno in medregionalno sodelovanje.

2. Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje med svojimi regijami v obliki mednarodnih in čezmejnih programov, pri čemer bosta spodbujali sodelovanje regij Republike Moldavije v evropskih regionalnih strukturah in organizacijah ter spodbujali njihov gospodarski in institucionalni razvoj z izvajanjem projektov skupnega interesa.

Te dejavnosti bodo potekale v okviru:

(a)	nadaljnjega ozemeljskega sodelovanja z evropskimi regijami, tudi z mednarodnimi in čezmejnimi programi sodelovanja;

(b)	sodelovanja znotraj vzhodnega partnerstva, pri čemer bodo organi EU vključevali Odbor regij ter sodelovanje različnih evropskih regionalnih projektov in pobud; ter

(c)	med drugim sodelovanja z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim združenjem agencij za razvoj (EURADA) in Evropskim omrežjem za spremljanje prostorskega razvoja (ESPON).

Člen 110

1. Pogodbenici okrepita in izboljšata usklajevanje in sodelovanje med državami in regijami v okviru strategije EU za podonavsko regijo, pri čemer se med drugim osredotočita na izboljšanje povezovanja na področju prometa in energetike, okolje, gospodarski in socialni razvoj ter varnost, ki bodo prispevali k hitrejšemu cestnemu in železniškemu prometu, cenejši in varnejši energiji, kakovostnejšemu okolju s čistejšo vodo, varovanju biotske raznolikosti in učinkovitejšemu čezmejnemu preprečevanju poplav.

2. Pogodbenici povečata čezmejno sodelovanje z namenom ponovne vzpostavitve plovbe po reki Prut, to pa bo pripomoglo k preprečevanju poplav vzdolž povodja, izboljšanju kakovosti vode in namakanja v kmetijstvu, okrepilo gospodarske dejavnosti, spodbudilo turizem in kulturne dejavnosti ter prispevalo k izgradnji zmogljivosti.

Člen 111

Pogodbenici olajšata pretok državljanov EU in Republike Moldavije, ki morajo zaradi premostitve krajših razdalj pogosto prečkati mejo.

Člen 112

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 21

Javno zdravje

Člen 113

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvijali sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi izboljšali varnost javnega zdravja in zaščitili zdravje ljudi, kar je predpogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

Člen 114

V sodelovanje so zlasti zajeta naslednja področja:

(a)	krepitev sistema javnega zdravstva v Republiki Moldaviji, zlasti prek izvajanja reforme zdravstvenega sektorja, zagotavljanje kakovostnega osnovnega zdravstvenega varstva ter izboljšanje upravljanja zdravja in financiranja zdravstva;

(b)	epidemiološki nadzor in nadzor nad nalezljivimi boleznimi, na primer HIV/aids, virusnim hepatitisom, tuberkulozo ter boljša pripravljenost na grožnje javnemu zdravju in nujne primere;

(c)	preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni, predvsem z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanje zdravega načina življenja ter reševanje pomembnejših dejavnikov zdravja, kot sta prehrana in odvisnost od alkohola, drog in tobaka;

(d)	kakovost in varnost snovi človeškega izvora;

(e)	zdravstvene informacije in znanje; ter

(f)	popolno in pravočasno izvajanje mednarodnih zdravstvenih sporazumov, zlasti Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom iz leta 2003.

Člen 115

Sodelovanje omogoča:

(a)	postopno vključevanje Republike Moldavije v mreže EU, povezane z zdravjem; ter

(b)	postopno krepitev interakcije med Republiko Moldavijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Člen 116

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 22

Civilna zaščita

Člen 117

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje na področju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Sodelovanje poteka ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama ter večstranskih dejavnosti na področju civilne zaščite.

Člen 118

Namen sodelovanja je izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenosti in odziva nanje.

Člen 119

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter izvajata skupne dejavnosti na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Sodelovanje na tem področju vključuje izvajanje posebnih sporazumov in upravnih ureditev na tem področju, ki sta jih pogodbenici sklenili v skladu s posameznimi pristojnostmi in pooblastili EU in njenih držav članic ter v skladu s pravnimi postopki vsake od pogodbenic.

Člen 120

V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)	omogočanje medsebojne pomoči v izrednih razmerah;

(b)	neprekinjeno izmenjevanje zgodnjih opozoril in aktualnih informacij o izrednih razmerah večjega obsega, ki zadevajo EU ali Republiko Moldavijo, vključno s prošnjami za pomoč in ponujeno pomočjo;

(c)	ocenjevanje okoljskega vpliva nesreč;

(d)	povabilo strokovnjakov na posamezne tehnične delavnice in simpozije o vprašanjih civilne zaščite;

(e)	povabilo opazovalcev glede na posamezen primer na posamezne vaje in usposabljanja, ki jih organizirata EU in/ali Republika Moldavija; ter

(f)	krepitev sodelovanja glede najbolj učinkovite uporabe razpoložljivih zmogljivosti civilne zaščite.

Člen 121

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 23

Sodelovanje pri izobraževanju, usposabljanju, večjezičnosti, mladih in športu

Člen 122

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju vseživljenjskega učenja, sodelovanja in preglednosti na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja s posebnim poudarkom na višjem izobraževanju.

Člen 123

To sodelovanje se med drugim osredotoči na naslednja področja:

(a)	spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki je ključnega pomena za rast in ustvarjanje delovnih mest in državljanom omogoča, da v polni meri sodelujejo v družbi;

(b)	prenovo sistemov izobraževanja in usposabljanja ter krepitev kakovosti, relevantnosti in dostopa;

(c)	spodbujanje približevanja na področju visokošolskega izobraževanja, ki izhaja iz bolonjskega procesa in programa EU za posodobitev visokega šolstva;

(d)	okrepitev mednarodnega sodelovanja visokošolskih ustanov in sodelovanje v programih EU za sodelovanje, povečanje mobilnosti študentov in učiteljev;

(e)	oblikovanje nacionalnega okvira kvalifikacij, da se izboljša preglednost in priznavanje kvalifikacij in kompetenc; ter

(f)	spodbujanje ciljev iz københavnskega procesa o okrepljenem evropskem sodelovanju pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Člen 124

Pogodbenici spodbujata sodelovanje in izmenjave na področjih skupnega interesa, kot sta jezikovna raznolikost in vseživljenjsko učenje jezikov, prek izmenjave informacij in dobrih praks.

Člen 125

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje v zvezi z mladimi, da bi:

(a)	okrepili sodelovanje in izmenjave na področju mladinske politike in neformalnega izobraževanja za mlade in mladinske delavce;

(b)	olajšali aktivno udeležbo vseh mladih ljudi v družbi;

(c)	podpirali mobilnost mladih in mladinskih delavcev kot sredstvo za spodbujanje medkulturnega dialoga in pridobitev znanja, spretnosti in kompetenc izven sistema formalnega izobraževanja, tudi s prostovoljstvom; ter

(d)	spodbujali sodelovanje med mladinskimi organizacijami z namenom podpore civilni družbi.

Člen 126

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti z izmenjavo informacij in dobrih praks za spodbujanje zdravega načina življenja ter družbene in izobraževalne vrednosti športa in dobrega upravljanja v športu prek društev EU in Republike Moldavije.

POGLAVJE 24

Sodelovanje na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti

Člen 127

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na vseh področjih civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti na podlagi obojestranske koristi ter pod pogojem, da se zagotovi ustrezno in učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine.

Člen 128

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti bo obsegalo:

(a)	dialog o politiki ter izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij;

(b)	omogočanje ustreznega dostopa do zadevnih programov pogodbenic;

(c)	povečanje raziskovalnih zmogljivosti in sodelovanje raziskovalnih institucij Republike Moldavije v okvirnem programu EU za raziskave;

(d)	spodbujanje skupnih raziskovalnih projektov na vseh področjih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti;

(e)	usposabljanje in programe mobilnosti za znanstvenike, raziskovalce in drugo osebje v raziskovalni dejavnosti, ki sodeluje pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter predstavitvenih dejavnostih na obeh straneh;

(f)	spodbujanje, v okviru veljavne zakonodaje, prostega gibanja raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih iz tega sporazuma, ter čezmejnega pretoka blaga, namenjenega za uporabo pri teh dejavnostih; ter

(g)	druge oblike sodelovanja na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti (tudi prek regionalnih pristopov in pobud) na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic.

Člen 129

Pri dejavnostih sodelovanja s področja raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti je treba iskati sinergije z dejavnostmi, ki jih financira Center za znanost in tehnologijo, ter z drugimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru finančnega sodelovanja med EU in Republiko Moldavijo.

POGLAVJE 25

Sodelovanje na področju kulture, avdiovizualne politike in medijev

Člen 130

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture v skladu z načeli konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Unesco) o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005. Pogodbenici si bosta prizadevali za reden strateški dialog na področjih skupnega interesa, vključno z razvojem kulturnih industrij v EU in Republiki Moldaviji. Sodelovanje med pogodbenicama bo spodbujalo medkulturni dialog, tudi prek sodelovanja kulturnega sektorja in civilne družbe EU in Republike Moldavije.

Člen 131

1. Pogodbenici uvedeta redni dialog in sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

2. Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo tudi usposabljanje novinarjev in drugih oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji, ter podporo medijem, da se okrepijo njihova neodvisnost, strokovnost in povezave z mediji EU v skladu z evropskimi standardi, vključno s standardi Sveta Evrope in konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

Člen 132

Pogodbenici bosta sodelovali na številnih področjih:

(a)	kulturno sodelovanje in kulturne izmenjave, pa tudi mobilnost umetnosti in umetnikov;

(b)	medkulturni dialog;

(c)	stateški dialog o kulturni in avdiovizualni politiki;

(d)	sodelovanje v mednarodnih forumih, kot sta na primer Unesco in Svet Evrope, tudi za spodbujanje kulturne raznolikosti ter ohranjanje in ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine; ter

(e)	sodelovanje na področju medijev.

Člen 133

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XIV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 26

Sodelovanje civilne družbe

Člen 134

Pogodbenici vzpostavita dialog o sodelovanju civilne družbe z naslednjimi cilji:

(a)	okrepitev stikov ter izmenjava informacij in izkušenj med vsemi sektorji civilne družbe v EU in Republiki Moldaviji;

(b)	zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja Republike Moldavije v EU, vključno z njeno zgodovino in kulturo, zlasti med organizacijami civilne družbe v državah članicah, da se izboljša ozaveščenost o priložnostih in izzivih za prihodnje odnose; ter

(c)	vzajemno zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja EU v Republiki Moldaviji, zlasti med organizacijami civilne družbe v Republiki Moldaviji, z neizključnim poudarkom na vrednotah, na katerih temelji EU, njenih politikah in delovanju.

Člen 135

Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi civilne družbe obeh strani kot sestavni del odnosov med EU in Republiko Moldavijo. Ta dialog in sodelovanje sta namenjena:

(a)	zagotavljanju vključenosti civilne družbe v odnose med EU in Republiko Moldavijo, zlasti v izvajanje tega sporazuma;

(b)	spodbujanju sodelovanja civilne družbe v javnem postopku odločanja, zlasti z vzpostavitvijo odprtega, preglednega in rednega dialoga med javnimi institucijami ter predstavniki združenj in civilne družbe;

(c)	pospeševanju procesa izgradnje institucij in utrjevanja organizacij civilne družbe na različne načine, med drugim s podporo zagovorništvu, neformalnim in formalnim mrežnim povezovanjem, vzajemnimi obiski in delavnicami, zlasti z namenom izboljšanja pravnega okvira civilne družbe; ter

(d)	zagotovitvi, da se predstavniki civilne družbe obeh strani seznanijo s postopki posvetovanja in dialoga med partnerji civilne družbe in socialnimi partnerji na drugi strani, zlasti da bi se civilna družba še bolj vključila v proces javnega oblikovanja politik v Republiki Moldaviji.

Člen 136

Med pogodbenicama bo potekal reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 27

Sodelovanje pri varovanju in spodbujanju otrokovih pravic

Člen 137

Pogodbenici se dogovorita, da bosta sodelovali pri spodbujanju otrokovih pravic v skladu z mednarodno zakonodajo in standardi, zlasti Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, ob upoštevanju prednostnih nalog glede na posebne razmere v Republiki Moldaviji, zlasti kar zadeva ranljive skupine.

Člen 138

Tako sodelovanje vključuje zlasti:

(a)	preprečevanje vseh oblik izkoriščanja, zlorabe, zanemarjanja otrok in nasilja nad njimi (vključno z delom otrok) ter boj proti njim, tudi z razvojem in krepitvijo pravnega in institucionalnega okvira ter prek kampanj ozaveščanja na tem področju;

(b)	izboljšanje sistema identifikacije otrok in pomoči otrokom v ranljivem položaju, vključno s povečano udeležbo otrok v procesih odločanja ter izvajanjem učinkovitih mehanizmov za obravnavo posameznih pritožb, ki jih vložijo otroci;

(c)	izmenjavo informacij in dobrih praks za zmanjšanje revščine med otroci, vključno z ukrepi za osredotočanje socialnih politik na dobrobit otrok ter spodbujanje in pospeševanje dostopa otrok do izobraževanja;

(d)	izvajanje ukrepov, katerih namen je spodbujanje otrokovih pravic v okviru družine in institucij ter krepitev zmogljivosti staršev in skrbnikov, da otroku omogočijo razvoj; ter

(e)

pristop k relevantnim mednarodnim dokumentom, njihovo ratifikacijo in izvajanje, vključno s tistimi, ki so bili pripravljeni v okviru Združenih narodov, Sveta Evrope in Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu z namenom spodbujanja in varovanja otrokovih pravic v skladu z najvišjimi standardi na tem področju.

Člen 139

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 28

Sodelovanje v agencijah in programih unije

Člen 140

Republiki Moldaviji je dovoljeno sodelovanje v vseh agencijah Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bile te agencije ustanovljene. Republika Moldavija sklepa ločene sporazume z EU, da se omogoči njeno sodelovanje v vsaki posamezni agenciji ter določi znesek finančnega prispevka.

Člen 141

Republiki Moldaviji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bili ti programi vzpostavljeni. Sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije je skladno z določbami Protokola I k temu sporazumu o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije.

Člen 142

Pogodbenici vzdržujeta reden dialog o sodelovanju Republike Moldavije v programih in agencijah Unije. EU obvesti Republiko Moldavijo ob ustanovitvi nove agencije in začetku novega programa Unije, pa tudi o spremembah glede pogojev sodelovanja v programih in agencijah Unije iz členov 140 in 141 tega sporazuma.

NASLOV V

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 1

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 143

Cilj

Pogodbenici postopno ustanovita območje proste trgovine v prehodnem obdobju, ki traja največ 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma, v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994).

Člen 144

Področje in obseg uporabe

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za blagovno menjavo (1) med pogodbenicama.

2. V tem poglavju „s poreklom“ pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu II k temu sporazumu.

Oddelek 2

Odprava carin, pristojbin in drugih taks

Člen 145

Opredelitev carin

V tem poglavju „carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se naloži za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se naložijo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje:

(a)	taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 152 tega sporazuma;

(b)	dajatev, naloženih v skladu s poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma; ali

(c)	pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 151 tega sporazuma.

Člen 146

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v skladu s harmoniziranim sistemom poimenovanj in šifrskih oznak iz leta 1983 (HS) v tarifni nomenklaturi Republike Moldavije na podlagi HS iz leta 2007 ter tarifni nomenklaturi Unije na podlagi HS iz leta 2012, in naknadnih spremembah teh nomenklatur.

Člen 147

Odprava carin pri uvozu blaga

1. Pogodbenici zmanjšata ali odpravita carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s Prilogo XV k temu sporazumu.

2. Za vsako blago je osnovna stopnja carin, za katero se v skladu z odstavkom 1 tega člena uporablja postopno znižanje ali odpravljanje carin, tista stopnja, ki je določena v Prilogi XV k temu sporazumu.

3. Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo za države z največjimi ugodnostmi kadar koli po začetku veljavnosti tega sporazuma, se navedena carinska stopnja uporablja kot osnovna carinska stopnja le, če je nižja od carinske stopnje, izračunane v skladu s Prilogo XV k temu sporazumu.

4. Po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici lahko dogovorita o pospešitvi in razširitvi obsega odprave carin na trgovino med pogodbenicama. Sklep Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, o pospešitvi odprave ali o odpravi carine na določeno blago nadomesti kakršno koli stopnjo ali kategorijo, določeno v skladu s Prilogo XV k temu sporazumu.

5. V tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici ocenita položaj ob upoštevanju vzorca trgovine s kmetijskimi proizvodi med pogodbenicama, občutljivosti takšnih proizvodov in razvoja kmetijske politike na obeh straneh.

6. Pogodbenici v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi preučita, katere nadaljnje koncesije bi bilo mogoče obojestransko odobriti z namenom povečanja liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi, zlasti tistimi, za katere veljajo tarifne kvote.

Člen 148

Mehanizem za preprečevanje izogibanja za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode

1. Za proizvode, navedene v Prilogi XV-C k temu sporazumu, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja. Povprečni letni obseg uvoza iz Republike Moldavije v Unijo za vsako kategorijo teh proizvodov je določen v Prilogi XV-C k temu sporazumu.

2. Kadar obseg uvoza enega ali več kategorij proizvodov iz odstavka 1 tega člena doseže 70 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi XV-C, v katerem koli letu od 1. januarja dalje, Unija obvesti Republiko Moldavijo o obsegu uvoza zadevnih proizvodov. Po tem obvestilu in v 14 koledarskih dneh od datuma, s katerim obseg uvoza ene ali več kategorij proizvodov iz odstavka 1 tega člena doseže 80 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi XV-C k temu sporazumu, Republika Moldavija Uniji predloži utemeljeno obrazložitev za povečanje uvoza. Če navedeni uvoz preseže 100 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi XV-C k temu sporazumu, Republika Moldavija pa ne predloži utemeljene obrazložitve, lahko Unija začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov.

Začasna opustitev se uporablja za obdobje šestih mesecev in začne veljati z dnem objave odločitve v Uradnem listu Evropske unije, da se preferencialna obravnava začasno opusti.

3. Unija Republiko Moldavijo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh začasnih opustitvah, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2.

4. Unija lahko začasno opustitev odpravi pred iztekom šestih mesecev od začetka njene veljavnosti, če Republika Moldavija Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, predloži dokaze o tem, da je obseg zadevne kategorije proizvodov, katerih uvoz presega obseg iz Priloge XV-C k temu sporazumu, rezultat spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Republike Moldavije v zvezi z zadevnimi proizvodi.

5. Unija in Republika Moldavija lahko v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi na zahtevo Republike Moldavije sporazumno spremenita Prilogo XV-C tega sporazuma, pri čemer se prilagodi obseg uvoza, da se upoštevajo spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Republike Moldavije za zadevne izdelke.

Člen 149

Mirovanje

Nobena pogodbenica ne sme zvišati obstoječe carine ali uvesti nove carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice. To nobeni pogodbenici ne preprečuje, da:

(a)	po enostranskem znižanju zviša carino na raven iz Priloge XV; ali

(b)	ohrani ali zviša carino v skladu z odobritvijo Organa STO za poravnavo sporov.

Člen 150

Carine pri izvozu

Nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene carine ali davka, razen notranjih taks, ki se uporabljajo v skladu s členom 152 tega sporazuma, na izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v povezavi s takim izvozom.

Člen 151

Pristojbine in druge takse

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k temu členu zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršnega koli značaja razen carin ali drugih ukrepov iz člena 147 tega sporazuma, uvedene za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

Oddelek 3

Netarifni ukrepi

Člen 152

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z pojasnjevalnimi opombami k temu členu. V ta namen so člen III GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 153

Uvozne in izvozne omejitve

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ter v skladu s členom XI GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k navedenemu členu, nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen XI GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Oddelek 4

Posebne določbe glede blaga

Člen 154

Splošne izjeme

1. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov v skladu s členoma XX in XXI GATT 1994 in ustreznimi pojasnjevalnimi opombami k navedenima členoma iz GATT 1994, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2. Pogodbenici razumeta, da pogodbenica, ki namerava sprejeti ukrepe, drugi pogodbenici predloži vse zadevne informacije, da se poišče rešitev, ki je za pogodbenici sprejemljiva, pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov, v zvezi s katerimi bi se lahko zahtevala obrazložitev v skladu s pododstavkoma (i) in (j) člena XX GATT 1994. Če pogodbenici v 30 dneh od predložitve takih informacij ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica za zadevno blago uporabi ukrepe iz tega odstavka. Kadar je zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno zagotavljanje informacij ali pregleda onemogočeno, lahko pogodbenica, ki namerava uvesti ukrepe, nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo položaja, in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

Oddelek 5

Upravno sodelovanje in usklajevanje z drugimi drŽavami

Člen 155

Posebne določbe o upravnem sodelovanju

1. Pogodbenici se strinjata, da sta upravno sodelovanje in pomoč bistvenega pomena za izvajanje in nadzor preferencialne tarifne obravnave, odobrene na podlagi tega poglavja, in poudarjata svojo zavezanost boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s temi povezanih zadevah.

2. Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega poglavja, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov v skladu s tem členom, zlasti pa v skladu s postopkom iz odstavka 5.

3. V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja ali pomoči med drugim pomeni:

(a)	ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega blaga;

(b)	ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)	stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje poizvedb, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

4. Za namene tega člena je nepravilnosti ali goljufije med drugim mogoče ugotoviti, kadar se obseg uvoza blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufijah.

5. Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)

pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ali pomoč ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru navedenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici;

(b)

kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru prej navedenega odbora in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov. o začasni opustitvi je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi;

(c)

začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tisto, kar je potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Veljajo največ šest mesecev in se lahko podaljšajo, če se ob izteku veljavnosti ni nič spremenilo glede pogojev, ki so privedli do prvotne opustitve. O njih potekajo redna posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko ni več pogojev za njihov obstoj.

6. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom, ki se nanašajo na kakršno koli uradno obvestilo iz odstavka 5(a), kakršno koli odločitev iz odstavka 5(b) ali kakršno koli podaljšanje ali prenehanje iz odstavka 5(c).

Člen 156

Obravnava upravnih napak

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema izvoza ter zlasti pri uporabi določb protokola II k temu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 157

Sporazumi z drugimi državami

1. Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, drugih območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, če te niso v nasprotju s trgovinskimi dogovori iz tega sporazuma.

2. Posvetovanja med pogodbenicama o sporazumih o vzpostavitvi carinskih unij, drugih območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa in, če se to zahteva, o drugih pomembnih vprašanjih, povezanih s trgovinskimi politikami pogodbenic do tretjih držav potekajo v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k EU, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Unije in Republike Moldavije, navedenih v tem sporazumu.

POGLAVJE 2

Trgovinska sredstva

Oddelek 1

Globalni zaščitni ukrepi

Člen 158

Splošne določbe

1. Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) (Sporazum o zaščitnih ukrepih) in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu).

2. Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

Člen 159

Preglednost

1. Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o tem obvesti drugo pogodbenico, če ima slednja bistven gospodarski interes.

2. Ne glede na člen 158 tega sporazuma pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi in namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so pripeljale do začetka preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi in do sprejetja zaščitnih ukrepov, vključno z informacijami o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o predhodnih ugotovitvah in končnih ugotovitvah preiskave, ter drugi pogodbenici ponudi možnost posvetovanj, kadar je to ustrezno.

3. Za namene tega člena ima pogodbenica bistven gospodarski interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega izdelka v obdobju zadnjih treh let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

Člen 160

Uporaba ukrepov

1. Pogodbenici si bosta ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadevali, da bodo ti sprejeti na način, ki bo najmanj vplival na njuno dvostransko trgovino.

2. Za namene odstavka 1 velja, da pogodbenica, po mnenju katere so izpolnjene pravne zahteve za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov in ki namerava sprejeti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in ji ponudi možnost dvostranskih posvetovanj. Če v 30 dneh od obvestila ni zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave.

Oddelek 2

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Člen 161

Splošne določbe

1. Pogodbenici obdržita svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

3. Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

Člen 162

Preglednost

1. Pogodbenici soglašata, da se protidampinški in izravnalni ukrepi uporabljajo v polni skladnosti z zahtevami iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da morajo temeljiti na pravičnem in preglednem sistemu.

2. Pogodbenici neposredno po uvedbi začasnih ukrepov in pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uvedbi ukrepov, brez poseganja v člen 6(5) Protidampinškega sporazuma in člen 12(4) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3. Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da je med preiskavo v zvezi s protidampinško in protisubvencijsko dajatvijo zaslišana in da izrazi svoja stališča, če to ne zadržuje poteka preiskave po nepotrebnem.

Člen 163

Upoštevanje javnega interesa

Pogodbenica ne sme uvesti protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če je na podlagi informacij, razkritih v okviru preiskave, mogoče jasno skleniti, da uvedba takšnih ukrepov ni v javnem interesu. Obstoj javnega interesa se določa na podlagi ocene vseh različnih interesov, obravnavanih kot celota, vključno z interesi domače industrije, uporabnikov, potrošnikov in uvoznikov, če ti preiskovalnim organom predložijo zadevne informacije.

Člen 164

Pravilo nižje dajatve

Če se pogodbenica odloči uvesti začasno ali dokončno protidampinško ali izravnalno dajatev, stopnja take dajatve ne preseže stopnje dampinga ali celotnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižja od stopnje dampinga ali celotnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če je taka nižja dajatev primerna za odpravo škode za domačo industrijo.

Oddelek 3

Dvostranski zaščitni ukrepi

Člen 165

Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa

1. Če se blago s poreklom iz pogodbenice zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje druge pogodbenice v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča škodo ali grozi s povzročitvijo resne škode domači industriji, ki proizvaja podobno ali neposredno konkurenčno blago, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ukrepe iz odstavka 2 v skladu s pogoji in postopki iz tega oddelka.

2. Pogodbenica uvoznica lahko sprejme dvostranski zaščitni ukrep, s katerim:

(a)	se začasno ustavi nadaljnje zniževanje carinske stopnje za zadevno blago, določene v tem sporazumu, ali

(b)

se carinska stopnja za blago zviša na raven, ki ne presega nižje od naslednjih:

(i)	carinske stopnje za države z največjimi ugodnostmi za blago, veljavne v trenutku sprejetja ukrepa, ali

(ii)	osnovne carinske stopnje s seznama v Prilogi XV, določene v skladu s členom 147 tega sporazuma.

Člen 166

Pogoji in omejitve

1. Pogodbenica drugo pogodbenico pisno obvesti o začetku preiskave iz odstavka 2 in se z njo vnaprej posvetuje toliko časa pred uporabo dvostranskega zaščitnega ukrepa, kolikor je mogoče, da se pregledajo informacije, pridobljene med preiskavo, in izmenjajo stališča o ukrepu.

2. Pogodbenica lahko dvostranski zaščitni ukrep uporabi šele potem, ko njeni pristojni organi opravijo preiskavo v skladu s členoma 3 in 4.2(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen sta člena 3 in 4.2(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov del.

3. Med preiskavo iz odstavka 2 tega člena pogodbenica izpolnjuje zahteve iz člena 4.2(a) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je člen 4.2(a) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov del.

4. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da njeni pristojni organi vsako preiskavo iz odstavka 2 opravijo v enem letu od datuma njenega začetka.

5. Nobena od pogodbenic ne sme uporabljati dvostranskega zaščitnega ukrepa:

(a)	razen v takem obsegu in tako dolgo, kot je to potrebno za preprečevanje ali odpravo resne škode in lažjo prilagoditev domače industrije;

(b)

v obdobju, daljšem od dveh let. Vendar pa se to obdobje lahko podaljša za največ dve leti, če pristojni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega člena ugotovijo, da je ukrep še naprej potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode ali lažjo prilagoditev domače industrije ter da obstajajo dokazi o prilagajanju industrije, pod pogojem da skupno obdobje izvajanja zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetnega izvajanja in vsakim njegovim podaljšanjem, ne presega štirih let;

(c)	po izteku prehodnega obdobja ali

(d)	za isti izdelek, za katerega se že uporablja ukrep iz člena XIX Sporazuma GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

6. Ko pogodbenica preneha izvajati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi veljala v skladu s seznamom Priloge XV k temu sporazumu, če se ukrep ne bi izvajal.

Člen 167

Začasni ukrepi

V kritičnih razmerah, ko bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko popravila, lahko pogodbenica začasno izvaja dvostranski zaščitni ukrep po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom ter da tak uvoz povzroča resno škodo ali grozi s povzročitvijo resne škode domači industriji. Noben začasni ukrep ne sme trajati več kot 200 dni, pogodbenica pa v tem času izpolnjuje zahteve iz člena 166(2) in (3) tega sporazuma. Pogodbenica takoj povrne vse plačane carine, ki presegajo carinsko stopnjo iz Priloge XV k temu sporazumu, če preiskava iz člena 166(2) tega sporazuma ne pokaže, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 165 tega sporazuma. Trajanje katerega koli začasnega ukrepa se šteje kot del obdobja, določenega v členu 166(5)(b) tega sporazuma.

Člen 168

Nadomestilo

1. Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje z drugo pogodbenico, da se dogovorita o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z enakovrednimi učinki na trgovino ali enakovredno vrednostjo dodatnih dajatev, ki se pričakujejo kot rezultat zaščitnega ukrepa. Pogodbenica zagotovi možnost za taka posvetovanja najpozneje 30 dni po izvedbi dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2. Če v 30 dneh od začetka posvetovanja iz odstavka 1 ni dosežen dogovor o nadomestilu za liberalizacijo trgovine, lahko pogodbenica, katere blago je predmet zaščitnega ukrepa, začasno opusti uporabo pretežno enakovrednih koncesij za pogodbenico, ki izvaja zaščitni ukrep.

3. Pravica do začasne opustitve uporabe iz odstavka 2 se ne uveljavlja v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, pod pogojem da je zaščitni ukrep v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 169

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(a)	se „resna škoda“ in „grožnja resne škode“ razumeta v skladu s členom 4.1(a) in (b) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je člen 4.1(a) in (b) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov del; ter

(b)	„prehodno obdobje“ pomeni obdobje desetih let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE 3

Tehnične ovire v trgovini, standardizaciji, meroslovju, akreditaciji in ugotavljanju skladnosti

Člen 170

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot jih opredeljuje Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini), ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), in tudi ne za specifikacije nabav, ki jih pripravijo javni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe.

3. V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

Člen 171

Potrditev Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

Člen 172

Tehnično sodelovanje

1. Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in sistemov za ugotavljanje skladnosti z namenom izboljšanja vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen lahko vzpostavita ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni.

2. Pogodbenici v okviru dvostranskega sodelovanja skušata opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki lahko med drugim vključujejo:

(a)	krepitev regulativnega sodelovanja prek izmenjave podatkov in izkušenj ter prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se izboljša kakovost njunih tehničnih predpisov, standardov, nadzora trga, ugotavljanja skladnosti in akreditacije, ter da se učinkovito uporabijo regulativna sredstva;

(b)	pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi in/ali zasebnimi organizacijami, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, nadzor trga, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo;

(c)	spodbujanje razvoja kakovostne infrastrukture za standardizacijo, meroslovje, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti in sistema nadzora trga v Republiki Moldaviji;

(d)	spodbujanje udeležbe Republike Moldavije pri delu sorodnih evropskih organizacij;

(e)	iskanje rešitev za morebitne tehnične ovire v trgovini ter

(f)	usklajevanje stališč v zvezi z mednarodno trgovino in regulativnimi organizacijami, kot sta STO in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju: UNECE).

Člen 173

Približevanje tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanje skladnosti

1. Republika Moldavije sprejme potrebne ukrepe, da bi postopoma dosegla skladnost z Unijo na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti, s tem povezanih sistemov in sistema za nadzor trga ter si prizadeva slediti načelom in praksam, ki so zapisane v ustreznih delih pravnega reda Unije.

2. Republika Moldavija bo za izpolnitev ciljev iz odstavka 1:

(a)	postopoma vključila relevantni del pravnega reda Unije v svojo zakonodajo v skladu z določbami Priloge XVI k temu sporazumu ter

(b)	izvedla upravne in institucionalne reforme, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovitega in preglednega sistema, ki se zahteva za izvajanje tega poglavja.

3. Republika Moldavija ne bo spremenila svoje horizontalne in sektorske zakonodaje, razen zaradi njene postopne uskladitve z ustreznim delom pravnega reda Unije in zaradi ohranjanja takšne usklajenosti, o kakršnih koli spremembah domače zakonodaje pa bo obvestila Unijo.

4. Republika Moldavija zagotovi sodelovanje svojih relevantnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah za standardizacijo, pravno in temeljno meroslovje ter ugotavljanje skladnosti, vključno z akreditacijo, v skladu z ustreznimi področji delovanja teh organov in statusom članstva, ki jim je na voljo.

5. Republika Moldavija bo z namenom integracije svojega sistema standardizacije:

(a)	postopoma prenesla korpus evropskih standardov (EN) v nacionalne standarde, vključno z usklajenimi evropskimi standardi, katerih prostovoljna raba se šteje za skladno z zakonodajo Unije, preneseno v zakonodajo Republike Moldavije;

(b)	hkrati s tem prenosom bo umaknila neskladne nacionalne standarde ter

(c)	postopoma izpolnila pogoje za polnopravno članstvo v evropskih organizacijah za standardizacijo.

6. Po začetku veljavnosti tega sporazuma bo Republika Moldavija Uniji enkrat letno predložila poročilo o ukrepih, sprejetih v skladu s Prilogo XVI k temu sporazumu. Če ukrepi iz Priloge XVI k temu sporazumu ne bodo izvedeni do datuma, ki je tam določen, bo Republika Moldavija navedla nove roke za njihovo izvedbo. Pogodbenici lahko prilagodita Prilogo XVI k temu sporazumu.

Člen 174

Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov

1. Pogodbenici se v končni fazi dogovorita, da se k temu sporazumu kot protokol doda Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ki zajema sektorje s seznama iz Priloge XVI k temu sporazumu, za katere velja, da so usklajeni, potem ko je bil o njih dosežen dogovor, potem ko Unija preveri, da so bili relevantna sektorska in horizontalna zakonodaja, institucije in standardi Republike Moldavije v celoti usklajeni z zakonodajo, institucijami in standardi Unije. Uporaba Sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov naj bi se v končni fazi razširila na vse sektorje iz Priloge XVI k temu sporazumu.

2. Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov bo določal, da blagovna menjava med pogodbenicama v sektorjih, ki jih zajema, poteka pod enakimi pogoji, kot za takšno blagovno menjavo veljajo med državami članicami.

Člen 175

Označevanje in etiketiranje

1. Brez poseganja v člena 173 in 174 tega sporazuma ter ob spoštovanju tehničnih predpisov v zvezi z zahtevami glede označevanja in etiketiranja pogodbenici ponovno potrdita načela iz poglavja 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pri čemer se takšne zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ustvariti nepotrebne ovire za mednarodno trgovino oziroma s takšnim učinkom. V ta namen takšne zahteve glede označevanja in etiketiranja ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki bi nastala zaradi neizpolnitve.

2. Zlasti glede obveznega označevanja in etiketiranja se pogodbenici dogovorita:

(a)	da si bosta prizadevali čim bolj zmanjšati svoje potrebe v zvezi z označevanjem in etiketiranjem, razen kolikor je to potrebno za prevzem pravnega reda Unije na tem področju ter za zaščito zdravja, varnosti ali okolja oziroma zaradi drugih razumnih razlogov s področja javnega reda, ter

(b)	da bosta ohranili pravico zahtevati navedbo informacij na etiketah ali oznakah v določenem jeziku.

POGLAVJE 4

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 176

Cilj

1. Cilj tega poglavja je olajšati trgovanje med pogodbenicama s primarnimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ob tem pa varovati zdravje ljudi, živali in rastlin z:

(a)	zagotovitvijo popolne preglednosti, kar zadeva ukrepe iz Priloge XVII k temu sporazumu, ki se uporabljajo v trgovini;

(b)	približanjem regulativnega sistema Republike Moldavije sistemu Unije;

(c)	priznavanjem zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenic ter izvajanjem načela regionalizacije;

(d)	vzpostavitvijo mehanizma za priznavanje enakovrednosti ukrepov iz Priloge XVII k temu sporazumu, ki jih izvaja pogodbenica;

(e)	nadaljevanjem izvajanja Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(f)	oblikovanjem mehanizmov in postopkov za olajšanje trgovanja ter

(g)	izboljšanjem komunikacije in sodelovanja pogodbenic pri ukrepih iz Priloge XVII k temu sporazumu.

2. Cilj tega poglavja je doseči skupno stališče pogodbenic o standardih dobrega počutja živali.

Člen 177

Večstranske obveznosti

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Sporazumu STO in zlasti Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 178

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama, vključno z vsemi ukrepi, navedenimi v Prilogi XVII k temu sporazumu.

Člen 179

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)	„sanitarni in fitosanitarni ukrepi“ pomeni ukrepe, kot so opredeljeni v odstavku 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(2)	„živali“ pomeni živali, kot so opredeljene v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali ali v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(3)	„živalski proizvodi“ pomeni izdelke živalskega izvora vključno s proizvodi iz vodnih živali, kakor so opredeljeni v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(4)	„živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi“ pomeni živalske proizvode iz dela 2 (II) Priloge XVII-A k temu sporazumu.

(5)

„rastline“ pomeni žive rastline in določene njihove žive dele skupaj s semeni:

(a)	plodove v botaničnem smislu, razen shranjenih z globokim zamrzovanjem;

(b)	vrtnine, razen shranjene z globokim zamrzovanjem;

(c)	gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike;

(d)	rezano cvetje;

(e)	veje z listi;

(f)	posekano drevje z listjem;

(g)	kulture rastlinskih tkiv;

(h)	liste, listje;

(i)	živ cvetni prah ter

(j)	cepiče za okuliranje, potaknjence, cepiče;

(6)	„rastlinski proizvodi“ pomeni proizvode rastlinskega porekla, nepredelane ali obdelane s preprostim postopkom, če to niso rastline, opredeljene v delu 3 Priloge XVII-A k temu sporazumu;

(7)	„semena“ pomeni semena v botaničnem smislu, namenjena za sajenje;

(8)	„škodljivi organizmi“ so vsaka vrsta, sev ali biotip rastline, živali ali povzročitelja bolezni, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode;

(9)	„varovano območje“ za določene regulirane škodljive organizme pomeni uradno opredeljeno geografsko območje v Uniji, kjer zadevni organizem ni prisoten kljub ugodnim pogojem in njegovi prisotnosti v drugih delih Unije;

(10)	„bolezen živali“ pomeni klinični ali patološki pojav okužbe pri živalih;

(11)	„bolezni akvakultur“ pomeni klinične ali neklinične okužbe z enim ali več etiološkimi povzročitelji bolezni, navedenimi v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(12)	„okužba pri živalih“ pomeni situacijo, v kateri je pri živalih prisoten kužen povzročitelj bolezni, s kliničnim ali patološkim pojavom okužbe ali brez njega;

(13)	„standardi dobrega počutja živali“ pomeni standarde za zaščito živali, kakršne sta oblikovali in jih uporabljata pogodbenici in ki so v skladu s standardi Mednarodne organizacije za zdravje živali, če je to primerno;

(14)	„ustrezna raven“ sanitarne in fitosanitarne zaščite pomeni ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(15)

„regija“ pomeni, kar zadeva zdravje živali, območje ali regijo, kakor sta opredeljena v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, kar zadeva akvakulturo, pa območje, kakor je opredeljeno v mednarodnem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali. V zvezi z Unijo izraz „ozemlje“ ali „država“ pomeni ozemlje Unije;

(16)	„območje brez škodljivih organizmov“ pomeni območje, na katerem se znanstveno dokazano določen škodljiv organizem ne pojavlja in na katerem se, kadar je to ustrezno, takšno stanje uradno ohranja;

(17)	„regionalizacija“ pomeni koncept regionalizacije, kakor je opisan v členu 6 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(18)

„pošiljka“ pomeni število živih živali ali količino proizvodov živalskega izvora iste vrste, zajetih v istem potrdilu ali dokumentu, prevažanih z istim prevoznim sredstvom, ki jih pošlje en pošiljatelj in izvirajo iz iste pogodbenice izvoznice ali njene regije. Pošiljko živali lahko sestavlja ena ali več partij. Pošiljko proizvodov živalskega izvora lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

(19)

„pošiljka rastlin ali rastlinskih proizvodov“ pomeni količino rastlin, rastlinskih proizvodov in/ali drugega blaga, ki se premeščajo iz ene pogodbenice v drugo in za katere, kadar se to zahteva, velja eno samo fitosanitarno spričevalo. Pošiljko živali lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

(20)	„partija“ pomeni število ali enote iste vrste blaga, razpoznavnega po homogenosti sestave in izvoru, in predstavlja del pošiljke;

(21)

„enakovrednost za namen trgovanja“ (v nadaljnjem besedilu: enakovrednost) pomeni situacijo, ko pogodbenica uvoznica sprejme ukrepe pogodbenice izvoznice iz Priloge XVII k temu sporazumu kot enakovredne, ne glede na to ali se razlikujejo od njenih ukrepov, če pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici objektivno dokaže, da njeni ukrepi dosegajo primerno raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite ali sprejemljivo raven tveganja pogodbenice uvoznice;

(22)	„sektor“ pomeni proizvodno in trgovinsko strukturo za proizvod ali kategorijo proizvodov v pogodbenici;

(23)	„podsektor“ pomeni dobro opredeljen in nadzorovan del sektorja;

(24)	„primarni proizvod“ pomeni proizvode ali drugo blago, ki se prevaža za potrebe trgovine, vključno s tistimi iz točk 2 do 7;

(25)	„posebno uvozno dovoljenje“ pomeni uradno dovoljenje, ki ga pristojni organi pogodbenice uvoznice vnaprej izdajo posameznemu uvozniku in v katerem so določeni pogoji za uvoz ene same ali več pošiljk primarnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice, na področju uporabe tega poglavja;

(26)	„delovni dnevi“ pomeni vse dneve v tednu, razen nedelje, sobote in državnih praznikov posamezne pogodbenice;

(27)	„inšpekcijski pregled“ pomeni pregled katerega koli vidika krme, živil, zdravja živali in dobrega počutja živali, s katerim se ugotovi, ali je zadevni vidik v skladu z zakonskimi zahtevami o krmi in živilih ter pravili o zdravju in dobrem počutju živali;

(28)	„inšpekcijski pregled rastlin“ pomeni uraden vizualen pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega nadzorovanega blaga, da se ugotovi morebitna prisotnost škodljivih organizmov in/ali skladnost s fitosanitarnimi predpisi;

(29)	„preverjanje“ pomeni ugotavljanje, ali so izpolnjene določene zahteve, in sicer s pregledom in preučevanjem objektivnih dokazov.

Člen 180

Pristojni organi

Pogodbenici se na prvem srečanju Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma medsebojno obvestita o strukturi, organizaciji in razmejitvi pristojnosti svojih pristojnih organov. Pogodbenici se medsebojno obveščata o kakršni koli spremembi v zvezi z navedenimi pristojnimi organi, ki se nanaša na strukturo, organizacijo in delitev pristojnosti, vključno s kontaktnimi točkami.

Člen 181

Postopno približevanje

1. Republika Moldavija bo postopno približala svojo sanitarno in fitosanitarno zakonodajo ter zakonodajo s področja dobrega počutja živali zakonodaji Unije, kot je določeno v Prilogi XXIV k temu sporazumu.

2. Pogodbenici sodelujeta pri postopnem približevanju in izgradnji zmogljivosti.

3. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno spremlja izvajanje procesa približevanja, določenega v Prilogi XXIV k temu sporazumu, da zagotovi potrebna priporočila o približevanju.

4. Republika Moldavija najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sporazuma predloži seznam sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali in drugih zakonodajnih ukrepov EU, katerim bo približala nacionalne ukrepe. Seznam se razdeli na prednostna področja, ki so povezana z ukrepi, opredeljenimi v Prilogi XVII k temu sporazumu, pri čemer določa primarni proizvod ali skupino primarnih proizvodov, za katere se uporabljajo približani ukrepi. Navedeni seznam približanj ima vlogo referenčnega dokumenta za izvajanje tega poglavja.

5. Prilogi XXIV k temu sporazumu se dodajo seznam približanj in načela za ocenjevanje napredka v procesu približevanja, ki temeljijo na tehničnih in finančnih virih Republike Moldavije.

Člen 182

Priznavanje zdravstvenega statusa ozemlja ali regije glede živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer za potrebe trgovine

1. Za živalske bolezni in infekcije pri živalih (skupaj z zoonozo) velja:

(a)	pogodbenica uvoznica za potrebe trgovanja pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna status zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom iz dela A Priloge XIX k temu sporazumu za živalske bolezni, opredeljene v Prilogi XVIII-A k temu sporazumu;

(b)

kadar pogodbenica meni, da ima za svoje ozemlje ali regijo poseben status za določeno živalsko bolezen, razen tistih iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu, lahko zahteva priznanje tega statusa v skladu s postopkom, določenim v delu C Priloge XIX k temu sporazumu. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so ustrezna za dogovorjeni status pogodbenic;

(c)

pogodbenici kot osnovo za trgovanje med seboj priznavata status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali posledicami živalske bolezni, razen tistih iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu, ali z infekcijami pri živalih in/ali s tem povezanimi tveganji, če je to primerno, kot ga opredeljuje Mednarodna organizacija za zdravje živali. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so primerna za opredeljeni status v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za varstvo živali, ter

(d)

brez poseganja v člene 184, 186 in 190 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi točk (a), (b) in (c) tega odstavka.

2. Za škodljive organizme velja:

(a)	pogodbenici za potrebe trgovanja priznavata status glede škodljivih organizmov, opredeljenih v Prilogi XVIII-B k temu sporazumu, kakor so določeni v Prilogi XIX-B k temu sporazumu, ter

(b)

3. Pogodbenici priznavata pojma regionalizacije in območij brez škodljivih organizmov, kot ju opredeljujejo zadevna mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) iz leta 1997 ter mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: FAO), ter pojem varovanih območij, kot jih določa Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, ter se strinjata, da jih bosta uporabljali za trgovino med seboj.

4. Pogodbenici soglašata, da se sklepi o regionalizaciji za bolezni živali in rib iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu ter za škodljive organizme iz Priloge XVIII-B k temu sporazumu sprejmejo v skladu z določbami delov A in B Priloge XIX k temu sporazumu.

5. Glede bolezni živali v skladu z določbami člena 184 tega sporazuma pogodbenica izvoznica, ki od pogodbenice uvoznice zahteva priznanje svojega sklepa o regionalizaciji, to obvesti o svojih ukrepih s popolnimi pojasnili in podpornimi podatki za svoje določitve in odločitve. Brez poseganja v člen 185 tega sporazuma, in če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja v 15 delovnih dneh po prejetju obvestila, tako sporočen sklep velja za sprejet.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 185(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 188 tega sporazuma in v 25 delovnih dneh po prejetju zahtevka za preverjanje.

6. Glede škodljivih organizmov vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugim blagom ustrezno upošteva status škodljivih organizmov na območju, ki ga druga pogodbenica priznava kot varovano območje ali kot območje brez škodljivih organizmov. Pogodbenica, ki od druge pogodbenice zahteva priznanje svojega območja brez škodljivih organizmov, to obvesti o svojih ukrepih ter na zahtevo predloži popolna pojasnila in podporne podatke za njegovo ustanovitev in ohranjanje, pri čemer upošteva standarde FAO ali Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, vključno z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Brez poseganja v člen 190 tega sporazuma ter če pogodbenica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj in/ali preverjanja v treh mesecih po obvestilu, tako sporočen sklep o regionalizaciji območja brez škodljivih organizmov velja za sprejetega.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 185(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v treh mesecih po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 188 tega sporazuma in v 12 mesecih po prejetju zahtevka za preverjanje, ob upoštevanju bioloških lastnosti škodljivega organizma in zadevnega posevka.

7. Po dokončanju postopkov iz odstavkov od 4 do 6 tega člena in brez poseganja v člen 190 tega sporazuma vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje.

8. Pogodbenici se zavežeta nadaljnjim pogovorom, da se izvede načelo kompartmentalizacije.

Člen 183

Priznanje enakovrednosti

1. Enakovrednost se lahko prizna za:

(a)	posamezen ukrep;

(b)	skupino ukrepov ali

(c)	sistem, ki velja za sektor, podsektor, primarne proizvode ali skupine primarnih proizvodov.

2. Pri priznavanju enakovrednosti pogodbenici uporabljata postopek iz odstavka 3. Ta postopek zajema objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno oceno zahtevka s strani pogodbenice uvoznice. Ta ocena lahko vključuje inšpekcijske preglede ali preverjanja.

3. Na zahtevo pogodbenice izvoznice v zvezi s priznanjem enakovrednosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, pogodbenici nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme tak zahtevek, začneta posvetovalni postopek, ki vključuje korake iz Priloge XXI k temu sporazumu. Če pa pogodbenica izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta in izvedeta postopek iz tega odstavka.

4. Republika Moldavija obvesti Unijo takoj, ko je na podlagi spremljanja iz člena 181(3) tega sporazuma zakonodaja približana. To obvestilo se šteje kot zahtevek Republike Moldavije za začetek postopka priznavanja enakovrednosti zadevnih ukrepov, kakor je določeno v odstavku 3 tega člena.

5. Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica dokonča postopek priznavanja enakovrednosti iz odstavka 3 tega člena v 12 mesecih po tem, ko je od pogodbenice izvoznice prejela zahtevek, skupaj s spisom, ki dokazuje enakovrednost. Ta časovni rok se lahko podaljša za sezonske posevke, ko je upravičeno z oceno počakati, da se omogoči preverjanje v primernem obdobju rasti posevka.

6. Pogodbenica uvoznica enakovrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga ugotavlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

7. Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno opusti enakovrednost, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na enakovrednost, pod pogojem, da je upoštevan naslednji postopek:

(a)

v skladu z določbami iz člena 184(2) tega sporazuma pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, za katere se priznava enakovrednost ukrepov, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. V enem mesecu po prejetju teh informacij pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti, ali se na podlagi predlaganih ukrepov enakovrednost priznava še naprej ali ne;

(b)

v skladu z določbami iz člena 184(2) tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, na katerih je temeljilo priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. Če pogodbenica uvoznica enakovrednosti ne prizna več, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vnovičen začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlaganih ukrepov.

8. Priznavanje, začasna opustitev ali umik enakovrednosti je zgolj na strani pogodbenice uvoznice, ki ravna v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom. Navedena pogodbenica pogodbenici izvoznici predloži popolno pojasnilo v pisni obliki in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen. V primeru nepriznavanja, začasne opustitve ali umika enakovrednosti pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici navede zahtevane pogoje, na podlagi katerih se lahko znova začne postopek iz odstavka 3.

9. Brez poseganja v člen 190 tega sporazuma pogodbenica uvoznica ne sme umakniti ali začasno opustiti enakovrednosti, preden začnejo veljati predlagani novi ukrepi katere koli pogodbenice.

10. Če pogodbenica uvoznica uradno prizna enakovrednost na podlagi posvetovalnega postopka iz Priloge XXI k temu sporazumu, Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 191(5) tega sporazuma potrdi priznanje enakovrednosti v trgovini med pogodbenicama. Navedena odločitev zagotovi tudi zmanjšanje obsega fizičnih pregledov na mejah, poenostavljena potrdila in postopke za predhodno uvrstitev na seznam za poslovne enote, če je primerno.

Status enakovrednosti se navede v Prilogi XXV k temu sporazumu.

Člen 184

Preglednost in izmenjava informacij

1. Brez poseganja v člen 185 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri izboljševanju vzajemnega razumevanja svojih struktur za uradni nadzor in mehanizmov za uporabo ukrepov iz Priloge XVII k temu sporazumu ter učinkovitosti takih struktur in mehanizma. To je mogoče med drugim doseči s poročili o mednarodnih revizijah, ko jih pogodbenici objavita. Pogodbenici si lahko po potrebi izmenjata informacije o rezultatih takih revizij ali druge informacije.

2. V okviru približevanja zakonodaje iz člena 181 tega sporazuma ali priznavanja enakovrednosti iz člena 183 tega sporazuma se pogodbenici medsebojno obveščata o zakonodajnih in drugih postopkovnih spremembah, sprejetih na zadevnih področjih.

3. Unija v tem okviru pravočasno obvesti Republiko Moldavijo o spremembah svoje zakonodaje, da ji omogoči, da prouči temu primerne spremembe svoje zakonodaje.

Za olajšanje prenosa zakonodajnih dokumentov na zahtevo ene od pogodbenic je treba vzpostaviti potrebno raven sodelovanja.

Pogodbenici se v ta namen nemudoma medsebojno obvestita o svojih kontaktnih točkah, vključno s kakršnimi koli spremembami teh kontaktnih točk.

Člen 185

Obvestilo, posvetovanje in olajšanje komunikacije

1. Vsaka od pogodbenic v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki hudi ali utemeljeni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, skupaj z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost hudih zdravstvenih posledic, povezanih z uživanjem proizvodov živalskega izvora ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:

(a)	vsakršnih ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 182 tega sporazuma;

(b)	prisotnosti ali razvoju katere koli živalske bolezni iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu ali nadzorovanega škodljivega organizma s seznama iz Priloge XVIII-B k temu sporazumu;

(c)	izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede živalskih bolezni in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi XVIII-A in Prilogi XVIII-B k temu sporazumu ali ki so nove živalske bolezni ali škodljivi organizmi, ter

(d)

vsakršnih dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve, ki se uporabljajo za njune siceršnje ukrepe, ki jih pogodbenici sprejmeta za nadzor ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja ali zdravja rastlin, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, skupaj s politiko cepljenja.

2. Obvestila se pošiljajo v pisni obliki kontaktnim točkam iz člena 184(3) tega sporazuma.

Pisno obvestilo pomeni obvestilo po pošti, prek telefaksa ali elektronske pošte. Obvestila se pošiljajo samo kontaktnim točkam iz člena 184(3) tega sporazuma.

3. Kadar pogodbenica izrazi resno zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na zahtevo te pogodbenice čim prej skliče posvet, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh od datuma navedene zahteve. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se izogne motnjam v trgovanju, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z zaščito zdravja ljudi, živali ali rastlin.

4. Na zahtevo pogodbenice se čim prej skliče posvet o dobrem počutju živali, v vsakem primeru pa v 20 delovnih dneh od datuma obvestila. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse zahtevane informacije.

5. Na zahtevo pogodbenice posvetovanja iz odstavkov 3 in 4 tega člena potekajo prek video ali avdio konference. Pogodbenica, ki to zahteva, zagotovi pripravo zapisnika posveta, ki ga pogodbenici uradno odobrita. Za namen te odobritve se uporabljajo določbe člena 184(3) tega sporazuma.

6. Republika Moldavija bo razvila in uporabljala nacionalni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo ter nacionalni mehanizem za zgodnje opozarjanje, skladna s tistima, ki ju ima EU. Nacionalni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo ter nacionalni mehanizem za zgodnje opozarjanje se bosta v ustreznem časovnem obdobju, o katerem se dogovorita pogodbenici, povezala z ustreznimi sistemi EU, ko bo Republika Moldavija uvedla potrebno zakonodajo na tem področju in vzpostavila pogoje za ustrezno delovanje obeh sistemov.

Člen 186

Pogoji trgovanja

1. Splošni uvozni pogoji:

(a)

Pogodbenici se dogovorita, da za uvoz katerega koli primarnega proizvoda iz Priloge XVII-A ter Priloge XVII-C(2) in (3) k temu sporazumu veljajo splošni uvozni pogoji. Brez poseganja v sklepe, sprejete na podlagi člena 182 tega sporazuma, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma in v skladu z določbami iz člena 184 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o svojih zdravstvenih in/ali fitosanitarnih uvoznih zahtevah za primarne proizvode iz Priloge XVII-A in Priloge XVII-C k temu sporazumu. Te informacije vključujejo tudi ustrezne vzorce uradnih spričeval, izjav ali trgovinskih dokumentov, kakor jih določa pogodbenica uvoznica.

(b)

(i)	Kakršna koli sprememba ali predlagana sprememba pogojev iz odstavka 1(a) tega člena je usklajena z ustreznimi postopki obveščanja iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ne glede na to, ali se nanašajo na ukrepe, ki jih zajema navedeni sporazum.

(ii)	Brez poseganja v določbe člena 190 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pri določanju začetka veljavnosti spremenjenih pogojev iz odstavka 1(a) tega člena upošteva prevozni čas med pogodbenicama.

(iii)

Če pogodbenica uvoznica ne izpolni zahtev za obveščanje, v 30 dneh od začetka veljavnosti spremenjenih uvoznih pogojev še naprej sprejema spričevala ali potrdila, ki jamčijo prej veljavne pogoje.

2. Uvozni pogoji po priznanju enakovrednosti:

(a)

V 90 dneh po sprejetju sklepa o priznanju enakovrednosti pogodbenici sprejmeta potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da na tej podlagi omogočita medsebojno trgovanje s primarnimi proizvodi iz Priloge XVII-A ter Priloge XVII-C(2) in (3) k temu sporazumu. Za te primarne proizvode lahko vzorec uradnega spričevala ali uradnega dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, takrat zamenja spričevalo, sestavljeno v skladu s Prilogo XXIII-B k temu sporazumu.

(b)	Dejavnosti trgovine s primarnimi proizvodi v sektorjih ali podsektorjih, v katerih kot enakovredni niso priznani vsi ukrepi, se nadaljujejo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1(a) tega člena. Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporabljajo določbe iz odstavka 5 tega člena.

3. Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma se za primarne proizvode iz Priloge XVII-A in Priloge XVII-C(2) k temu sporazumu prenehajo uporabljati posebna uvozna dovoljenja.

4. Glede pogojev, ki vplivajo na trgovanje s primarnimi proizvodi iz odstavka 1(a) tega člena, pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu z določbami iz člena 191 tega sporazuma, da bi se dogovorili o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice. Taki alternativni ali dodatni uvozni pogoji lahko po potrebi temeljijo na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne. Če se pogodbenici tako dogovorita, pogodbenica uvoznica v 90 dneh sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da se omogoči uvoz na podlagi dogovorjenih uvoznih pogojev.

5. Seznam poslovnih enot, pogojna odobritev

(a)

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz dela 2 Priloge XVII-A k temu sporazumu pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki jo spremljajo ustrezna jamstva, začasno odobri predelovalne poslovne enote iz odstavka 2 Priloge XX k temu sporazumu, ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez poprejšnjega inšpekcijskega pregleda posameznih poslovnih enot. Taka odobritev je skladna s pogoji in določbami iz Priloge XX k temu sporazumu. Če se dodatne informacije ne zahtevajo, pogodbenica uvoznica v enem mesecu po prejetju zahtevka in ustreznih jamstev sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da dovoli uvoz na tej podlagi.

Začetni seznam poslovnih enot se odobri v skladu z določbami iz Priloge XX k temu sporazumu.

(b)	Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz odstavka 2(a) tega člena pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o svojem seznamu poslovnih enot, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice.

6. Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži pojasnilo in zadevne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen.

Člen 187

Postopek izdaje spričeval

1. Za namene certifikacijskih postopkov ter postopkov izdaje spričeval in uradnih dokumentov pogodbenici soglašata o načelih iz Priloge XXIII k temu sporazumu.

2. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma se lahko dogovori o pravilih za elektronsko izdajanje, umik ali zamenjavo spričeval.

3. Pogodbenici se bosta, kjer je to primerno, v okviru približane zakonodaje iz člena 181 tega sporazuma dogovorili o skupnih vzorcih spričeval.

Člen 188

Preverjanje

1. Za ohranitev zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico:

(a)

opraviti preverjanje celotnega sistema organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali komponent tega sistema ali drugih ukrepov, če je to ustrezno, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin; ter

(b)	prejeti informacije druge pogodbenice o njenih nadzornih sistemih in biti obveščena o rezultatih opravljenega nadzora v okviru takega sistema.

2. Vsaka pogodbenica lahko rezultate svojega preverjanja iz odstavka 1(a) deli s tretjimi osebami in javno objavi, kot to morda zahtevajo določbe, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic. Pri takšnem deljenju in/ali objavi rezultatov se, kjer je to primerno, spoštujejo določbe o zaupnosti, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic.

3. Ko pogodbenica uvoznica sklene opraviti obisk preverjanja v pogodbenici izvoznici, o takem obisku obvesti pogodbenico izvoznico najmanj tri mesece preden se opravi tak obisk preverjanja, razen če gre za nujne primere ali se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi tega obiska.

4. Stroške, ki nastanejo pri preverjanju celotnega ali dela sistemov pristojnih organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje ali drugega ukrepa, če je to ustrezno, krije pogodbenica, ki opravi preverjanje ali inšpekcijski pregled.

5. Osnutek sporočila o preverjanjih v pisni obliki se pogodbenici izvoznici pošlje v treh mesecih po zaključku preverjanja. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 45 delovnih dni za pripombe na osnutek poročila pisnega sporočila. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in, kadar je to ustrezno, vključijo v končne rezultate. Kadar pa je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se pogodbenica izvoznica obvesti čim prej, vsekakor pa v 10 delovnih dneh po koncu preverjanja.

6. Da se doseže več jasnosti, lahko rezultati preverjanja prispevajo k postopkom iz členov 181, 183 in 189 tega sporazuma, ki jih izvajata obe pogodbenici ali ena od pogodbenic.

Člen 189

Pregledi ob uvozu in inšpekcijske pristojbine

1. Pogodbenici soglašata, da se pri pregledih pošiljk iz pogodbenice izvoznice ob uvozu v pogodbenico uvoznico spoštujejo načela iz dela A Priloge XXII k temu sporazumu. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopku preverjanja iz člena 188 tega sporazuma.

2. Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v delu B Priloge XXII k temu sporazumu. Pogodbenica lahko to pogostnost spremeni v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojo notranjo zakonodajo na podlagi napredka v skladu s členi 181, 183 in 186 tega sporazuma ali na podlagi preverjanj, posvetovanj ali drugih ukrepov, določenih s tem sporazumom. V skladu s tem Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma s sklepom spremeni del B Priloge XXII k temu sporazumu.

3. Inšpekcijske pristojbine lahko krijejo zgolj stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu. Višina pristojbine se izračuna na enaki podlagi kot višina pristojbin, ki se zaračunavajo za inšpekcijske preglede podobnih domačih proizvodov.

4. Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice to obvesti o vsaki spremembi ukrepov, ki vplivajo na preglede ob uvozu in inšpekcijske pristojbine, skupaj z razlogi zanje, ter o vseh pomembnih spremembah upravne obravnave takih pregledov.

5. Pogodbenici se lahko dogovorita o pogojih, na podlagi katerih se od datuma, ki ga določi Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma, odobri nadzor, ki ga izvajata ena nad drugo in je določen v členu 188(1)(b) tega sporazuma, da se po potrebi prilagodi in vzajemno zmanjša pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu primarnih proizvodov iz člena 186(2)(a) tega sporazuma.

Od navedenega datuma lahko pogodbenici druga drugi vzajemno odobrita nadzor nad nekaterimi primarnimi proizvodi in v skladu s tem zmanjšata ali nadomestita preglede ob uvozu za te primarne proizvode.

Člen 190

Zaščitni ukrepi

1. Če bi pogodbenica izvoznica na svojem ozemlju sprejela ukrepe za nadzor vsakršnega vzroka, ki bi utegnil pomeniti resno nevarnost ali tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, pogodbenica izvoznica brez poseganja v določbe odstavka 2 sprejme enakovredne ukrepe, da prepreči razširitev nevarnosti ali tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.

2. Pogodbenica uvoznica lahko iz razlogov resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Taka pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

3. Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, najpozneje en delovni dan po datumu sprejetja ukrepov o tem obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic in v skladu z določbami člena 185(3) tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po obvestilu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, dane na takem posvetu, in si prizadevata izogniti nepotrebnim motnjam trgovanja, ob upoštevanju rezultata posvetovanj iz člena 185(3) tega sporazuma, kadar je to primerno.

Člen 191

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe

1. Ustanovi se Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Sestane se v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma, na zahtevo ene od pogodbenic, ali vsaj enkrat na leto. Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko seja Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe poteka prek video ali avdio konference. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer prek korespondence.

2. Naloge Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so:

(a)	preučiti kakršne koli zadeve v zvezi s tem poglavjem;

(b)	spremljati izvajanje tega poglavja in preučiti vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem;

(c)	revidirati Priloge od XVII do XXV k temu sporazumu, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetih, in po postopkih, določenih s tem poglavjem;

(d)	spremeniti Priloge od XVII do XXV k temu sporazumu s sklepom glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka ali v skladu z drugimi določili iz tega poglavja ter

(e)	predložiti mnenja in priporočila drugim organom, kot je določeno v naslovu VII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka.

3. Pogodbenici soglašata, da bosta po potrebi oblikovali tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki pogodbenic, in sicer za opredelitev in preučitev tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Kadar je potrebno dodatno strokovno znanje, lahko pogodbenici oblikujeta priložnostne skupine, ki vključujejo znanstvene in strokovne skupine. Članstvo v takih priložnostnih skupinah ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

4. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe s predloženim poročilom redno obvešča Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4), o svojih dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejema v okviru svojih pristojnosti.

5. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe na prvem srečanju sprejme svoje delovne postopke.

6. Kakršno koli odločitev, priporočilo, poročilo ali drug ukrep, ki ga sprejme Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ali katera koli skupina, ki jo ta odbor ustanovi, pogodbenici sprejmeta soglasno.

POGLAVJE 5

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Člen 192

Cilji

1. Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se dvostranskem trgovinskem okolju. Pogodbenici soglašata z okrepitvijo sodelovanja na tem področju z namenom, da zadevna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje glede učinkovitega nadzora in načelno spodbujajo olajševanje zakonite trgovine.

2. Pogodbenici priznavata, da bo izjemen pomen namenjen legitimnim ciljem javnih politik, vključno s olajševanjem trgovine, varnostjo in preprečevanjem goljufij, ter uravnoteženemu pristopu k navedenim ciljem.

Člen 193

Zakonodaja in postopki

1. Pogodbenici soglašata, da je njuna zakonodaja na trgovinskem in carinskem področju načeloma stabilna in celovita ter da so določbe in postopki sorazmerni, pregledni, predvidljivi, nediskriminatorni, nepristranski ter se uporabljajo enotno in učinkovito, ter med drugim:

(a)	varujeta in poenostavljata trgovino z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

(b)	se izogibata nepotrebnemu ali diskriminatornemu obremenjevanju gospodarskih subjektov, preprečujeta goljufije ter zagotavljata nadaljnje olajšave za gospodarske subjekte, ki dosegajo visoko raven skladnosti;

(c)	uporabljata enotno upravno listino za potrebe carinskih deklaracij;

(d)	sprejmeta ukrepe, ki vodijo k večji učinkovitosti, preglednosti in poenostavitvi carinskih postopkov in praks na meji;

(e)	uporabljata sodobne carinske tehnike, vključno z ocenjevanjem tveganja, nadzorom po carinjenju in metodami revizije v podjetjih, da se poenostavita in olajšata vstop in sprostitev blaga;

(f)	si prizadevata za zmanjšanje stroškov in povečanje predvidljivosti gospodarskih subjektov, vključno z malimi in srednjimi podjetji;

(g)	brez poseganja v uporabo objektivnih kriterijev ocenjevanja tveganja zagotavljata nediskriminatorno upravljanje zahtev in postopkov, ki se uporabljajo za uvoz, izvoz in blago v tranzitu;

(h)

upoštevata mednarodne instrumente, ki se uporabljajo na carinskem in trgovinskem področju, vključno s tistimi, ki jih razvijejo Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO) (Okvir o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine), STO (Sporazum o carinski vrednosti), Istanbulska konvencija o začasnem uvozu iz leta 1990, Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983, Konvencija ZN TIR iz leta 1975, Mednarodna konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982 ter smernice Evropske komisije, kot so praktične carinske smernice;

(i)	sprejmeta potrebne ukrepe, ki odražajo določbe revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov iz leta 1973 in jih izvajajo;

(j)

določita pravila, ki vnaprej zagotavljajo zavezujoče odločbe glede tarifnega uvrščanja in pravil o poreklu. Pogodbenici zagotovita, da se odločba lahko prekliče ali razveljavi samo po obvestilu subjekta, katerega zadeva, in brez retroaktivnega učinka, razen če je odločba sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(k)	uvedeta in izvajata poenostavljene postopke za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili;

(l)	določita pravila, ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih ali neutemeljenih zamud; ter

(m)	uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila glede izdaje licenc carinskim posrednikom.

2. Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in opravičljivosti postopkov pogodbenici:

(a)	sprejmeta nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski in drugi organi;

(b)	poenostavita, kjer koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro prepustitvijo in carinjenjem blaga;

(c)

zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih organov, ki vplivajo na blago v postopku. Taki pritožbeni postopki so lahko dostopni, tudi za mala in srednje velika podjetja, višina morebitnih stroškov pa je razumna in sorazmerna s stroški, ki nastanejo organom zaradi zagotavljanja možnosti pritožbe;

(d)

sprejmeta ukrepe za zagotovitev, da se v primeru vložitve pritožbe v zvezi z izpodbijanim upravnim ukrepom, odločbo ali sklepom blago sprosti kot običajno, plačilo dajatev pa se lahko odloži, ob čemer se sprejmejo morebitni zaščitni ukrepi, za katere se presodi, da so potrebni. Kadar je to potrebno, mora biti pogoj za sprostitev blaga predložitev garancije, kot sta jamstvo ali varščina; ter

(e)	zagotovita ohranjanje najvišjih standardov integritete, zlasti na meji, z uporabo ukrepov, ki odražajo načela zadevnih mednarodnih konvencij in instrumentov s tega področja, zlasti revidirane izjave WCO iz Aruše iz leta 2003 in praktičnih smernic Evropske komisije iz leta 2007.

3. Pogodbenici ne uporabljata:

(a)	nobenih zahtev po obvezni uporabi carinskih posrednikov ter

(b)	nobenih zahtev po obveznem izvajanju inšpekcijskih pregledov pred odpremo ali inšpekcijskih pregledov v namembni državi.

4. Za namene tega sporazuma se uporabljajo predpisi o tranzitu in opredelitve iz določb STO, zlasti člen V GATT 1994 in z njim povezane določbe, vključno z morebitnimi pojasnili in spremembami na podlagi kroga pogajanj iz Dohe o olajševanju trgovine. Te določbe veljajo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju ene od pogodbenic (kopenski tranzit).

Pogodbenici si prizadevata za postopno večanje medsebojne povezljivosti svojih carinskih tranzitnih sistemov, z namenom, da Republika Moldavija v prihodnosti pristopi h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku iz leta 1987.

Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov na svojem ozemlju za olajševanje tranzitnega prometa. Pogodbenici spodbujata tudi sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem v zvezi s tranzitom.

Člen 194

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenici se dogovorita:

(a)	da bosta zagotovili, da bodo njuna zakonodaja in postopki pregledni, javno dostopni, po možnosti z elektronskimi sredstvi, in da bodo vsebovali utemeljitev, zakaj so bili sprejeti. Zagotoviti je treba primerno časovno obdobje med objavo novih ali spremenjenih določb in začetkom njihove veljavnosti;

(b)	glede potrebe po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki trgovine o zakonodajnih predlogih in postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji. V ta namen vsaka od pogodbenic vzpostavi ustrezne in redne posvetovalne mehanizme med javno upravo in poslovno skupnostjo;

(c)	da bosta javno objavili, po možnosti z elektronskimi sredstvi, pomembna upravna obvestila, vključno z zahtevami organov ter vstopnimi in izstopnimi postopki, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(d)	o krepitvi sodelovanja med subjekti in zadevno javno upravo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, kot so memorandumi o soglasju na podlagi tistih, ki jih razširja WCO, ter

(e)	da bosta zagotovili, da bosta njuni carinski ureditvi ter z njima povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali upravičene potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali dobre prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

Člen 195

Pristojbine in takse

1. S 1. januarjem v letu, ki sledi letu začetka veljavnosti tega sporazuma, pogodbenici prepovesta, da bi imele upravne takse enak učinek kot uvozne ali izvozne dajatve in takse.

2. V zvezi z vsemi pristojbinami in taksami kakršne koli narave, ki jih naložijo carinski organi vsake pogodbenice, vključno s pristojbinami in taksami za naloge, ki se opravijo v imenu teh organov, ali v zvezi z uvozom ali izvozom ter brez poseganja v zadevne člene poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pogodbenici soglašata, da:

(a)

se lahko pristojbine in takse naložijo le za storitve, ki se zagotovijo na zahtevo deklaranta, če se slednje ne izvedejo pod običajnimi pogoji ali med običajnim delovnim časom ali se izvedejo na kraju, ki ni naveden v carinskih predpisih, pa tudi za vsako formalnost, ki je povezana s takimi storitvami ali se zahteva za izvedbo takega uvoza ali izvoza;

(b)	pristojbine in takse ne presegajo stroškov opravljenih storitev;

(c)	pristojbine in takse se ne izračunavajo na podlagi ad valorem;

(d)

informacije o pristojbinah in taksah se objavijo po uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradni spletni strani. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljene storitve, naziv pristojnega organa, pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, ter datum in način plačila ter

(e)	nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler informacije o njih niso objavljene in dane na voljo.

Člen 196

Carinsko vrednotenje

1. Določbe Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO, skupaj z morebitnimi naknadnimi spremembami, urejajo pravila carinskega vrednotenja blaga, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicama. Navedene določbe so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Najnižje carinske vrednosti se ne uporabljajo.

2. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

Člen 197

Carinsko sodelovanje

Pogodbenici okrepita sodelovanje na carinskem področju, da bi zagotovili izvajanje ciljev tega poglavja z namenom nadaljnjega olajševanja trgovine, hkrati pa zagotovili učinkoviti nadzor, varnost in preprečevanje goljufij. Pogodbenici v ta namen po potrebi kot orodje za primerjavo uporabita praktične carinske smernice Evropske komisije iz leta 2007.

Za zagotovitev skladnosti z določbami tega poglavja pogodbenici med drugim:

(a)	si izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)	razvijata skupne pobude v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in tranzitnimi postopki ter dejavnostmi za zagotavljanje učinkovitih storitev za poslovno skupnost;

(c)	sodelujeta pri avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov;

(d)	si po potrebi izmenjujeta informacije in podatke ob spoštovanju zaupnosti podatkov, standardov in določb o varstvu osebnih podatkov;

(e)	sodelujeta pri preprečevanju nezakonite čezmejne trgovine z blagom, vključno s tobačnimi izdelki, in boju proti njej;

(f)	si izmenjujeta informacije ali začneta posvetovanja z namenom, da kolikor je mogoče oblikujeta skupna stališča na carinskem področju v okviru mednarodnih organizacij, kot so STO, WCO, ZN, Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) in UNECE;

(g)	sodelujeta pri načrtovanju in izvajanju tehnične pomoči, zlasti za olajšanje reform za olajševanje carinskih postopkov in trgovine v skladu z zadevnimi določbami tega sporazuma;

(h)	si izmenjujeta dobre prakse pri carinskih postopkih, zlasti o izvrševanju pravic intelektualne lastnine, predvsem v povezavi s ponarejenimi proizvodi;

(i)	spodbujata usklajevanje med vsemi mejnimi organi pogodbenic, da se pospešijo postopki prehoda meje in okrepi nadzor, pri čemer se, kadar je to mogoče in ustrezno, upošteva skupni nadzor meje ter

(j)	vzpostavita, kadar je to ustrezno in primerno, vzajemno priznavanje programov trgovinskega partnerstva in carinskega nadzora, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine.

Člen 198

Vzajemna upravna pomoč v carinskih zadevah

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 197 tega sporazuma, pogodbenici ena drugi zagotovita vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola III o Vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu.

Člen 199

Tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti

Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje reform za olajševanje trgovine in carinskih postopkov.

Člen 200

Pododbor za carino

1. Ustanovi se Pododbor za carino. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

2. Delovanje Pododbora zajema redna posvetovanja in spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, kar vključuje vprašanja glede carinskega sodelovanja, čezmejnega carinskega sodelovanja in upravljanja, tehnične pomoči, pravil o poreklu, olajševanja trgovine in vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah.

3. Pododbor za carino med drugim:

(a)	skrbi za ustrezno izvajanje tega poglavja ter protokolov II in III k temu sporazumu;

(b)	sprejme praktične rešitve, ukrepe in odločitve za izvajanje tega poglavja ter protokolov II in III k temu sporazumu, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, vzajemnim priznavanjem carinskega nadzora in programov trgovinskega partnerstva, določa pa tudi sporazumno dogovorjene ugodnosti;

(c)	izmenjuje mnenja o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so nujni za njihovo izvajanje in uporabo;

(d)	po potrebi daje priporočila ter

(e)	sprejme svoj notranji poslovnik.

Člen 201

Približevanje carinske zakonodaje

Postopno približevanje carinski zakonodaji Unije in nekaterim mednarodnim predpisom se izvaja v skladu s Prilogo XXVI k temu Sporazumu.

POGLAVJE 6

Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 202

Cilj, področje in obseg uporabe

1. Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2. Javna naročila so zajeta v poglavju 8 (Javna naročila) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. To poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

3. Subvencije so zajete v poglavju 10 (Konkurenca) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4. V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje legitimnih ciljev politik.

5. To poglavje se ne uporablja za ukrepe z vplivom na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6. To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero od pogodbenic pod pogoji posebne obveznosti iz tega poglavja in prilog XXVII in XXVIII k temu sporazumu (2).

Člen 203

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(1)	„ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(2)

„ukrepi, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani“, pomeni ukrepe, ki jih sprejmejo:

(a)	centralne, regionalne ali lokalne vlade in organi ter

(b)	nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organi;

(3)	„fizična oseba pogodbenice“ pomeni fizično osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države državljanstvo države članice EU oziroma Republike Moldavije;

(4)	„pravna oseba“ pomeni vsako pravno osebo, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu z veljavnimi zakoni, zaradi dobička ali v drug namen, in je v zasebni ali državni lasti, vključno s korporacijo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem;

(5)

„pravna oseba Unije“ ali „pravna oseba Republike Moldavije“ pomeni pravno osebo, kakor je opredeljena v točki 4 in ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od držav članic EU oziroma Republike Moldavije, s statutarnim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju, na katerem se uporablja (3) Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Republike Moldavije.

Če ima ta pravna oseba na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Republike Moldavije, samo statutarni sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo Unije oziroma Republike Moldavije, razen če so njene dejavnosti dejansko in stalno povezane z gospodarstvom Unije oziroma Republike Moldavije.

Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe tega sporazuma tudi za ladijske družbe, ki imajo sedež zunaj Unije oziroma Republike Moldavije in so pod nadzorom državljanov države članice EU oziroma Republike Moldavije, če so njihova plovila registrirana v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo v zadevni državi članici oziroma v Republiki Moldaviji in plujejo pod zastavo države članice oziroma Republike Moldavije;

(6)	„hčerinska družba“ pravne osebe pogodbenice pomeni pravno osebo, ki je pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe te pogodbenice (4);

(7)

„podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravno strukturo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da slednjim, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matično družbo z glavnim sedežem v tujini, ni treba poslovati neposredno s tako matično družbo, temveč lahko poslujejo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(8)

„ustanavljanje“ pomeni:

(a)	v zvezi s pravnimi osebami Unije ali Republike Moldavije pravico, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo, vključno s prevzemom, pravne osebe in/ali ustanovitvijo podružnice ali predstavništva v Uniji oziroma Republiki Moldaviji;

(b)	v zvezi s fizičnimi osebami pravico fizičnih oseb iz Unije ali Republike Moldavije, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanovijo podjetja, zlasti gospodarske družbe, ki jih dejansko nadzorujejo;

(9)	„gospodarske dejavnosti“ zajemajo dejavnosti industrijskega, poslovnega in poklicnega značaja ter dejavnosti obrtnikov in ne vključujejo dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(10)	„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(11)	„storitve“ zajemajo vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, opravljenih v okviru vladnega organa;

(12)	„storitve in druge dejavnosti, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitve ali dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(13)

„čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:

(a)	z ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice (način 1) ali

(b)	na ozemlju pogodbenice naročniku storitve druge pogodbenice (način 2);

(14)	„ponudnik storitve“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja storitev;

(15)	„podjetnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z ustanovitvijo poslovne enote.

Oddelek 2

Ustanavljanje

Člen 204

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih z izjemo:

(a)	rudarstva, proizvodnje in predelave (5) jedrskih materialov.

(b)	proizvodnje ali trgovine z orožjem, strelivom in vojaškim materialom;

(c)	avdiovizualnih storitev;

(d)	nacionalne pomorske kabotaže (6) ter

(e)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza (7), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)	storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)	prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)	storitev zemeljske oskrbe;

(v)	storitev upravljanja letališč.

Člen 205

Nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1. Republika Moldavija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XXVII-E k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

za delovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije, ustanovljenih v Republiki Moldaviji, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (8).

2. Unija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XXVII-A k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Republike Moldavije zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

za delovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Republike Moldavije, ustanovljenih v Uniji, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (9).

3. Nobena od pogodbenic ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XXVII-A in Priloge XXVII-E k temu sporazumu ne sprejme nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki bi uvajali diskriminacijo v primerjavi z njenimi lastnimi pravnimi osebami glede ustanavljanja pravnih oseb druge pogodbenice na njenem ozemlju oziroma glede njihovega poslovanja po ustanovitvi.

Člen 206

Pregled

1. Pogodbenici z namenom postopne liberalizacije pogojev ustanavljanja redno revidirata svoj pravni okvir za ustanavljanje (10) in okolje za ustanavljanje ter pri tem upoštevata svoje obveznosti iz mednarodnih sporazumov.

2. Pogodbenici v okviru revizije iz odstavka 1 ocenita morebitne ovire za ustanavljanje. Z namenom okrepitve določb iz tega poglavja pogodbenici odkrijeta primerni način za obravnavanje takih ovir, ki lahko vključuje nadaljnja pogajanja, tudi glede zaščite naložb in postopkov reševanja sporov med investitorji in državo.

Člen 207

Drugi sporazumi

Nobena določba iz tega poglavja se ne sme razlagati tako, da omejuje pravice podjetnikov iz pogodbenic, da bi bili deležni ugodnejše obravnave, določene v katerem koli veljavnem ali prihodnjem mednarodnem sporazumu v zvezi z naložbami, katerega podpisnici sta država članica in Republika Moldavija.

Člen 208

Standard obravnave podružnic in predstavništev

1. Določbe člena 205 tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da bi iz razlogov smotrnosti uporabila posebna pravila v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem podružnic in predstavništev pravnih oseb druge pogodbenice na svojem ozemlju, kjer nimajo sedeža, in sicer pravila, ki jih upravičujejo pravne ali tehnične razlike med takšnimi podružnicami in predstavništvi ter podružnicami in predstavništvi pravnih oseb s sedežem na njenem ozemlju, oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

2. Razlike v obravnavi iz razlogov smotrnosti ne presegajo obsega, ki je nujno potreben zaradi takšnih pravnih ali tehničnih razlik oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

Oddelek 3

Čezmejno opravljanje storitev

Člen 209

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

(a)	avdiovizualnih storitev;

(b)	nacionalne pomorske kabotaže (11) ter

(c)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza (12), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)	storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)	prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)	storitev zemeljske oskrbe;

(v)	storitev upravljanja letališč.

Člen 210

Dostop do trga

1. Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v posebnih obveznostih iz Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu.

2. V sektorjih, za katere se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XXVII-B in Prilogi XXVII-F k temu sporazumu določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)	omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)	omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(c)	omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb.

Člen 211

Nacionalna obravnava

1. V sektorjih, za katere so obveznosti glede dostopa do trga navedene v Prilogi XXVII-B in Prilogi XXVII-F k temu sporazumu ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz teh prilog, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2. Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3. Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki podobnih storitev druge pogodbenice.

4. Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za dejansko podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

Člen 212

Seznam obveznosti

1. Sektorji, ki jih pogodbenici liberalizirata v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih obveznosti iz Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu.

2. Brez poseganja v pravice in obveznosti, ki jih imata ali bosta imeli pogodbenici v skladu s Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji in Evropsko konvencijo o filmskih koprodukcijah, seznama obveznosti iz Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu ne vključujeta obveznosti v zvezi z avdiovizualnimi storitvami.

Člen 213

Pregled

Z namenom postopne liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, redno pregleduje sezname obveznosti iz člena 212 tega sporazuma. Ta pregled med drugim upošteva proces postopnega približevanja, kakor je določen v členih 230, 240, 249 in 253 tega sporazuma, in njegovega učinka na odpravo preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev med pogodbenicama.

Oddelek 4

Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 214

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njihovo ozemlje in začasnim bivanjem na njihovem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov, brez poseganja v člen 202(5) tega sporazuma.

2. V tem oddelku:

(a)

„ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki ni neprofitna organizacija (13), ter so pristojne za vzpostavitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote. „Ključno osebje“ zajema „poslovne obiskovalce“, pristojne za ustanovitev poslovne enote in „premeščanje osebja znotraj družbe“:

(i)

„poslovni obiskovalci“, pristojni za ustanovitev poslovne enote, pomeni fizične osebe na vodstvenih položajih, ki so pristojne za ustanovitev poslovne enote. Te osebe ne ponujajo ali zagotavljajo storitev in ne opravljajo nobenih drugih gospodarskih dejavnosti z izjemo tistih, ki so nujne za ustanovitev poslovne enote. Prav tako ne prejemajo plačila za opravljeno delo od vira, ki se nahaja v pogodbenici gostiteljici;

(ii)

„premeščeno osebje znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali so partnerji v njej vsaj eno leto in ki so začasno premeščeni na delovno mesto v poslovni enoti, ki je lahko hčerinska družba, podružnica ali matična družba podjetja/pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba spada v eno od naslednjih kategorij:

(1) direktorji: osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi, katerih glavna naloga je upravljanje poslovne enote, v splošnem pa jih nadzoruje ali usmerja upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, pri čemer opravljajo vsaj naslednje naloge:

—	vodenje poslovne enote ali njenega oddelka ali pododdelka;

—	spremljanje in nadzor dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja; ter

—	imajo pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(2) strokovnjaki: fizične osebe, zaposlene pri pravni osebi, ki imajo posebno znanje, bistveno za proizvodnjo poslovne enote, za njeno raziskovalno opremo, tehnike, procese, postopke ali upravljanje. Pri presoji takega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno poslovno enoto, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, ki zadevajo vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

(b)

„diplomirani pripravniki“ pomeni fizične osebe, ki jih je pravna oseba ene pogodbenice ali njena podružnica zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod (14);

(c)

„prodajalci poslovnih storitev“ (15) pomeni fizične osebe, ki so predstavnice ponudnika storitev ali blaga pogodbenice in želijo vstop na ozemlje druge pogodbenice ter začasno bivanje zaradi pogajanj o prodaji storitev ali blaga ali sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za navedenega ponudnika. Ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso komisionarji;

(d)

„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene pogodbenice, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v navedeni pogodbenici (16);

(e)

„neodvisni strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitev in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri (in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni pogodbenici, da so izpolnjeni pogoji iz pogodbe za opravljanje storitev (17);

(f)	„kvalifikacije“ pomeni diplome, spričevala in druga dokazila (o formalni izobrazbi), ki jih izda organ, imenovan skladno z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja.

Člen 215

Ključno osebje in diplomirani pripravniki

1. Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, in ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz Priloge XXVII-A in Priloge XXVII-E ali iz Priloge XXVII-C in Priloge XXVII-G k temu sporazumu, omogoči podjetnikom druge pogodbenice, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz te druge pogodbenice, pod pogojem, da so taki delavci bodisi ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 214 tega sporazuma. Začasni vstop in začasno bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja največ tri leta za premeščence znotraj podjetja, 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, in eno leto za diplomirane pripravnike.

2. Za vsak sektor, za katerega veljajo zaveze v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohranja ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če v Prilogi XXVII-C in Prilogi XXVII-G k temu sporazumu ni določeno drugače, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko podjetnik zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju, v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

Člen 216

Prodajalci poslovnih storitev

Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) ali oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ki je predmet kakršnih koli pridržkov iz Priloge XXVII-A, Priloge XXVII-E, Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu, omogoči vstop in začasno bivanje prodajalcev poslovnih storitev za največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

Člen 217

Ponudniki pogodbenih storitev:

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih obveznosti glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (v nadaljnjem besedilu: GATS).

Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo XXVII-D in Prilogo XXVII-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 tega člena omogoči ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

2. Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)	fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo take storitve ponujati kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravljajo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje take druge pogodbenice. Poleg tega imajo fizične osebe na dan vložitve vloge za vstop na ozemlje pogodbenice vsaj tri leta delovnih izkušenj (18) v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, imajo:

(i)	univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (19), ter,

(ii)	poklicne kvalifikacije, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)	fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;

(e)	vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali za čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(f)	dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja, ter

(g)	število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je potrebno za izpolnjevanje pogodbe, kakor lahko določajo zakoni, drugi predpisi ali druge pravne zahteve pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

Člen 218

Neodvisni strokovnjaki

1. Pogodbenica v skladu s Prilogo XXVII-D in Prilogo XXVII-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogoči neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

2. Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)	fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

(b)	fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na dan vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)	univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (20), ter,

(ii)	poklicne kvalifikacije, ki se zahtevajo za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)	vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali za čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje, ter

(e)	dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

Oddelek 5

Regulativni okvir

Pododdelek 1

Nacionalna ureditev

Člen 219

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Naslednja pravila se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami za izdajo licence in postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, ki vplivajo na:

(a)	čezmejno opravljanje storitev;

(b)	ustanavljanje na njunem ozemlju za pravne in fizične osebe, kot je opredeljeno v členu 203(8) tega sporazuma;

(c)	začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, kot je opredeljeno v členu 214(2)(a) do (e) tega sporazuma.

2. V primeru čezmejnega opravljanja storitev se ta pravila uporabljajo samo za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne obveznosti in kolikor se te posebne zaveze uporabljajo. V primeru ustanavljanja se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, če je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XXVII-A in Prilogo XXVII-E k temu sporazumu. V primeru začasnega bivanja fizičnih oseb se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, v zvezi s katerimi je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XXVII-C, Prilogo XXVII-D, Prilogo XXVII-G in Prilogo XXVII-H k temu sporazumu.

3. Ta pravila ne veljajo za ukrepe, ki predstavljajo omejitve, za katere velja razpored.

4. V tem oddelku:

(a)	„zahteve za izdajo licence“ pomeni bistvene zahteve z izjemo kvalifikacijskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da pridobi, spremeni ali obnovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v odstavku 1(a) do (c);

(b)	„postopki za izdajo licence“ so upravna ali procesna pravila, ki jih mora spoštovati fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v odstavku1(a) do (c), vključno s spremembo ali obnovo licence, da dokaže izpolnjevanje zahtev za izdajo licence;

(c)	„kvalifikacijske zahteve“ pomeni bistvene zahteve, ki se nanašajo na kompetenco fizične osebe, ki opravi storitev, in ki morajo biti izpolnjene za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitve;

(d)	„kvalifikacijski postopki“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična oseba spoštovati, da dokaže izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve, ter

(e)

„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno vlado ali organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu ga podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade oziroma organi, ki sprejmejo odločitev o dovoljenju za opravljanje storitve, vključno z ustanovitvijo, ali odločitev glede dovoljenja za ustanovitev v gospodarski dejavnosti, ki ni storitvena.

Člen 220

Pogoji za izdajo licence in priznavanje kvalifikacije

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi v zvezi z zahtevami za izdajo licence in zadevnimi postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvajali pooblastila za ocenjevanje.

2. Merila iz odstavka 1 so:

(a)	sorazmerna cilju javne politike;

(b)	jasna in nedvoumna;

(c)	objektivna;

(d)	določena vnaprej;

(e)	objavljena vnaprej ter

(f)	pregledna in dostopna.

3. Dovoljenje ali licenca se izda takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja ali licence.

4. Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi sodne, arbitražne ali upravne svete ali uvede take postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in zagotavljajo ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko zagotovijo objektiven in nepristranski pregled.

5. Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica izvede izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno objavo o začetku, poteku in zaključku postopka.

6. Ob upoštevanju določb tega člena pri določanju pravil izbirnega postopka lahko vsaka pogodbenica upošteva cilje javne politike, vključno s pomisleki v zvezi z zdravjem, varnostjo, varstvom okolja in ohranjanjem kulturne dediščine.

Člen 221

Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki

1. Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so jasni, objavljeni vnaprej ter vložnikom zagotavljajo, da bo njihova vloga obravnavana objektivno in nepristransko.

2. Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so čim bolj preprosti in opravljanja storitve ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno. Višina morebitne pristojbine za izdajo licence (21), ki jo morajo vložniki plačati zaradi svoje vloge, bi morala biti razumna in sorazmerna stroškom zadevnega postopka za izdajo dovoljenja.

3. Vsaka od pogodbenic zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov pristojnih organov za izdajo licence ali dovoljenja do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral sprejeti odločitev neodvisno in ne odgovarja ponudniku storitev, za opravljanje katerih se zahteva licenca ali dovoljenje.

4. Kadar obstajajo določeni časovni roki za vložitev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, bi bilo treba omogočiti, da se vloge v elektronski in papirni obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti.

5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku od vložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo vloge.

6. Pristojni organ v razumnem času od prejetja vloge, za katero meni, da je nepopolna, o tem obvesti vložnika in čim bolj natančno opredeli dodatne informacije, ki se zahtevajo za dopolnitev vloge, ter vložniku omogoči, da odpravi pomanjkljivosti.

7. Omogočiti bi bilo treba, da se namesto originalnih dokumentov sprejmejo overjene kopije, kadar je to mogoče.

8. Če pristojni organ vlogo zavrne, se o tem vložnika obvesti v pisni obliki in brez nepotrebnega odlašanja. Načeloma je treba vložnika na njegovo zahtevo obvestiti tudi o razlogih za zavrnitev vloge in o roku za pritožbo zoper odločitev.

9. Vsaka pogodbenica zagotovi, da odobrena licenca ali dovoljenje začneta veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, ki so določeni v navedeni licenci ali dovoljenju.

Pododdelek 2

Določbe splošne uporabe

Člen 222

Vzajemno priznavanje

1. To poglavje pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor.

2. Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe, da podajo priporočila o vzajemnem priznavanju Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, z namenom, da podjetniki in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za izdajo dovoljenj in licenc podjetnikom in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti na področju strokovnih storitev.

3. Po prejemu priporočila iz odstavka 2 Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi v razumnem roku pregleda navedeno priporočilo, da ugotovi, če je to skladno s tem sporazumom in na podlagi informacij iz priporočila oceni zlasti:

(a)	obseg zbliževanja standardov in meril, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo dovoljenj, licenc, delovanje in potrjevanje ponudnikov storitev in podjetnikov, ter

(b)	potencialni gospodarski pomen Sporazuma o vzajemnem priznavanju.

4. Če so te zahteve izpolnjene, Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi sprejme potrebne ukrepe za pogajanja. Nato pogodbenici prek svojih pristojnih organov začneta pogajanja o Sporazumu o vzajemnem priznavanju.

5. Sporazum o vzajemnem priznavanju iz odstavka 4 tega člena je skladen z relevantnimi določbami Sporazuma STO in zlasti člena VII Sporazuma GATS.

Člen 223

Preglednost in razkritje zaupnih informacij

1. Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki se tičejo tega sporazuma ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica prav tako ustanovi eno ali več informacijskih točk, da bi lahko podjetnikom in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredovala posebne informacije o vseh takih zadevah. Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

2. Ta sporazum od pogodbenic v ničemer ne zahteva, da bi dajali zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

Pododdelek 3

Računalniške storitve

Člen 224

Dogovor o računalniških storitvah

1. Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja, pogodbenici izvajata določbe tega člena.

2. CPC (22) 84, oznaka ZN za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev:

(a)	računalniške programe, opredeljene kot sklope navodil, ki so potrebni za delovanje in komunikacijo računalnikov (vključno z njihovo pripravo in izvedbo);

(b)	obdelavo in shranjevanje podatkov ter

(c)	sorodne storitve, kot so storitve svetovanja in usposabljanja za osebje strank.

Tehnološki razvoj je narekoval večjo ponudbo teh storitev v obliki svežnja oziroma paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje le nekatere ali pa vse od teh osnovnih funkcij. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3. Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:

(a)	svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje;

(b)

računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali zanje;

(c)	obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali storitve podatkovnih baz;

(d)	storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki, ali

(e)	storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

4. Računalniške in sorodne storitve omogočajo izvajanje drugih storitev (npr. bančništvo) tako prek elektronskih kot drugih sredstev. Vendar pa obstaja pomembna razlika med storitvijo omogočanja (npr. gostovanje spletnih strani ali gostovanje aplikacij) in vsebinsko oziroma osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko (npr. bančništvo). V takih primerih CPC 84 vsebinske oziroma osnovne storitve ne zajema.

Pododdelek 4

Poštne in kurirske storitve

Člen 225

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse poštne in kurirske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2. Za namene tega pododdelka ter oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)	„licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga regulativni organ izda posameznemu ponudniku in se zahteva pred opravljanjem dane storitve;

(b)	„univerzalna storitev“ pomeni stalno opravljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

Člen 226

Preprečevanje protikonkurenčne prakse v poštnem in kurirskem sektorju

Ohranjajo ali uvedejo se ustrezni ukrepi, da se ponudnikom, ki lahko sami ali skupaj z zlorabo svojega položaja na trgu pomembno vplivajo na pogoje za udeležbo (glede cene in ponudbe) na ustreznem trgu poštnih in kurirskih storitev, prepreči izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks.

Člen 227

Univerzalna storitev

Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Taka obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če se bo upravljala na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena, kot je potrebno, za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

Člen 228

Licence

1. Licenca se lahko zahteva le za storitve, ki so v sklopu univerzalne storitve.

2. Kadar se zahteva licenca, se javno objavijo:

(a)	vsa merila za izdajo licenc in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za licenco, in

(b)	pogoji za izdajo licence.

3. Vložnik je na zahtevo obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence. Vsaka od pogodbenic vzpostavi pritožbeni postopek prek neodvisnega organa. Tak postopek je pregleden, nediskriminatoren in temelji na objektivnih merilih.

Člen 229

Neodvisnost regulativnega organa

Regulativni organ je pravno ločen od vseh ponudnikov poštnih in kurirskih storitev in jim tudi ne odgovarja. Sklepi in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

Člen 230

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije seznamu predpisov pravnega reda Unije iz Priloge XXVIII-C k temu sporazumu.

Pododdelek 5

Elektronska komunikacijska omreŽja in storitve

Člen 231

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse elektronske komunikacijske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2. Za namene tega pododdelka ter oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„elektronske komunikacijske storitve“ pomeni vse storitve, ki v celoti ali pretežno temeljijo na prenosu signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo. Te storitve izključujejo storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;

(b)	„javno komunikacijsko omrežje“ je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali v glavnem uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(c)

„elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(d)	„regulativni organ“ v sektorju elektronskih komunikacij pomeni organ, pristojen za urejanje elektronskih komunikacij, omenjenih v tem poglavju;

(e)	za ponudnika storitev se šteje, da ima „pomembno tržno moč“, če bodisi sam ali skupaj z drugimi uživa položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej položaj gospodarske moči, na podlagi katerega lahko v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, strank in v končni fazi potrošnikov;

(f)

„medomrežno povezovanje“ pomeni fizično in logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug ponudnik storitev, da lahko uporabniki odjemalci enega ponudnika storitev komunicirajo z uporabniki istega ali drugega ponudnika storitev ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta dostopa, ki se uporablja med operaterji javnih omrežij;

(g)	„univerzalna storitev“ pomeni sklop storitev določene kakovosti, ki mora biti po dostopni ceni zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ne glede na njihovo geografsko lego. Obseg in izvajanje univerzalne storitve določi vsaka pogodbenica;

(h)

„dostop“ pomeni zagotovitev razpoložljivosti zmogljivosti in/ali storitev drugemu ponudniku storitev pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme vključno s sistemi za podporo obratovanja; dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje; dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za sledenje; dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve ter dostop do virtualnih omrežnih storitev;

(i)	„končni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki ne ponuja javnih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(j)	„krajevna zanka“ pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.

Člen 232

Regulativni organ

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so regulativni organi za elektronske komunikacijske storitve pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Če pogodbenica obdrži lastništvo ponudnikov, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, ali nadzor nad njimi, ta pogodbenica zagotovi učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima regulativni organ zadostna pooblastila za regulacijo sektorja. Naloge, ki jih opravlja, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov regulativnih organov do vseh udeležencev na trgu ter njihovo preglednost.

4. Regulativni organ je pooblaščen za opravljanje analize zadevnih trgov proizvodov in storitev, ki so lahko predmet predhodnega urejanja. Če mora regulativni organ v skladu s členom 234 tega sporazuma določiti, ali se uvedejo, ohranijo, spremenijo ali umaknejo obveznosti, na podlagi tržne analize ugotovi, ali je zadevni trg dejansko konkurenčen.

5. Če regulativni organ ugotovi, da zadevni trg ni dejansko konkurenčen, opredeli in določi ponudnike storitev s pomembno tržno močjo na tem trgu ter po potrebi uvede, ohrani ali spremeni posebne regulativne obveznosti iz člena 234 tega sporazuma. Če regulativni organ ugotovi, da je zadevni trg dejansko konkurenčen, ne uvede in ne ohrani nobene regulativne obveznosti iz člena 234 tega sporazuma.

6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik storitev, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, pravico, da se nanjo pritoži pritožbenemu organu, ki je neodvisen od strank v postopku. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsebina zadeve ustrezno upošteva. Odločitev regulativnega organa velja do konca vsakega takega pritožbenega postopka, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organi v primeru, da nameravajo sprejeti ukrepe v zvezi s katero koli določbo tega pododdelka, ki imajo pomemben vpliv na zadevni trg, zainteresiranim stranem omogočijo predložitev pripomb na osnutek ukrepa v razumnem roku. Regulativni organi objavijo svoje postopke posvetovanja. Rezultati postopka posvetovanja se objavijo, razen v primeru zaupnih informacij.

8. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve, predložijo vse informacije, vključno s finančnimi, ki jih regulativni organi potrebujejo za zagotovitev skladnosti z določbami tega pododdelka oziroma odločitvami, sprejetimi v skladu s tem pododdelkom. Ti ponudniki na zahtevo predložijo takšne informacije brez odlašanja ter v takšnem roku in tako podrobno, kot to zahteva regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem te naloge. Regulativni organ poda razloge, ki upravičujejo njegovo zahtevo po informacijah.

Člen 233

Dovoljenje za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se opravljanje storitev, kolikor se le da, odobri na osnovi samega obvestila.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za obravnavo vprašanj glede dodelitve številk in frekvenc lahko zahteva licenca. Pogoji za tako licenco se javno objavijo.

3. Če je potrebna licenca, vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)	se javno objavijo vsa merila za izdajo licence in razumno obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence;

(b)	je vložnik na zahtevo pisno obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence;

(c)	se lahko vložnik, če se mu izdaja licence neupravičeno zavrne, obrne na pritožbeni organ ter

(d)

pristojbine za izdajo licence (23), ki jih zahteva katera koli pogodbenica za izdajo licence, ne presegajo upravnih stroškov, ki običajno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in uveljavljanju veljavnih licenc. Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za pristojbine za izdajo licence za uporabo radiofrekvenčnega spektra in virov oštevilčevanja.

Člen 234

Dostop in medomrežno povezovanje

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev, ki so pooblaščeni za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev, pravico in obveznost, da se pogajajo o dostopu in medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. O dostopu in medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki storitev.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

3. Če se v skladu s členom 232 tega sporazuma ugotovi, da upoštevni trg ni konkurenčen, vsaka pogodbenica zagotovi, da je regulativni organ pooblaščen, da ponudniku, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, naloži eno ali več naslednjih obveznosti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in/ali dostopom:

(a)

obveznost nediskriminacije, da se zagotovi, da operater za druge ponudnike, ki opravljajo enakovredne storitve, uporablja enake pogoje v enakovrednih okoliščinah ter da drugim nudi enakovredne storitve in informacije pod enakimi pogoji, kot jih nudi za svoje storitve ali storitve svojih podružnic ali partnerjev;

(b)

obveznost za vertikalno integrirane družbe, da v primeru zahteve o nediskriminaciji ali o preprečevanju nepravičnega navzkrižnega subvencioniranja zagotovijo pregledne veleprodajne cene in interne obračunske cene. Regulativni organ lahko določi obliko in računovodsko metodologijo, ki ju je treba uporabiti;

(c)

obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajoče infrastrukture, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke, ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neustrezni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnega uporabnika.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(d)

obveznost izvajanja določenih storitev v večjem obsegu za ponovno prodajo s strani tretjih oseb; odobritev odprtega dostopa do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nepogrešljive za interoperabilnost storitev ali virtualnih omrežnih storitev; zagotavljanje kolokacije ali druge oblike souporabe infrastrukture, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali drogov; opravljanje določenih storitev, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti celovitih storitev za uporabnike, vključno z zagotovitvijo infrastrukture za inteligentne omrežne storitve; zagotavljanje dostopa do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih programskih sistemov, potrebnih za zagotavljanje poštene konkurence pri opravljanju storitev, ter povezovanje omrežij ali omrežne infrastrukture.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(e)

obveznosti glede povračila stroškov in nadzora cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti in sistemov stroškovnega računovodstva za zagotavljanje posebnih vrst medomrežnega povezovanja in/ali dostopa, če je iz tržne analize razvidno, da je konkurenca nezadostna zato, ker lahko zadevni operater v škodo končnih uporabnikov vzdržuje previsoke cene ali se poslužuje cenovnega izrivanja.

Regulativni organi upoštevajo naložbe operaterja in mu zagotovijo primerno stopnjo donosnosti naložbe za ustrezno vložena sredstva, pri čemer se upoštevajo s tem povezana tveganja;

(f)

obveznost objave posebnih obveznosti, ki jih ponudniku storitev naloži regulativni organ, ki opredeli posebne trge proizvodov/storitev in geografske trge. Najnovejše informacije, ki niso zaupne in ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, se javno objavijo na način, ki vsem zainteresiranim stranem zagotavlja enostaven dostop;

(g)

obveznosti glede preglednosti, v skladu s katerimi morajo operaterji javno objaviti določene informacije, če za operaterja velja obveznost o nediskriminaciji, pa lahko regulativni organ od njega zahteva, da objavi referenčno ponudbo, ki je dovolj nezavezujoča, da ponudnikom storitev ni treba plačevati za infrastrukturo, ki za zahtevano storitev ni potrebna, ter v kateri operater razčleni ponujene storitve po posameznih elementih glede na tržne potrebe ter navede ustrezne pogoje, vključno s cenami.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje s ponudnikom, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, kadar koli ali po preteku javno objavljenega primernega obdobja obrne na neodvisen domač organ, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 231(2)(d) tega sporazuma, da reši spore glede ustreznih pogojev za medomrežno povezovanje in/ali dostop.

Člen 235

Omejeni viri

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, izvajajo pravočasno ter na objektiven, sorazmeren, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2. Vsaka pogodbenica zagotavlja učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju, da se zagotovi učinkovita raba spektra. Če je povpraševanje po določenih frekvencah večje od njihove razpoložljivosti, je treba slediti ustreznim preglednim postopkom za dodelitev teh frekvenc, da bodo čim bolje izkoriščene in da se spodbuja konkurenca.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dodeljevanje nacionalnih virov oštevilčenja in upravljanje nacionalnih načrtov oštevilčenja zaupata regulativnemu organu.

4. Kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ponudnikov, ki upravljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve, ali nadzor nad njimi, je treba zagotoviti učinkovito strukturno ločenost organa, ki odobri pravico do poti, od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Člen 236

Univerzalna storitev

1. Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti za univerzalno storitev, ki jo želi ohraniti.

2. Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo upravljale na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi ponudniki upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve in noben ponudnik storitev ni vnaprej izključen. Imenovanje se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega, objektivnega in nediskriminatornega mehanizma. Vsaka pogodbenica po potrebi presodi, ali opravljanje univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme za organizacije, določene za njeno opravljanje. Kadar je to na podlagi takega izračuna upravičeno in ob upoštevanju morebitne tržne koristi, ki pripada organizaciji, ki ponuja univerzalno storitev, regulativni organi ugotovijo, ali je potreben mehanizem za povrnitev škode zadevnim ponudnikom storitev oziroma za razdelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

4. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da:

(a)	so uporabnikom na voljo imeniki vseh naročnikov v tiskani ali elektronski obliki ali obeh ter da se redno posodabljajo, in sicer vsaj enkrat letno, ter

(b)	organizacije, ki zagotavljajo storitve iz točke (a), pri obravnavi informacij, ki so jih pridobile od drugih organizacij, uporabijo načelo nediskriminacije.

Člen 237

Čezmejno opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

Nobena od pogodbenic ne sme od ponudnika storitev iz druge pogodbenice zahtevati, da ustanovi poslovno enoto, da je v kakršni koli obliki navzoč ali ima stalno prebivališče na njenem ozemlju kot pogoj za čezmejno opravljanje storitev.

Člen 238

Zaupnost informacij

Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost elektronskih komunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javno dostopnih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ne da bi pri tem omejevala trgovino s storitvami.

Člen 239

Spori med ponudniki storitev

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli od strank v sporu izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času ter najpozneje v štirih mesecih.

2. Odločba regulativnega organa se javno objavi, treba pa je upoštevati zahteve glede poslovne tajnosti. Zadevni ponudniki storitev prejmejo podrobno obrazloženo odločbo.

3. Kadar tak spor zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora.

Člen 240

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije seznamu predpisov pravnega reda EU iz Priloge XXVIII-B k temu sporazumu.

Pododdelek 6

Finančne storitve

Člen 241

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Ta oddelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2. V tem pododdelku in oddelku 2 (Ustanavljanje), oddelku 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelku 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve obsegajo naslednje dejavnosti:

(i)

zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

(1)

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)	življenjsko;

(b)	neživljenjsko;

(2)	pozavarovanje in retrocesijo;

(3)	posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje, ter

(4)	pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov;

(ii)

bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

(1)	sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;

(2)	vse vrste posojil, vključno s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(3)	finančni zakup;

(4)	vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

(5)	garancije in obveznosti;

(6)

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

(a)	z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);

(b)	s tujo valuto;

(c)	z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno na standardizirane terminske pogodbe in opcije;

(d)	z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(e)	s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(f)	z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami;

(7)	sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takšnimi izdajami;

(8)	denarnoposredniške posle;

(9)	upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne storitve in storitve skrbniških skladov;

(10)	storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi;

(11)	dajanje in prenos finančnih informacij, obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo;

(12)	svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah od (1) do (11), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(b)	„ponudnik finančnih storitev“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja finančne storitve. Izraz „ponudnik finančnih storitev“ ne vključuje javnih subjektov;

(c)

„javni subjekt“ pomeni:

(i)

vlado, centralno banko ali monetarni in finančni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem vladnih funkcij ali dejavnosti za vladne namene, razen subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z opravljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji, ali

(ii)	zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni in finančni organ, kadar opravlja navedene naloge;

(d)	„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 242

Bonitetna izjema

1. Vsaka od pogodbenic lahko iz bonitetnih razlogov sprejme ali ohrani ukrepe za:

(a)	zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev, ter

(b)	zagotavljanje celovitosti in stabilnosti svojega finančnega sistema.

2. Navedeni ukrepi pogodbenice niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja, in niso diskriminatorni do ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi z njenimi podobnimi ponudniki finančnih storitev.

3. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih strank, ali katerih koli zaupnih ali varovanih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

Člen 243

Učinkovita in pregledna ureditev

1. Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o vseh ukrepih, ki se splošno uporabljajo in ki jih namerava sprejeti, da jim omogoči predložitev pripomb nanje. O takih ukrepih jih obvesti:

(a)	z uradno objavo ali

(b)	v drugi pisni ali elektronski obliki.

2. Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih s opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3. Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora za bančni nadzor, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OVSE), „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 ter „Štirideset priporočil o pranju denarja“ in „Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma“ Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Pogodbenici upoštevata tudi „Deset ključnih načel o izmenjavi informacij“, ki jih spodbujajo finančni ministri držav skupine G7, ter jih poskušata uporabljati v dvostranskih odnosih.

Člen 244

Nove finančne storitve

Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje vseh novih finančnih storitev, podobnih tistim storitvam, ki jih pogodbenica dovoli opravljati lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah in v skladu s svojim domačim pravom. Pogodbenica lahko določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, in za opravljanje take storitve lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.

Člen 245

Obdelava podatkov

1. Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje takšnega ponudnika finančnih storitev.

2. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

Člen 246

Posebne izjeme

1. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo domači predpisi zadevne pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

2. Nobena določba iz tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

Člen 247

Samoregulativne organizacije

Ko pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v kakršnem koli samoregulativnem organu, na terminski borzi ali trgu, trgu ali borzi vrednostnih papirjev, v klirinški agenciji ali kateri koli drugi organizaciji ali združenju ali dostop do njih, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev pogodbenice, ali ko pogodbenica takim subjektom neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri opravljanju finančnih storitev, pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz členov 205(1) in 211 tega sporazuma.

Člen 248

Klirinški in plačilni sistemi

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Ta člen ne omogoča dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

Člen 249

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije mednarodnim standardom dobrih praks iz člena 243(3) tega sporazuma ter seznamu predpisov pravnega reda Unije iz Priloge XXVIII-A k temu sporazumu.

Pododdelek 7

Prevozne storitve

Člen 250

Področje uporabe

Ta oddelek določa načela v zvezi z liberalizacijo mednarodnih prevoznih storitev v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

Člen 251

Mednarodni pomorski prevoz

1. V tem pododdelku in oddelku 2 (Ustanavljanje), oddelku 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelku 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„mednarodni pomorski prevoz“ vključuje prevoze od vrat do vrat in multimodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen pravico do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

(b)

„pretovarjanje v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)	natovarjanja tovora na ladjo/raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)	priveza/razveza tovora ter

(iii)

sprejema/dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;

(c)

„storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge pogodbenice, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti;

(d)	„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz;

(e)

„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)	trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih nakladnic, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

(ii)	organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzema tovora;

(f)	„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(g)	„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, zlasti v zabojnikih, in sicer med pristanišči posamezne pogodbenice.

2. Kar zadeva mednarodni pomorski prevoz, vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito uporabo načela neomejenega dostopa do tovora na komercialni osnovi, svobodo zagotavljanja storitev v mednarodnem pomorskem prevozu in nacionalno obravnavo v okviru zagotavljanja takih storitev.

Glede na obstoječe ravni liberalizacije v mednarodnem pomorskem prevozu med pogodbenicama:

(a)	vsaka pogodbenica učinkovito uporablja načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi;

(b)

vsaka pogodbenica odobri, da se plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, obravnavajo enako ugodno kot njena lastna plovila ali plovila katere koli tretje države, kar koli je ugodneje, med drugim v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in storitev pristanišč ter pomožnih pomorskih storitev ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in taksami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje.

3. Vsaka od pogodbenic ob izvajanju teh načel:

(a)	ne vnaša dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpove, ter

(b)	z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdržijo njihove uvedbe.

4. Vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev ali ponudnikom storitev katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši.

5. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev pomorskega prevoza iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

6. Vsaka od pogodbenic dovoli prevoz opreme, kot so prazni zabojniki, ki se ne prevažajo kot tovor med pristanišči posamezne države članice ali pristanišči Republike Moldavije proti plačilu.

7. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu dovoli opravljanje oskrbovalnih storitev med njunimi nacionalnimi pristanišči, pod pogojem da je bilo od pristojnih organov pridobljeno ustrezno dovoljenje.

Člen 252

Zračni prevoz

Postopno liberalizacijo zračnega prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami in pogoji vzajemnega dostopa do trga ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi.

Člen 253

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije seznamu predpisov pravnega reda Unije iz Priloge XXVIII-D k temu sporazumu.

Oddelek 6

Elektronsko poslovanje

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 254

Cilji in načela

1. Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenici dogovorita za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.

2. Pogodbenici soglašata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja popolnoma skladen z najvišjimi mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

3. Pogodbenici soglašata, da se elektronsko pošiljanje šteje kot opravljanje storitev v smislu oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ne more biti predmet carin.

Člen 255

Sodelovanje pri elektronskem poslovanju

1. Pogodbenici ohranjata dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem, v katerem med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

(a)	priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)	odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

(c)	ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;

(d)	varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja ter

(e)	kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.

2. Tako sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonodaji pogodbenic v zvezi z navedenimi vprašanji ter o izvajanju takšne zakonodaje.

Pododdelek 2

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev

Člen 256

Uporaba storitev posrednikov

1. Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami ter zagotovita ukrepe v zvezi s posrednimi ponudniki storitev, kakor so določeni v tem pododdelku.

2. V členu 257 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika prenosa in usmerjanja materiala, pri čemer material izbere uporabnik, ne da bi se pri tem spremenila njegova vsebina, ali povezav za digitalno spletno komunikacijo takega materiala med točkami, ki jih določi uporabnik. V členu 258 in 259 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika ali operaterja infrastrukture za spletne storitve ali dostop do omrežja.

Člen 257

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „izključni prenos“

1. Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

(a)	ne sproži prenosa;

(b)	ne izbere prejemnika prenosa; ter

(c)	ne izbere ali spremeni informacij, ki so predmet prenosa.

2. Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 258

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „shranjevanje v predpomnilniku“

1. Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

(a)	ne spremeni informacij;

(b)	izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)	upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;

(d)	za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter

(e)	hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacije, ki jo je hranil, takoj ko je obveščen, da je bila informacija na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali blokado.

2. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 259

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „gostiteljstvo“

1. Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik:

(a)	ne ve za nezakonito dejavnost ali informacijo in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo, ali

(b)	takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.

2. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenici določita postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

Člen 260

Brez splošne obveznosti spremljanja

1. Kadar ponudniki zagotavljajo storitve iz členov 257, 258 in 259 tega sporazuma, jim pogodbenici ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2. Pogodbenica lahko določi obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe takoj obvestijo pristojne javne organe o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da pristojnim organom na njihovo zahtevo predložijo informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju.

Oddelek 7

Izjeme

Člen 261

Splošne izjeme

1. Brez poseganja v splošne izjeme iz člena 446 tega sporazuma za določbe tega poglavja ter prilog XXVII-A, XXVII-E, XXVII-B, XXVII-F, XXVII-C, XXVII-G, XXVII-D in XXVII-H k temu sporazumu veljajo izjeme iz tega člena.

2. Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejemata ali uveljavljata ukrepe:

(a)	ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)	ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)	ki so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih podjetnikov ali domače ponudbe ali uporabe storitev;

(d)	ki so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(e)

ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

(i)	preprečevanje zavajajočega in goljufivega ravnanja ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)	varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti dokumentacije in računov posameznikov;

(iii)

varnost;

(f)	ki so v neskladju s členoma 205(1) in 211 tega sporazuma, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, podjetnikov ali ponudnikov storitev druge pogodbenice (24).

3. Določbe tega poglavja ter prilog XXVII-A, XXVII-E, XXVII-B, XXVII-F, XXVII-C, XXVII-G, XXVII-D in XXVII-H k temu sporazumu se ne uporabljajo za sistema socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake od pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem uradne oblasti.

Člen 262

Davčni ukrepi

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu z določbami tega poglavja se ne uporablja za davčno obravnavo, ki jo zagotavljata pogodbenici ali jo bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov med pogodbenicama, namenjenih izogibanju dvojne obdavčitve.

Člen 263

Varnostne izjeme

Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)	bi se od katere koli pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)	v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom;

(ii)	v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;

(iii)

v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni, ali

(iv)	pridobljenih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih ali

(c)	bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki sta jih sprejeli za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

POGLAVJE 7

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 264

Tekoča plačila

Pogodbenici se v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada zavežeta, da dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

Člen 265

Pretok kapitala

1. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo države gostiteljice, vključno z nakupom nepremičnin, naložbami v skladu z določbami poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance z izjemo transakcij iz odstavka 1 vsaka pogodbenica od začetka veljavnosti tega sporazuma brez poseganja v druge določbe tega sporazuma zagotovi:

(a)	prosti pretok kapitala v zvezi s krediti, povezanimi s komercialnimi posli ali opravljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic, ter

(b)	prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami, finančnimi posojili in krediti vlagateljev iz druge pogodbenice.

Člen 266

Zaščitni ukrepi

Kadar plačila ali pretok kapitala med pogodbenicama v izjemnih okoliščinah povzročijo ali kadar obstaja tveganje, da bodo povzročili resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike, vključno z resnimi težavami s plačilno bilanco v eni ali več državah članicah ali Republiki Moldaviji, lahko zadevne pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni. Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej predloži časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

Člen 267

Določbe o olajševanju in razvoju

1. Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se pospeši uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2. V prvih štirih letih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Unije o prostem pretoku kapitala.

3. Do konca petega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma bo Pridružitveni odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, pregledal sprejete ukrepe in določil potek nadaljnje liberalizacije.

POGLAVJE 8

Javna naročila

Člen 268

Cilji

1. Pogodbenici priznavata pomen preglednih, nediskriminatornih, konkurenčnih in odprtih postopkov javnega naročanja za trajnostni gospodarski razvoj ter si kot cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

2. To poglavje ureja vzajemni dostop do trgov za javna naročila na podlagi načela nacionalne obravnave javnih naročil in koncesij v tradicionalnem sektorju, pa tudi v sektorju gospodarskih javnih služb, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Določa postopno približevanje zakonodaje Republike Moldavije o javnih naročilih pravnemu redu Unije na področju javnih naročil ter institucionalno reformo in vzpostavitev učinkovitega sistema javnih naročil na podlagi načel, ki urejajo to področje v Uniji, ter pogojev in opredelitev iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

Člen 269

Področje uporabe

1. To poglavje se uporablja za javna naročila gradenj, blaga in storitev, pa tudi naročila gradenj, blaga in storitev v sektorju gospodarskih javnih služb ter koncesije za gradnje in storitve.

2. To poglavje se nanaša na vse javne organe naročnike in druge naročnike, ki ustrezajo opredelitvam iz pravnega reda Unije na področju javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: naročniki). Zajema tudi osebe javnega prava in javna podjetja v sektorju gospodarskih javnih služb, kot so družbe v državni lasti, ki izvajajo ustrezne dejavnosti, ter zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami na področju gospodarskih javnih služb.

3. To poglavje se uporablja za naročila, ki presegajo pragove vrednosti, določene v Prilogi XXIX-A k temu sporazumu.

4. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem znesku plačila brez davka na dodano vrednost. Republika Moldavija bo pri uporabi teh pragov vrednosti naročil preračunala v svojo nacionalno valuto po menjalnem tečaju svoje narodne banke.

5. Ti pragovi vrednosti se revidirajo vsaki dve leti, prvič v letu začetka veljavnosti tega sporazuma, na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene v posebnih pravicah črpanja, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred revizijo, veljati pa začnejo s 1. januarjem. Vrednost tako spremenjenih pragov se, kjer je to potrebno, zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov. Revizija pragov se sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

Člen 270

Institucionalno ozadje

1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezen institucionalni okvir in mehanizme, potrebne za pravilno delovanje sistema javnih naročil in izvajanje določb tega poglavja.

2. V okviru institucionalne reforme Republika Moldavija določi zlasti:

(a)	izvršilni organ, pristojen za gospodarsko politiko na centralni državni ravni, katerega naloga je zagotavljanje skladne politike na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili. Ta organ olajšuje in usklajuje izvajanje tega poglavja ter vodi proces postopnega približevanja pravnemu redu Unije ter

(b)

nepristranski in neodvisen organ, katerega naloga je pregled odločitev javnih organov naročnikov ali drugih subjektov pri oddaji naročil. „Neodvisen“ v tem kontekstu pomeni, da je zadevni organ javni organ, ločen od vseh naročnikov in gospodarskih subjektov. Odločitve tega organa so lahko predmet sodne presoje.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito izvrševanje odločitev, ki so jih sprejeli organi, pristojni za pregled pritožb, ki so jih vložili gospodarski subjekti v zvezi s kršitvami domačega prava.

Člen 271

Temeljni standardi za oddajo naročil

1. Pogodbenici najpozneje devet mesecev od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravita niz temeljnih standardov za oddajo vseh naročil, kot je določeno v odstavkih od 2 do 15. Ti temeljni standardi izhajajo neposredno iz pravil in načel javnega naročanja, kot jih določa pravni red Unije na področju javnih naročil, vključno z načeli nediskriminacije, enake obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsa nameravana naročila objavljena v ustreznem mediju na način, ki v zadostni meri omogoča:

(a)	odprtje trga konkurenci ter

(b)	ustrezen dostop morebitnim zainteresiranim gospodarskim subjektom do informacij v zvezi z nameravanim naročilom še pred oddajo naročila ter možnost, da izrazijo interes za pridobitev naročila.

3. Objava ustreza gospodarskemu pomenu naročila za gospodarske subjekte.

4. Objava vsebuje vsaj bistvene podrobnosti o nameravanem naročilu, kvalitativnih selektivnih merilih, načinu oddaje naročila, merilih za oddajo naročila in kakršne koli druge dodatne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo gospodarski subjekti potrebovali za odločitev, ali bodo izrazili interes za pridobitev naročila.

5. Vsa naročila se oddajo po preglednih in nepristranskih postopkih, ki preprečujejo koruptivne prakse. Nepristranskost se zagotovi zlasti z nediskriminatornim opisom vsebine pogodbe, enakim dostopom za vse gospodarske subjekte, ustreznimi roki ter preglednim in objektivnim pristopom.

6. Pri opredelitvi značilnosti gradenj, blaga in storitev se naročniki poslužujejo splošnih opisov izvedbe in funkcij ter mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov.

7. Opis zahtevanih značilnosti gradenj, blaga in storitev ne sme predpisovati določene izdelave ali vira, postopka, blagovne znamke, patentov, tipa, porekla ali proizvodnje, razen če je to upravičeno z vsebino pogodbe in se doda besedilo „ali enakovredno“. Prednost se da splošnim opisom izvedbe ali funkcij.

8. Pogodbenici ne postavljata pogojev, ki bi neposredno ali posredno diskriminirali gospodarske subjekte druge pogodbenice, kot je na primer zahteva, da morajo imeti gospodarski subjekti, zainteresirani za naročilo, sedež v isti državi, regiji ali na istem ozemlju kot naročnik.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko od izvajalca, ki dobi naročilo, zahteva, da na kraju, kjer bo izvajal pogodbene obveznosti, vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

9. Roki za prijavo interesa in predložitev ponudbe morajo biti dovolj dolgi, da lahko gospodarski subjekti iz druge pogodbenice smiselno ocenijo razpis in pripravijo svojo ponudbo.

10. Vsi sodelujoči morajo biti vnaprej seznanjeni z veljavnimi pravili, merili za izbor in merili za oddajo naročila. Pravila morajo veljati za vse sodelujoče enako.

11. Naročniki lahko omejeno število kandidatov povabijo, da predložijo ponudbo, pod pogojem:

(a)	da to storijo na pregleden in nediskriminatoren način ter

(b)	da izbira temelji samo na objektivnih dejavnikih, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovih podjetij ali njihove tehnične in strokovne sposobnosti.

Pri povabilu omejenega števila kandidatov, da predložijo ponudbo, je treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustrezne konkurence.

12. Naročniki se lahko postopkov s pogajanji poslužujejo le v izjemnih in opredeljenih primerih, ko uporaba takih postopkov ne izkrivlja konkurence.

13. Naročniki lahko sisteme ugotavljanja usposobljenosti uporabljajo le pod pogojem, da je seznam usposobljenih izvajalcev pripravljen na podlagi ustrezno oglaševanega, preglednega in odprtega postopka. Tudi ob uporabi sistema ugotavljanja usposobljenosti se morajo naročila oddati na nediskriminatorni osnovi.

14. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se naročila oddajo na pregleden način kandidatu, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša ali najcenejša, na podlagi vnaprej določenih razpisnih meril in procesnih pravil. O končni odločitvi se takoj obvestijo vsi kandidati. Na zahtevo neuspešnega kandidata je treba izbiro dovolj podrobno obrazložiti, da je mogoča presoja take odločitve.

15. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila ter so utrpele škodo ali obstaja tveganje, da bi utrpele škodo zaradi domnevne kršitve, upravičene do učinkovitega in nepristranskega sodnega varstva pred kakršno koli odločitvijo naročnika v zvezi z oddajo naročila. Odločitve, sprejete med postopkom presoje ali po njegovem zaključku, se javno objavijo na način, ki omogoča, da so obveščeni vsi zainteresirani gospodarski subjekti.

Člen 272

Načrtovanje postopnega približevanja

1. Republika Moldavija pred začetkom postopnega približevanja zakonodaje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, predloži celovit načrt za izvajanje tega poglavja s časovno razporeditvijo in mejniki, ki mora vključevati vse reforme v zvezi s približevanjem pravnemu redu Unije in izgradnjo institucionalnih zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi iz Priloge XXIX-B temu sporazumu.

2. Načrt zajema vse vidike reforme in splošnega pravnega okvira za izvajanje dejavnosti na področju javnih naročil, zlasti približevanja zakonodaje o javnih naročilih, naročilih v sektorju gospodarskih javnih služb, koncesij za gradnje in postopkov pregleda ter krepitve upravnih zmogljivosti na vseh stopnjah, vključno z revizijskimi organi in mehanizmi uveljavljanja.

3. Na podlagi ugodnega mnenja Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi bo ta načrt veljal za referenčni dokument za izvajanje tega poglavja. Unija si bo po najboljših močeh prizadevala pomagati Republiki Moldaviji pri izvajanju načrta.

Člen 273

Postopno približevanje

1. Republika Moldavija zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja o javnih naročilih postopoma uskladi s pravnim redom Unije na področju javnih naročil.

2. Približevanje pravnemu redu Unije poteka po zaporednih fazah, kot je določeno v časovnih razporedih iz Priloge XXIX-B k temu sporazumu in nadalje opredeljeno v prilogah XXIX-C do XXIX-F, XXIX-H, XXIX-I, in XXIX-K k temu sporazumu. Prilogi XXIX-G in XXIX-J k temu sporazumu opredeljujeta neobvezne elemente, ki jih ni treba približati, priloge XXIX-L do XXIX-O k temu sporazumu pa elemente pravnega reda Unije, ki ne spadajo na področje približevanja. V tem procesu se upoštevajo ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije in izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija, ter po potrebi morebitne spremembe pravnega reda Unije. Izvajanje vsake faze ocenjuje Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in na podlagi njegove pozitivne ocene se vzajemno odobri dostop do trga, kot določa Priloga XXIX-B k temu sporazumu. Evropska komisija Republiko Moldavijo takoj obvesti o vseh spremembah pravnega reda Unije. Zagotovi tudi ustrezno svetovanje in tehnično pomoč za izvajanje teh sprememb.

3. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi začne z ocenjevanjem naslednje faze šele potem, ko so bili ukrepi za izvajanje predhodne faze izvedeni in odobreni v skladu z odstavkom 2.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vidiki in področja javnega naročanja, ki niso zajeti v tem členu, skladni z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave, kot določa člen 271 tega sporazuma.

Člen 274

Dostop do trga

1. Pogodbenici se strinjata, da učinkovito in vzajemno odpiranje njunih trgov poteka postopno in istočasno. Med procesom približevanja se obseg dostopa do trga, ki ga pogodbenici vzajemno odobrita, navezuje na napredek, dosežen v tem procesu, kot določa priloga XXIX-B k temu sporazumu.

2. Odločitev o začetku naslednje faze odpiranja trga se sprejme na podlagi ocene kakovosti sprejete zakonodaje in njenega izvajanja v praksi. To ocenjevanje redno izvaja Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

3. Kolikor ena od pogodbenic v skladu s Prilogo XXIX-B k temu sporazumu svoj trg javnih naročil odpre drugi pogodbenici:

(a)	Unija v skladu s svojimi pravili na področju javnih naročil, ki predpisujejo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Unije, družbam Republike Moldavije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji;

(b)	Republika Moldavija v skladu z nacionalno zakonodajo na področju javnih naročil, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Republike Moldavije, družbam iz Unije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Republiki Moldaviji.

4. Po izvedbi zadnje faze procesa približevanja pogodbenici proučita možnost vzajemne odobritve dostopa do trga tudi za javna naročila, ki ne dosegajo pragov iz Priloge XXIX-A k temu sporazumu.

5. Finska si pridržuje stališče glede Ålandskih otokov.

Člen 275

Informacije

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so naročniki in gospodarski subjekti ustrezno obveščeni o postopkih javnega naročanja, tudi prek objave zadevne zakonodaje in upravnih odločb.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito razširjanje informacij o razpisnih priložnostih.

Člen 276

Sodelovanje

1. Pogodbenici izboljšata svoje sodelovanje z izmenjavo izkušenj in informacij v zvezi s svojimi dobrimi praksami in regulativnimi okviri.

2. Unija olajšuje izvajanje tega poglavja, po potrebi tudi s tehnično pomočjo. V skladu z določbami naslova VI (Finančna pomoč in določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega sporazuma se določene odločitve o finančni pomoči sprejmejo prek ustreznih mehanizmov in instrumentov Unije za financiranje.

3. V Prilogi XXIX-P k temu sporazumu je naveden okvirni seznam področij sodelovanja.

POGLAVJE 9

Pravice intelektualne lastnine

Oddelek 1

Splošne določbe in načela

Člen 277

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)	olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih proizvodov med pogodbenicama ter

(b)	doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Člen 278

Narava in obseg obveznosti

1. Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih sporazumov na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2. V tem sporazumu se pojem „intelektualna lastnina“ nanaša na najmanj vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih od 280 do 317 tega sporazuma.

3. Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco, kakor je določeno v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine iz leta 1967 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

Člen 279

Izčrpanje

Vsaka pogodbenica vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine na državni ali regionalni ravni.

Oddelek 2

Standardi glede pravic intelektualne lastnine

Pododdelek 1

Avtorske in sorodne pravice

Člen 280

Zagotovljeno varstvo

Pogodbenici ravnata v skladu s pravicami in obveznostmi iz naslednjih mednarodnih sporazumov:

(a)	Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(b)	Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij iz leta 1961;

(c)	Sporazuma TRIPS;

(d)	Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah (WIPO) ter

(e)	Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih.

Člen 281

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)	neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)	kakršno koli distribucijo izvirnikov ali njegovih kopij v javnosti s prodajo ali drugače ter

(c)	predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 282

Izvajalci

Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico:

(a)	da dovolijo ali prepovejo posnetke (25) svojih izvedb;

(b)	da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(c)	da javnosti omogočijo dostop do posnetkov svojih izvedb s prodajo ali drugače;

(d)	da dovolijo ali prepovejo objavo posnetkov svojih izvedb v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo;

(e)	da dovolijo ali prepovejo brezžično radiodifuzijo in predvajanje javnosti svojih izvedb, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo ali kadar je narejena po posnetku.

Člen 283

Proizvajalci fonogramov

Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico:

(a)	da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)	da javnosti omogočijo dostop do njihovih fonogramov vključno s pripadajočimi kopijami s prodajo ali drugače ter

(c)	da dovolijo ali prepovejo objavo njihovih fonogramov v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 284

Radiodifuzne organizacije

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)	objavo posnetkov svojih oddaj;

(b)	reprodukcijo posnetkov svojih oddaj;

(c)	dostop javnosti do posnetkov svojih oddaj, žično ali brezžično, ter

(d)	ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

Člen 285

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

1. Vsaka pogodbenica zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do zagotavljanja, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov.

2. Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

Člen 286

Obdobje varstva

1. Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2. Zaščita skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji, tj. avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

3. Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po datumu izvedbe. Vendar:

(a)	če je bil v tem času posnetek izvedbe, ki ni na fonogramu, zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 50 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej;

(b)	če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

4. Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Vendar:

(a)

če je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo najmanj 70 let od datuma prvega zakonitega predvajanja v javnosti;

(b)

če 50 let po tem, ko je bil fonograf zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, proizvajalec fonograma ne ponudi za prodajo kopij fonograma v zadostni kakovosti ali javnosti ne omogoči dostopa do njih, lahko izvajalec prekine pogodbo, s katero je prenesel ali dodelil svoje pravice do posnetka svoje izvedbe proizvajalcu fonograma.

5. Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

6. Obdobje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

Člen 287

Varstvo tehnoloških ukrepov

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

(a)	se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom;

(b)	so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom ali

(c)	so zlasti načrtovani, izdelani, prirejeni ali se izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

3. V tem sporazumu izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi zaščitenimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v domačem pravu. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, kadar uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot je kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

Člen 288

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

(a)	odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic;

(b)	distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem sporazumom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,

če se ta oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z domačim pravom.

2. V tem poglavju izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine, ki so zaščitene s tem poglavjem, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke. Odstavek 1 se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega sporazuma, ki so zaščiteni s tem poglavjem, ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

Člen 289

Izjeme in omejitve

1. Vsaka od pogodbenic lahko v skladu s konvencijami in mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je, določi omejitve ali izjeme glede pravic iz členov 281 do 286 tega sporazuma, vendar le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

2. Vsaka od pogodbenic določi, da je začasno reproduciranje dela ali vsebin iz členov 282 do 285 tega sporazuma, ki je predhodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti:

(a)	prenos po omrežju med tretjimi osebami po posredniku; ali

(b)	zakonito uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeto iz pravice reproduciranja iz členov 282 do 285 tega sporazuma.

Člen 290

Sledna pravica umetnikov pri umetniških delih

1. Vsaka od pogodbenic v korist avtorja originalnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2. Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi trgovci z umetninami.

3. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4. Nadomestilo plača prodajalec. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da je za plačilo nadomestila odgovorna ena od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 2, ki ni prodajalec, ali si odgovornost za plačilo nadomestila deli s prodajalcem.

5. Zagotovljeno varstvo se lahko uveljavlja v obsegu, ki ga dopušča pogodbenica, kjer se uveljavlja. Postopek za pobiranje in zneski se določijo z domačim pravom.

Člen 291

Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic

Pogodbenici si prizadevata spodbujati dialog in sodelovanje med svojima družbama za kolektivno upravljanje z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin ter prenosa nadomestil za uporabo takih del ali drugih zaščitenih vsebin.

Pododdelek 2

Blagovne znamke

Člen 292

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici:

(a)	izpolnjujeta določbe Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, Pogodbe WIPO o pravu blagovnih znamk in Niškega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter

(b)	si po najboljših močeh prizadevata pristopiti k Singapurski pogodbi o pravu blagovnih znamk.

Člen 293

Postopek registracije

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega je vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljen in se pisno posreduje vložniku.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi možnost nasprotovanja zahtevkom za blagovne znamke. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

3. Vsaka od pogodbenic zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo zahtevkov za blagovne znamke in njihovih registracij.

Člen 294

Sloveče blagovne znamke

Za namene izvajanja člena 6a Pariške konvencije ter člena 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS v zvezi z varstvom slovečih blagovnih znamk pogodbenici uporabljata skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO (september 1999).

Člen 295

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

Vsaka od pogodbenic zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, zaščito geografskih označb, kot je določena v členu 303 tega sporazuma, ali druge omejene izjeme, ki upoštevajo zakonite interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

PODODDELEK 3

GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 296

Področje uporabe

1. Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

2. Da je geografska označba ene pogodbenice zaščitena s strani druge pogodbenice, obsega proizvode, ki so vključeni v področje uporabe zakonodaje te pogodbenice iz člena 297 tega sporazuma.

3. „Geografska označba“ pomeni označbo, kot je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma TRIPS, ki vključuje tudi „označbo porekla“.

Člen 297

Uveljavljene geografske označbe

1. Unija po proučitvi zakonodaje Republike Moldavije o zaščiti geografskih označb iz dela A Priloge XXX-A k temu sporazumu ugotavlja, da ta zakonodaja izpolnjuje elemente iz dela C Priloge XXX-A k temu sporazumu.

2. Republika Moldavija po proučitvi zakonodaje Unije o zaščiti geografskih označb iz dela B Priloge XXX-A k temu sporazumu ugotavlja, da ta zakonodaja izpolnjuje elemente iz dela C Priloge XXX-A k temu sporazumu.

3. Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XXX-B k temu sporazumu ter po pregledu geografskih označb za kmetijske proizvode in živila Unije iz Priloge XXX-C k temu sporazumu in geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače Unije iz Priloge XXX-D k temu sporazumu, ki jih je Unija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2 tega člena, vlada Republike Moldavije te geografske označbe zaščiti v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

4. Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XXX-B k temu sporazumu ter po pregledu geografskih označb za kmetijske proizvode in živila Republike Moldavije iz Priloge XXX-C k temu sporazumu in geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače Republike Moldavije iz Priloge XXX-D k temu sporazumu, ki jih je Republika Moldavija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1 tega člena, Unija te geografske označbe zaščiti v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

5. Sklepi skupnega odbora, ustanovljenega s členom 11 Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila v zvezi s spremembo prilog III in IV k navedenemu sporazumu, sprejetimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, se štejejo za sklepe Pododbora za geografske označbe, geografske označbe, dodane označbam iz prilog III in IV k navedenemu sporazumu, pa štejejo za del prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu. V skladu s tem pogodbenici navedene geografske označbe zaščitita kot uveljavljene geografske označbe v skladu s tem sporazumom.

Člen 298

Dodajanje novih geografskih označb

1. Pogodbenici se strinjata, da lahko po končanem postopku ugovora in pregledu geografskih označb iz člena 297(3) in (4) tega sporazuma, s katerima sta zadovoljni obe, dodajata nove geografske označbe, ki jih je treba zaščititi, v prilogi XXX-C in XXX-D k temu sporazumu v skladu s postopkom iz člena 306(3) tega sporazuma.

2. Od pogodbenice se ne zahteva, da kot geografsko označbo registrira ime, ki je v nasprotju z imenom rastlinske sorte, vključno s sortami vinske trte, ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

Člen 299

Obseg zaščite geografskih označb

1. Geografske označbe iz prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu, vključno s tistimi, ki se dodajo na podlagi člena 298 tega sporazuma, se zaščitijo pred:

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

(i)	za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)	če taka raba izkorišča sloves geografske označbe;

(b)	kakršno koli zlorabo, ponaredkom ali navedbo (26), tudi če je pravo poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, prepisano, prečrkovano ali uporabljeno skupaj z izrazi kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „izdelano v“, „ponaredek“, „okus“, „podoben“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo glede izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in na pakiranju proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu, ter

d)	vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.

2. Če so geografske označbe v celoti ali delno enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri, in ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter dejanske nevarnosti zamenjave. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih izdelkov.

3. Kadar ena od pogodbenic v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države in je to ime enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, se je treba s slednjo posvetovati in ji dati priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se ime zaščiti.

4. Ta pododdelek pogodbenice ne zavezuje, da bi morala zaščititi geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenici se obvestita, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena.

5. Določbe tega pododdelka ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

Člen 300

Pravica do uporabe geografskih označb

1. Ime, zaščiteno na podlagi tega pododdelka, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži, proizvaja, predeluje ali pripravlja kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so v skladu z ustrezno specifikacijo.

2. Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega pododdelka, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.

Člen 301

Uveljavljanje zaščite

Pogodbenici izvajata zaščito iz členov 297 do 300 tega sporazuma z ustreznimi upravnimi ukrepi ali pravnimi postopki, kar je primerneje, vključno na carini (izvoz in uvoz), da se prepreči in ustavi vsaka nezakonita uporaba zaščitenih geografskih označb. Tako zaščito uveljavita tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 302

Izvajanje dopolnilnih ukrepov

Brez poseganja v prejšnje obveznosti Republike Moldavije za podelitev zaščite za geografske označbe Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o zaščiti geografskih označb in njihovega uveljavljanja, vključno z obveznostmi iz Lizbonskega aranžmaja o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji, ter v skladu s členom 301 tega sporazuma Republika Moldavija koristi petletno prehodno obdobje od 1. aprila 2013, da uvede vse dopolnilne ukrepe, ki so potrebni za ustavitev vsake nezakonite uporabe zaščitenih geografskih označb, zlasti ukrepe na obmejni carini.

Člen 303

Razmerje do blagovnih znamk

1. Pogodbenici zavrneta registracijo oziroma samodejno ali na zahtevo katere koli zainteresirane strani v skladu z zakonodajo vsake od pogodbenic prekličeta blagovno znamko, ki ustreza kateri koli od situacij iz člena 299(1) tega sporazuma v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami za podobne proizvode, pod pogojem, da je bila vloga za registracijo blagovne znamke predložena po datumu vloge za zaščito geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2. Za geografske označbe iz člena 297 tega sporazuma je datum vloge za zaščito 1. april 2013.

3. Za geografske označbe iz člena 298 tega sporazuma je datum vloge za zaščito datum predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

4. Za geografske označbe iz člena 298 tega sporazuma pogodbenici nista zavezani k zaščiti geografske označbe, kadar bi lahko zaščita glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

5. Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 299(1) tega sporazuma in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega se vloga za zaščito geografske označbe na podlagi tega pododdelka predloži drugi pogodbenici. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

Člen 304

Splošna pravila

1. Ta pododdelek se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.

2. Ne glede na člen 302 tega sporazuma se uvoz, izvoz in trženje proizvodov iz členov 297 in 298 tega sporazuma izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.

3. Vse zadeve v zvezi s tehničnim specifikacijami registriranih imen se obravnavajo v Pododboru za geografske označbe, ustanovljenem s členom 306 tega sporazuma.

4. Geografske označbe, ki so zaščitene na podlagi tega pododdelka, lahko prekliče le pogodbenica, v kateri ima proizvod poreklo.

5. Specifikacija proizvoda iz tega pododdelka je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice na ozemlju, na katerem ima izdelek poreklo, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

Člen 305

Sodelovanje in preglednost

1. Pogodbenici neposredno ali prek Pododbora za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 306 tega sporazuma, ohranjata stike glede vseh zadev v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami izdelkov in njihovimi spremembami ter v zvezi s kontaktnimi točkami za zagotavljanje nadzora.

2. Vsaka od pogodbenic lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter kontaktne točke za zagotavljanje nadzora, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim na podlagi tega člena.

Člen 306

Pododbor za geografske označbe

1. Ustanovi se Pododbor za geografske označbe.

2. Pododbor za geografske označbe sestavljajo predstavniki pogodbenic, njegov namen pa je spremljanje razvoja tega pododdelka ter krepitev njihovega sodelovanja in dialoga v zvezi z geografskimi označbami. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

3. Pododbor za geografske označbe sprejema sklepe soglasno. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se vsaj enkrat letno na zahtevo katere koli od pogodbenic, izmenično v EU in Republiki Moldaviji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

4. Pododbor za geografske označbe prav tako poskrbi za ustrezno delovanje tega pododdelka in lahko prouči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Zlasti je pristojen za:

(a)	spremembe dela A in dela B Priloge XXX-A k temu sporazumu, kar zadeva sklicevanje na veljavno zakonodajo pogodbenic;

(b)	spremembe prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu, kar zadeva geografske označbe;

(c)	izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb;

(d)	izmenjavo informacij o geografskih označbah, da se prouči njihova zaščita v skladu s tem pododdelkom, ter

(e)	spremljanje novosti v zvezi z uveljavljanjem zaščite geografskih označb iz prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu.

Pododdelek 4

Vzorci in modeli

Člen 307

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici izpolnjujeta Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

Člen 308

Zaščita registriranih vzorcev ali modelov

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih vzorcev ali modelov, ki so novi in originalni (27). Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetnikom registriranega vzorca ali modela zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena.

2. Za vzorce ali modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in originalni le v naslednjih primerih:

(a)	če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksen izdelek, ob normalni uporabi izdelka ostane viden ter

(b)	če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti.

3. „Normalna uporaba“ v odstavku 2(a) pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.

4. Imetnik registriranega vzorca ali modela ima pravico tretjim osebam, ki nimajo lastnikove privolitve, preprečiti vsaj izdelavo, ponudbo za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni vzorec ali model, ko so taka dejanja opravljena v komercialne namene, neupravičeno škodijo običajni uporabi vzorca ali modela oziroma niso skladna s prakso pravične trgovine.

5. Obdobje varstva, ki je na voljo, je 25 let od datuma vložitve zahtevka za registracijo.

Člen 309

Varstvo neregistriranih vzorcev in modelov

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi pravna sredstva za preprečevanje uporabe neregistriranega vzorca ali modela, samo če sporna uporaba izhaja iz kopiranja neregistrirane pojavne oblike izdelka. V tem členu izraz „uporaba“ vključuje ponujanje za prodajo, dajanje na trg ter uvoz in izvoz izdelka.

2. Obdobje varstva, ki je na voljo za neregistrirane vzorce in modele, je najmanj tri leta od datuma, ko je bil vzorec ali model dan na voljo javnosti v eni od pogodbenic.

Člen 310

Izjeme in izključitve

1. Vsaka od pogodbenic lahko določi omejene izjeme pri zaščiti vzorcev ali modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev ali modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2. Zaščita vzorcev ali modelov se ne prenese na vzorce ali modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki. Zlasti pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti reproducirana v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

Člen 311

Povezava z avtorskimi pravicami

Vzorec ali model je prav tako upravičen do zaščite po zakonu o avtorskih pravicah pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

Pododdelek 5

Patenti

Člen 312

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici izpolnjujeta določbe Pogodbe WIPO o sodelovanju na področju patentov ter si po najboljših močeh prizadevata za skladnost s Pogodbo WIPO o patentnem pravu.

Člen 313

Patenti in javno zdravje

1. Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije ministrske konference STO o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001. Pogodbenici pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zagotovita doslednost z navedeno deklaracijo.

2. Pogodbenici spoštujeta sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 glede odstavka 6 deklaracije iz odstavka 1 tega člena ter prispevata k njegovemu izvajanju.

Člen 314

Dodatni varstveni certifikat

1. Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna nacionalna zakonodaja, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2. Vsaka od pogodbenic za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 1, skrajšanemu za obdobje petih let.

3. Ne glede na odstavek 2 nadaljnje obdobje zaščite ne sme presegati pet let.

4. Za zdravila, za katera so bile izvedene pediatrične raziskave, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu, pogodbenici obdobje zaščite iz odstavka 2 podaljšata za nadaljnjih šest mesecev.

Člen 315

Varstvo podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg

1. Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg. (28)

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da se nobene informacije, predložene za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg, ne razkrijejo tretjim osebam in so zaščitene pred nepošteno trgovinsko obravnavo.

V ta namen

(a)

se v obdobju najmanj petih let od datuma dodelitve dovoljenja za trženje v zadevni pogodbenici razen osebe ali subjekta, ki sta predložila take nerazkrite podatke, nobena oseba ali subjekt, javni ali zasebni, v podporo vlogi za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg ne sme neposredno ali posredno zanašati na take podatke brez izrecne privolitve osebe ali subjekta, ki je predložil podatke;

(b)

se v obdobju najmanj sedmih let od datuma dodelitve dovoljenja za trženje v zadevni pogodbenici ne dodeli dovoljenje za trženje za nobeno poznejšo vlogo, razen če vlagatelj poznejše vloge predloži svoje podatke ali podatke, ki jih uporablja z dovoljenjem imetnika prvega dovoljenja, ki izpolnjujejo enake zahteve kot v primeru prvega dovoljenja. Izdelki, ki se registrirajo brez predložitve takih podatkov, se odstranijo s trga, dokler niso izpolnjene zahteve.

3. Obdobje sedem let iz odstavka 2(b) se podaljša za največ osem let, če v prvih petih letih po pridobitvi prvega dovoljenja imetnik pridobi dovoljenje za eno ali več novih terapevtskih indikacij, ki pomenijo pomembno klinično korist v primerjavi z obstoječimi terapijami.

4. Določbe tega člena nimajo retroaktivnega učinka. Nimajo učinka na trženje zdravil, ki so bila odobrena pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

5. Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo o varstvu podatkov o zdravilih uskladila z zakonodajo Unije do datuma, ki ga določi Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot določa člen 438(4) tega sporazuma.

Člen 316

Varstvo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih

1. Vsaka od pogodbenic pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določi zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2. Pogodbenici lastniku poročila o preskusu ali študiji, ki je bilo prvič predloženo za pridobitev dovoljenja za trženje fitofarmacevtskega sredstva, priznata začasno pravico do varstva podatkov.

V tem obdobju veljavnosti pravice do varstva podatkov se poročilo o preskusu ali študiji ne uporabi v korist nobene druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje fitofarmacevtskega sredstva, razen če da prvi lastnik izrecno privoljenje za to.

3. Poročilo o preizkusih ali študijah mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)	namenjeno je odobritvi ali spremembi dovoljenja, da se dovoli uporaba na drugem pridelku, ter

(b)	potrjeno je kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse.

4. Obdobje varstva podatkov traja vsaj 10 let od prvega dovoljenja v zadevni pogodbenici. Za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem se to obdobje lahko podaljša na 13 let.

5. Obdobja iz odstavka 4 se podaljšajo za tri mesece ob vsakem podaljšanju dovoljenja za uporabo v manjši meri (29), če imetnik dovoljenja predloži vlogo za pridobitev takega dovoljenja vsaj pet let po datumu prvega dovoljenja. Celotno obdobje varstva podatkov ne sme v nobenem primeru presegati 13 let. Za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem ne sme celotno obdobje varstva podatkov v nobenem primeru presegati 15 let.

6. Poročilo o preskusu ali študiji se tudi zavaruje, če je bilo potrebno za podaljšanje ali pregled dovoljenja. V tem primeru je obdobje varstva podatkov 30 mesecev.

Člen 317

Sorte rastlin

Pogodbenici zavarujeta žlahtniteljske pravice v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo novih rastlinskih sort, vključno z neobvezno izjemo k pravici žlahtnitelja iz člena 15(2) navedene konvencije, ter sodelujeta pri spodbujanju in uveljavljanju teh pravic.

Oddelek 3

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Člen 318

Splošne obveznosti

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti njegovega dela III, poleg tega pa bosta zagotovili dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva iz tega oddelka, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (30).

2. Ti dopolnilni ukrepi, postopki in korektivni ukrepi morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.

3. Ti dopolnilni in korektivni ukrepi morajo biti poleg tega učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča preprečevanje ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

Člen 319

Upravičeni vložniki

Vsaka od pogodbenic za osebe, ki imajo pravico zahtevati izvedbo ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

(a)	imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(b)	vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(c)	organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje, ter

(d)	strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

Pododdelek 1

Izvrševanje civilnopravnih ukrepov

Člen 320

Ukrepi za zavarovanje dokazov

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog stranke, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju zaščite zaupnih informacij.

2. Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

Člen 321

Pravica do informacij

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

(a)	za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

(b)	za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

(c)	za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev;

(d)	za katero je oseba iz točk (a), (b) ali (c) opozorila, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga oziroma opravljanju storitev.

2. Podatki iz odstavka 1 po potrebi vključujejo:

(a)	imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno;

(b)	informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v druge zakonske določbe, ki:

(a)	imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij;

(b)	urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem ali kazenskem postopku;

(c)	urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

(d)	omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali

(e)	urejajo varstvo zaupnosti virov informacij oziroma obdelavo osebnih podatkov.

Člen 322

Začasni in previdnostni ukrepi

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa domače pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2. Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3. V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu pogodbenici zagotovita, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi zahtevajo bančne, finančne ali trgovinske dokumente ali ustrezen dostop do relevantnih informacij.

Člen 323

Korektivni ukrepi

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Po potrebi lahko pristojni sodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2. Sodni organi pogodbenic so pooblaščeni, da odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

Člen 324

Sodne odredbe

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja ali posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine, izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.

Člen 325

Alternativni ukrepi

Pogodbenici lahko določita, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz člena 323 in/ali člena 324 tega sporazuma, namesto uporabe ukrepov iz teh členov odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

Člen 326

Odškodnina

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da sodni organi na vlogo oškodovane stranke odredijo kršitelju, ki je vedel ali bi razumno moral vedeti, da sodeluje v dejavnosti, ki je predmet kršitve, da plača imetniku pravice odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve. Ko sodni organi določajo višino odškodnine:

(a)

upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

(b)	lahko v ustreznih primerih kot drugo možnost za točko (a) določijo višino odškodnine kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek nadomestil ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

2. Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

Člen 327

Pravni stroški

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če načela pravičnosti tega ne dovolijo.

Člen 328

Objava sodb

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

Člen 329

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem oddelku, velja:

(a)	da za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in da lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba njenega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem;

(b)	da se točka (a) smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorskimi pravicami, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino.

Pododdelek 2

Druge določbe

Člen 330

Mejni ukrepi

1. Razen če je v tem pododdelku določeno drugače, pogodbenici sprejmeta postopke, ki imetniku pravice, ki ima razlog za utemeljen sum, da utegne biti blago, ki krši pravico intelektualne lastnine (31), uvoženo, izvoženo, ponovno izvoženo, vneseno na carinsko območje ali odpremljeno z njega, dano v odložni postopek ali dano v brezcarinsko območje oziroma brezcarinsko skladišče, omogočijo, da pri pristojnih organih, upravnih ali sodnih, vloži pisni zahtevek za začasno opustitev sprostitve ali zadržanje takega blaga s strani carinskih organov.

2. Kadar imajo carinski organi v okviru svojih ukrepov in preden nosilec pravice vloži zahtevek ali mu je zahtevek odobren, zadostne razloge za sum, da blago krši pravico intelektualne lastnine, pogodbenici določita, da lahko začasno prekinejo sprostitev blaga ali blago zadržijo, da imetniku pravice omogočijo vložitev zahtevka za ukrepe v skladu z odstavkom 1.

3. Kakršne koli pravice ali obveznosti za uvoznika, ki so določene v domačem pravu za izvajanje tega člena in oddelka 4 dela III Sporazuma TRIPS, se uporabljajo tudi za izvoznika ali imetnika blaga.

4. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da njeni pristojni organi od imetnika pravic, ki zahteva postopke iz odstavka 1, zahtevajo, naj pristojnim organom zagotovi ustrezne dokaze, da je po zakonih pogodbenice, ki postopke zagotavlja, njegova pravica intelektualne lastnine kršena prima facie, in predloži dovolj informacij, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih imetnik pravic ima, da bo blago za carinske organe razpoznavno v razumni meri. Zahteva glede zagotavljanja zadostnih informacij ne sme nerazumno odvračati od postopkov, opisanih v odstavku 1.

5. Da se ugotovi, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, carinski urad imetniku pravice sporoči, na njegovo zahtevo in če je znano, imena in naslove prejemnika, pošiljatelja ali imetnika blaga ter poreklo in izvor blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine.

Carinski urad vlagatelju tudi omogoči, da pregleda blago, katerega sprostitev je bila začasno opuščena ali ki je bilo zadržano. Pri pregledu blaga lahko carinski urad odvzame vzorce in jih preda ali pošlje imetniku pravice, na njegovo zahtevo, in sicer samo za namene analize in za omogočanje nadaljnjega postopka.

6. Carinski organi aktivno iščejo in prepoznavajo pošiljke, ki vsebujejo blago, za katerega se na podlagi tehnik analize tveganja domneva, da krši pravico intelektualne lastnine. Vzpostavijo sisteme za tesno sodelovanje z imetniki pravic, vključno z učinkovitimi mehanizmi za zbiranje informacij za analizo tveganja.

7. Pogodbenici se dogovorita o sodelovanju, da bi odpravili mednarodno trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. V ta namen si po potrebi izmenjujeta informacije in se dogovorita o sodelovanju med svojimi pristojnimi organi v zvezi s trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine.

8. Za blago v tranzitu prek ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice prva pogodbenica zagotovi informacije drugi pogodbenici, da se omogoči učinkovito ukrepanje zoper pošiljke blaga, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine.

9. Brez poseganja v druge načine sodelovanja se za odstavka 7 in 8 tega člena v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje v povezavi s pravicami intelektualne lastnine uporablja Protokol III o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

10. Pododbor za carino iz člena 200 tega sporazuma deluje kot odbor, odgovoren za ustrezno delovanje in izvajanje tega člena.

Člen 331

Kodeksi ravnanja

Pogodbenici spodbujata:

(a)	pripravo kodeksov ravnanja s strani trgovinskih ali poklicnih združenj ali organizacij s ciljem prispevati k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ter

(b)	predložitev osnutkov kodeksov ravnanja in kakršnih koli ocen uporabe teh kodeksov ravnanja pristojnim organom pogodbenic.

Člen 332

Sodelovanje

1. Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

2. Ob upoštevanju določb naslova VI (Finančna pomoč ter določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega sporazuma lahko področja sodelovanja med drugim vključujejo naslednje dejavnosti:

(a)	izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnimi pravili o varstvu in uveljavljanju; izmenjavo izkušenj pri zakonodajnem napredku na teh področjih;

(b)	izmenjavo izkušenj in informacij o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(c)	izmenjavo izkušenj z izvrševanjem s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

(d)	izgradnjo zmogljivosti; izmenjavo in usposabljanje osebja;

(e)	spodbujanje in širjenje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic;

(f)	spodbujanje institucionalnega sodelovanja, na primer med uradi za intelektualno lastnino;

(g)

aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik v zvezi s pravicami intelektualne lastnine: pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

POGLAVJE 10

Konkurenca

Oddelek 1

Protimonopolne zadeve in združitve

Člen 333

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(1)	„organ, pristojen za konkurenco“ pomeni za Unijo Evropsko komisijo, za Republiko Moldavijo pa Svet za konkurenco;

(2)

„zakonodaja o konkurenci“ pomeni:

(a)	v primeru Unije člene 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) ter njihove izvedbene predpise in spremembe;

(b)	v primeru Republike Moldavije Zakon o konkurenci št. 183 z dne 11. julija 2012 ter njegove izvedbene predpise in spremembe ter

(c)	vse morebitne spremembe instrumentov iz točk (a) in (b) po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 334

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse popačijo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.

Člen 335

Izvajanje

1. Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju izvaja celovito zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne dogovore, usklajene prakse in protikonkurenčno enostransko ravnanje podjetij z dominantno tržno močjo ter zagotavlja učinkovit nadzor nad koncentracijami.

2. Vsaka od pogodbenic vzpostavi neodvisen organ z zadostnimi človeškimi in finančnimi viri, da učinkovito izvršuje zakonodajo o konkurenci iz člena 333(2).

3. Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.

Člen 336

Državni monopoli, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami

1. To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da bi določili ali ohranjali državne monopole in javna podjetja ali podjetjem podelili posebne ali izključne pravice na podlagi ustrezne zakonodaje.

2. Kar zadeva državne monopole komercialne narave, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, vsaka od pogodbenic zagotovi, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 333(2), kolikor uporaba te zakonodaje pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu.

Člen 337

Sodelovanje in izmenjava informacij

1. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja in usklajevanja med svojimi organi, pristojnimi za konkurenco, da se okrepi učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci in dosežejo cilji tega sporazuma s spodbujanjem konkurence in omejevanjem protikonkurenčnega poslovnega ravnanja ali protikonkurenčnih transakcij.

2. V ta namen lahko vsak organ, pristojen za konkurenco, obvesti drug organ, pristojen za konkurenco, o svoji pripravljenosti za sodelovanje v zvezi z izvrševanjem zakonodaje v kateri koli od pogodbenic. Nobeni od pogodbenic se ne prepreči sprejemanje avtonomnih odločitev o zadevah, ki so predmet sodelovanja.

3. Organi, pristojni za konkurenco, si lahko izmenjujejo nezaupne informacije, da se olajša učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci. Za vse izmenjave informacij veljajo merila zaupnosti, ki veljajo v vsaki od pogodbenic. Pogodbenici pri izmenjavi informacij v skladu s tem členom v okviru svojih pristojnosti upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

Člen 338

Reševanje sporov

Za ta oddelek se ne uporabljajo določbe mehanizma za reševanje sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Oddelek 2

Državna pomoč

Člen 339

Splošna načela in področje uporabe

1. Državna pomoč v kakršni koli obliki, ki jo odobri Unija ali Republika Moldavija ali se dodeli iz sredstev ene od pogodbenic, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga in storitvam ter vpliva na trgovino med pogodbenicama, ni skladna s tem sporazumom.

2. To poglavje se ne uporablja za državno pomoč v zvezi z ribištvom, proizvodi iz Priloge I k Sporazumu o kmetijstvu in ostalimi pomočmi, ki jih določa Sporazum o kmetijstvu.

Člen 340

Presoja državne pomoči

1. Državna pomoč se presoja na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v EU, zlasti člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije in interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije EU, vključno z relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

2. Obveznosti, ki izhajajo iz tega člena, se začnejo uporabljati v petih letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 341

Zakonodaja na področju državnih pomoči in pristojni organ

1. Pogodbenici sprejmeta ali ohranita, kar je primerno, zakonodajo za nadzor državne pomoči. Prav tako ustanovita ali ohranita, kar je primerno, neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za nadzor državne pomoči. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne ukrepe državne pomoči, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

2. Obveznosti, ki izhajajo iz tega člena, se izpolnijo v dveh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

3. Kakršne koli sheme pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa za nadzor državnih pomoči, se uskladijo v obdobju osem let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Brez poseganja v ostala poglavja tega sporazuma se obdobje prilagoditve v zvezi s shemami državne pomoči, ki so bile sprejete na podlagi Zakona Republike Moldavije o prostih ekonomskih conah št. 440-XV z dne 27. julija 2001, podaljša za največ deset let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 342

Preglednost

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi preglednost na področju državnih pomoči. V ta namen vsaka od pogodbenic od 1. januarja 2016 vsaki dve leti poroča drugi pogodbenici, in sicer na podlagi metodologije in predstavitve letnega pregleda državnih pomoči s strani EU. Šteje se, da je to poročilo predloženo, če sta pogodbenici zadevne informacije objavili na javno dostopni spletni strani ali so bile te informacije tam objavljene v njunem imenu.

2. Kadar ena od pogodbenic meni, da posamezna pomoč, ki jo je dodelila druga pogodbenica, vpliva na njene trgovinske odnose, lahko od druge pogodbenice zahteva, da zagotovi informacije o tej posamezni pomoči.

Člen 343

Zaupnost

Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

Člen 344

Klavzula ponovnega pregleda

Pogodbenici redno pregledujeta zadeve, na katere se sklicuje to poglavje. Te zadeve lahko posredujeta Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Pogodbenici se strinjata, da bosta preverili napredek pri izvajanju tega poglavja vsaki dve leti od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen če se dogovorita drugače.

POGLAVJE 11

Energija, povezana s trgovino

Člen 345

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(1)	„nosilci energije“ pomeni surovo nafto (oznaka HS: 27.09), zemeljski plin (oznaka HS: 27.11) in električno energijo (oznaka HS: 27.16);

(2)

„fiksna infrastruktura“ pomeni kakršno koli prenosno ali distribucijsko omrežje, obrat za utekočinjeni zemeljski plin ali skladišče, kot je opredeljeno v Direktivi 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in Direktivi 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo;

(3)	„transport“ pomeni prenos in distribucijo, kakor sta opredeljena v Direktivi 2003/54/ES in Direktivi 2003/55/ES, ter prenašanje ali dovajanje nafte po cevovodih;

(4)	„nepooblaščeni odvzem“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki zajema nezakonit odvzem energetskega blaga iz fiksne infrastrukture.

Člen 346

Domače regulirane cene

1. V skladu s Protokolom o pristopu Republike Moldavije k Energetski skupnosti se bo cena za dobavo plina in električne energije negospodinjskim odjemalcem določala izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pogodbenici podjetjem naložita obveznost v splošnem gospodarskem interesu (32), ki se nanaša na dobavno ceno za zemeljski plin in električno energijo (v nadaljnjem besedilu: regulirane cene). Če se negospodinjski odjemalci z dobaviteljem ne morejo dogovoriti o ceni električne energije ali plina, ki bi bila nižja ali enaka reguliranim cenam za zemeljski plin ali električno energijo, imajo pravico, da z dobaviteljem sklenejo pogodbo o dobavi električne energije ali zemeljskega plina, ki ni v skladu z veljavno regulirano ceno. V vsakem primeru imajo negospodinjski odjemalci pravico, da izpogajajo in podpišejo pogodbo z drugim dobaviteljem.

3. Pogodbenica, ki nalaga obveznost v skladu z odstavkom 2, zagotovi, da je taka obveznost jasno določena, pregledna, sorazmerna, nediskriminatorna, preverljiva in časovno omejena. Ko naloži to obveznost, pogodbenica tudi zagotovi enak dostop do potrošnikov tudi drugim podjetjem.

4. Če pogodbenica regulira ceno, po kateri se zemeljski plin in električna energija prodajata na domačem trgu, ta pogodbenica zagotovi, da se metodologija, ki se uporabi za izračun regulirane cene, objavi še pred uvedbo regulirane cene.

Člen 347

Prepoved dvojnih cen

1. Ne glede na možnost določitve reguliranih cen, skladno z odstavkoma 2 in 3 člena 346 tega sporazuma, nobena od pogodbenic ali njuni regulativni organi ne sprejmejo ali ohranijo ukrepa, po katerem bi za izvoz nosilcev energije v drugo pogodbenico veljala višja cena kot ta, ki se zaračunava za tovrstno blago, namenjeno domači potrošnji.

2. Pogodbenica izvoznica na zahtevo druge pogodbenice predloži dokaze, da razlika v ceni za iste nosilce energije, namenjene prodaji na domačem trgu in za izvoz, ni posledica ukrepa, ki je z odstavkom 1 tega člena prepovedan.

Člen 348

Tranzit

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da omogočita tranzit v skladu z načelom prostega tranzita in v skladu s členi V.1, V.2, V.4 in V.5 Sporazuma GATT iz leta 1994 ter členoma 7.1 in 7.3 Pogodbe o energetski listini, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 349

Transport

Kar zadeva transport električne energije in zemeljskega plina, zlasti dostop tretjih oseb do fiksne infrastrukture, pogodbenici sprejmeta svojo zakonodajo, kot je navedeno v Prilogi VIII k temu sporazumu in v Pogodbi o energetski skupnosti, da zagotovita objektivnost, razumnost in preglednost tarif, ki se objavijo pred njihovo uvedbo, postopkov za dodeljevanje zmogljivosti in vseh drugih pogojev ter ne razlikujeta na podlagi izvora, lastništva ali namembne države električne energije ali zemeljskega plina.

Člen 350

Nepooblaščen odvzem blaga v tranzitu

Vsaka od pogodbenic sprejme vse potrebne ukrepe, da prepove in prepreči nepooblaščen odvzem nosilcev energije v tranzitu čez svoje ozemlje s strani katerega koli subjekta, ki je pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo.

Člen 351

Neprekinjen tranzit

1. Pogodbenici ne posegata v tranzit nosilcev energije čez njuno ozemlje, razen če je tak poseg posebej določen v pogodbi ali drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit.

2. Pogodbenica, po ozemlju katere poteka tranzit nosilcev energije, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, pred dokončanjem postopka za rešitev spora v okviru relevantne pogodbe ali sporazuma ali nujnega postopka v skladu s Prilogo XXXI k temu sporazumu ali v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ne prekine ali zmanjša tega tranzita niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo, vključno z državnim trgovinskim podjetjem, da bi prekinil ali zmanjšal ta tranzit, razen v okoliščinah iz odstavka 1 tega člena.

3. Pogodbenica ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje tranzita v skladu s tem členom, če ni zmožna dobaviti nosilcev energije ali opraviti tranzita ali transporta nosilcev energije zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

Člen 352

Obveznosti glede tranzita za operaterje

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da operaterji fiksne infrastrukture sprejmejo vse potrebne ukrepe, da:

(a)	se kar najbolj zmanjša tveganje nenamerne prekinitve ali zmanjšanja tranzita, ter

(b)	se hitro obnovi normalno delovanje takšnega tranzita, ki je bil nenamerno prekinjen ali zmanjšan.

Člen 353

Regulativni organ za električno energijo in zemeljski plin

1. V skladu z direktivama 2003/55/ES in 2003/54/ES so regulativni organi na področju zemeljskega plina in električne energije pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov, imajo pa tudi zadostna pooblastila, da zagotovijo učinkovito konkurenco in učinkovito delovanje trga.

2. Odločbe in regulativnega organa in postopki, ki jih uporablja, so nepristranski do vseh udeležencev na trgu.

3. Operater, ki ga zadeva odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

Člen 354

Razmerje do Pogodbe o energetski skupnosti

1. V primeru navzkrižij med določbami tega poglavja in določbami Pogodbe o energetski skupnosti ali določbami zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o energetski skupnosti, imajo prednost določbe Pogodbe o energetski skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o energetski skupnosti.

2. Pri izvajanju tega poglavja ima prednost sprejetje zakonodaje ali drugih aktov, ki so skladni s Pogodbo o energetski skupnosti ali temeljijo na veljavni zakonodaji Unije. V primeru spora glede tega poglavja se šteje, da so zakonodaja ali drugi akti, ki izpolnjujejo ta merila, skladni s tem poglavjem. Pri presoji, ali zakonodaja ali drugi akti izpolnjujejo ta merila, se upoštevajo vsi relevantni sklepi, sprejeti v skladu s členom 91 Pogodbe o energetski skupnosti.

3. Nobena od pogodbenic ne uporablja določb o reševanju sporov tega sporazuma za domnevanje kršitve določb Pogodbe o energetski skupnosti.

POGLAVJE 12

Preglednost

Člen 355

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(1)

„ukrepi za splošno uporabo“ vključujejo zakone, predpise, sodne odločbe, postopke in upravne odločbe splošne uporabe ter katere koli splošne ali abstraktne akte, razlage ali druge zahteve, ki lahko vplivajo na katero koli zadevo iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Ne vključujejo odločbe, ki se uporablja za posamezno osebo;

(2)	„zainteresirana oseba“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki imajo kakršne koli pravice ali obveznosti v skladu z ukrepi za splošno uporabo v smislu naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 356

Cilj in področje uporabe

Pogodbenici ob priznavanju vpliva, ki ga lahko ima njun zakonodajni okvir na trgovino in naložbe med njima, zagotovita predvidljiv zakonodajni okvir za gospodarske subjekte in učinkovite postopke, pri čemer ustrezno upoštevata zahteve glede pravne varnosti in sorazmernosti.

Člen 357

Objava

1. Vsaka od pogodbenic v zvezi z ukrepi za splošno uporabo zagotovi, da:

(a)	so takoj razpoložljivi prek uradno določenega medija in, kadar je to izvedljivo, prek elektronskih sredstev, in sicer tako, da se vsem omogoči, da se seznanijo z njimi;

(b)	zagotavljajo razlago cilja in utemeljitve takih ukrepov ter

(c)	omogočajo dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takih ukrepov, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

2. Vsaka od pogodbenic:

(a)	si prizadeva dovolj zgodaj objaviti vsakršen predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;

(b)	zainteresiranim osebam zagotovi razumne priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s takimi predlogi, ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to, ter

(c)	si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s takimi predlogi.

Člen 358

Poizvedbe in kontaktne točke

1. Zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o kateri koli zadevi iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vsaka od pogodbenic določi kontaktno točko, ki deluje kot koordinator.

2. Vsaka od pogodbenic ohrani ali vzpostavi ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo ter njegovo uporabo. Poizvedbe se lahko predložijo prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, ali po potrebi prek katerega koli drugega mehanizma.

3. Pogodbenici priznavata, da kakršen koli odziv iz odstavka 2 morda ni dokončen ali pravno zavezujoč, temveč je zgolj informativen, razen če je v njunih zakonih in drugih predpisih drugače določeno.

4. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi s katerimi koli ukrepi za splošno uporabo ali predlogom za sprejetje ali spremembo ukrepov za splošno uporabo, za katere pogodbenica prosilka meni, da bi lahko vplivali na izvajanje naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica prosilka predhodno obveščena o navedenem ukrepu.

Člen 359

Izvrševanje ukrepov za splošno uporabo

Vsaka od pogodbenic dosledno, nepristransko in razumno izvršuje vse ukrepe za splošno uporabo. V ta namen vsaka od pogodbenic pri uporabi takih ukrepov za posamezne osebe, blago ali storitve druge pogodbenice v posebnih primerih:

(a)	poizkuša zainteresirane osebe, ki jih postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi postopki obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

(b)	takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes, ter

(c)	zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem pravu in da so v skladu z njim.

Člen 360

Presoja in pritožba

1. Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani sodne, arbitražne ali upravne organe ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo upravnega ukrepa v zvezi z zadevami iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Taki organi ali postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, in izid zadeve ni v njihovem bistvenem interesu.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da je strankam v postopku v okviru takih organov ali postopkov zagotovljena pravica do:

(a)	razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, ter

(b)	odločbe na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva zakonodaja pogodbenice, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

3. Vsaka od pogodbenic glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kot je določeno v njeni zakonodaji, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje urada ali pristojnega organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

Člen 361

Kakovost in uspešnost zakonodajne ureditve ter dobro upravno ravnanje

1. Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks pri njunih regulativnih politikah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.

2. Pogodbenici sprejmeta načela dobrega upravnega ravnanja (33) in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takega ravnanja, vključno z izmenjavo informacij in najboljših praks.

Člen 362

Posebna pravila

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v katera koli posebna pravila o preglednosti, določena v drugih poglavjih naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

POGLAVJE 13

Trgovina in trajnostni razvoj

Člen 363

Ozadje in cilji

1. Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse iz leta 2006 ter deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ter si prizadevali, da bo ta cilj vključen in se odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

2. Pogodbenici se ponovno zavezujeta, da si bosta prizadevali za trajnostni razvoj, ter potrjujeta, da so gospodarski razvoj in socialni razvoj ter varstvo okolja njegovi temeljni deli, ki so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Poudarjata koristnost upoštevanja vprašanj s področja dela (34) in okolja, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.

Člen 364

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1. Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do opredelitve politik in prednostnih nalog trajnostnega razvoja, vzpostavitve lastnih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z njuno zavezanostjo mednarodno priznanim standardom in sporazumom iz členov 365 in 366 tega sporazuma.

2. V skladu s tem si obe pogodbenici prizadevata zagotoviti, da njuni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko stopnjo varstva okolja in dela, ter še naprej izboljševati zakone in politike ter povezane ravni varstva.

Člen 365

Večstranski standardi in sporazumi na področju dela

1. Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse kot ključne elemente spoprijemanja z globalizacijo ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki prispeva k polni in produktivni zaposlenosti in dostojnemu delu za vse. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta k primernemu posvetovanju in sodelovanju glede vprašanj s področja dela, ki so v interesu obeh.

2. Pogodbenici se v skladu s svojimi obveznostmi iz članstva MOD ter njene deklaracije o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve iz leta 1998, zavezujeta, da bosta v svojih zakonih in praksi ter na celotnem svojem ozemlju spoštovali, spodbujali in uresničevali mednarodno priznane temeljne delovne standarde, zajete v temeljnih konvencijah MOD, zlasti:

(a)	svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b)	odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(c)	učinkovito odpravo dela otrok ter

(d)	odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

3. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze, da bosta v svojih zakonih in praksi učinkovito izvajali temeljne, prednostne in druge konvencije MOD, ki so jih ratificirale države članice oziroma Republika Moldavija.

4. Pogodbenici bosta tudi proučili ratifikacijo preostalih prednostnih in drugih konvencij, ki jih MOD uvršča med najsodobnejše. V tem kontekstu si pogodbenici redno izmenjujeta informacije o napredku in razvoju procesa ratifikacije.

5. Pogodbenici priznavata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali le-te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov.

Člen 366

Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi

1. Pogodbenici priznavata pomen mednarodnega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja ter poudarjata pomen spodbujanja medsebojne podpore med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta, da se bosta po potrebi posvetovali in sodelovali pri pogajanjih o okoljskih vprašanjih, povezanih s trgovino, in drugih okoljskih zadevah, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

2. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta.

3. Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na področju ratifikacije večstranskih okoljskih sporazumov ali njihovih sprememb.

4. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo k doseganju končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in pripadajočega kjotskega protokola. Zavezujeta se sodelovanju pri razvoju prihodnjega mednarodnega okvira o podnebnih spremembah v okviru UNFCCC ter povezanih sporazumov in sklepov.

5. Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta ali ohranita ukrepe za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, pod pogojem, da ti ukrepi niso izvedeni na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

Člen 367

Trgovina in naložbe za spodbujanje trajnostnega razvoja

Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji. V skladu s tem pogodbenici:

(a)	priznavata koristno vlogo, ki jo lahko imajo temeljni delovni standardi in dostojno delo za gospodarsko učinkovitost, inovativnost in produktivnost, ter si bosta prizadevali za večjo politično usklajenost med trgovinskimi politikami na eni strani ter politikami trga dela na drugi strani;

(b)	si prizadevata olajšati in spodbujati trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve, tudi z odpravljanjem povezanih netarifnih ovir;

(c)

si prizadevata za odpravo ovir v trgovini ali za naložbe za blago in storitve, ki so še posebej pomembne za ublažitev posledic podnebnih sprememb, kot so trajnostno obnovljiva energija in energetsko učinkoviti izdelki in storitve, tudi s sprejetjem okvirov politike za uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in s spodbujanjem uveljavitve standardov, ki upoštevajo okoljske in gospodarske potrebe in zmanjšujejo tehnične ovire v trgovini;

(d)

soglašata, da bosta spodbujali trgovino z blagom, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, vključno z blagom iz prostovoljnih sistemov zagotavljanja trajnosti, kot so pravična in etična trgovina, okoljski znak ter sheme za certifikacijo proizvodov na osnovi naravnih virov;

(e)

soglašata, da bosta spodbujali družbeno odgovornost podjetij, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks. V tem pogledu se pogodbenici sklicujeta na relevantna mednarodno priznana načela in smernice, na primer smernice OECD za multinacionalna podjetja, globalni dogovor Združenih narodov in tristransko deklaracijo o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko MOD.

Člen 368

Biološka raznovrstnost

1. Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega razvoja ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in drugimi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, katerih podpisnici sta.

2. V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)	spodbujali trgovino s proizvodi na osnovi naravnih virov, pridobljenih s trajnostno rabo bioloških virov, ter prispevali k ohranjanju biološke raznovrstnosti;

(b)	izmenjevali informacije o ukrepih na področju trgovine s proizvodi na osnovi naravnih virov za omejevanje izgube biološke raznovrstnosti in zmanjšanje pritiskov nanjo, ter po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek svojih politik in zagotovili njihovo medsebojno podporo;

(c)	spodbujali vključitev vrst v Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES), če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(d)

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja trajnostne rabe in biološke raznovrstnosti v naravnih ali kmetijskih ekosistemih, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom, posebej zavarovanimi naravnimi območji in genetsko raznovrstnostjo, obnovo ekosistemov ter odpravljanje ali zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov uporabe živih in neživih naravnih virov ali ekosistemov.

Člen 369

Trajnostno upravljanje gozdov in trgovina z gozdarskimi proizvodi

1. Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov in prispevek gozdov k gospodarskim, okoljskim in družbenim ciljem pogodbenic.

2. V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)

spodbujali trgovino z gozdarskimi proizvodi, ki izhajajo iz trajnostnega upravljanja gozdov in so pobrani v skladu z domačo zakonodajo države, kjer so bili pobrani. Ukrepi v zvezi s tem lahko vključujejo sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovino na področju gozdov;

(b)	izmenjevali informacije o ukrepih za spodbujanje uporabe lesa in lesnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov ter po potrebi sodelovali pri razvoju takih ukrepov;

(c)	sprejeli ukrepe za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in boj proti nezakonitemu izsekavanju in s tem povezani trgovini, po potrebi tudi nasproti tretjim državam;

(d)	izmenjevali informacije o ukrepih za izboljšanje upravljanja gozdov in po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek in zagotovili medsebojno podporo svojih politik za izključitev nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz trgovinskih tokov;

(e)	spodbujali vključitev vrst lesa v CITES, če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(f)	sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in trajnostnega upravljanja vseh vrst gozdov z uporabo certificiranja, ki spodbuja odgovorno upravljanje gozdov.

Člen 370

Trgovina z ribjimi proizvodi

Ob upoštevanju pomena zagotavljanja odgovornega upravljanja ribjih staležev na trajnosten način in spodbujanja dobrega upravljanja trgovine se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

(a)	spodbujali dobre prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)	sprejeli učinkovite ukrepe za spremljanje in nadzor ribolovnih dejavnosti;

(c)	zagotavljali polno skladnost z veljavnimi ohranitvenimi in nadzornimi ukrepi, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ter sodelovali z njimi in v njihovem okviru, kakor široko je mogoče, ter

(d)

sodelovali v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in z njim povezanimi dejavnostmi s celovitimi, učinkovitimi in preglednimi ukrepi. Pogodbenici bosta tudi izvajali politike in ukrepe za izključitev proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova iz trgovinskih tokov na svojih trgih.

Člen 371

Ohranitev ravni varstva

1. Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb z zmanjševanjem ravni varstva, ki jih določa nacionalna okoljska in delovna zakonodaja, ni primerno.

2. Pogodbenica ne opusti ali odstopa od svoje okoljske ali delovne zakonodaje ali predlaga, da jo bo opustila ali od nje odstopila za spodbudo trgovini ali vzpostavitvi, nakupu, širitvi ali ohranjanju naložb vlagatelja na svojem ozemlju.

3. Nobena od pogodbenic ne opušča dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini ali naložbam.

Člen 372

Znanstvene informacije

Pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pogodbenici upoštevata razpoložljive znanstvene dokaze in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, če obstajajo, vključno s previdnostnim načelom.

Člen 373

Preglednost

Vsaka od pogodbenic v skladu z domačim pravom in poglavjem 12 (Preglednost) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma zagotovi, da so vsi ukrepi, namenjeni varstvu okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pripravljeni, uvedeni in izvajani na pregleden način, s pravočasnim obvestilom in javnim posvetovanjem ter s primernim in pravočasnim obveščanjem nedržavnih akterjev.

Člen 374

Pregled učinkov na trajnostni razvoj

Pogodbenici se zavežeta pregledovanju, spremljanju in ocenjevanju učinka izvajanja naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj z lastnimi participativnimi postopki in institucijami ter tistimi, ki so vzpostavljeni na podlagi tega sporazuma, na primer z ocenjevanjem učinkov, povezanih s trgovino, na trajnostni razvoj.

Člen 375

Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri vidikih okoljskih politik in politik dela, ki so povezani s trgovino, za doseganje ciljev iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V sodelovanje so lahko med drugim zajeta naslednja področja:

(a)	delovni in okoljski vidiki trgovine in trajnostnega razvoja na mednarodnih forumih, vključno z zlasti STO, MOD, UNEP in večstranskimi okoljskimi sporazumi;

(b)	metodologije in kazalniki za oceno učinka trgovine na trajnost;

(c)	učinek uredb, meril in standardov s področja dela in okolja na trgovino in naložbe ter učinek trgovinskih in naložbenih pravil na delovno in okoljsko zakonodajo, tudi na pripravo uredb in politike na področju dela in okolja;

(d)	pozitivni in negativni učinki naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj ter načini za njihovo povečanje, preprečevanje oziroma blažitev, tudi ob upoštevanju ocen učinka na trajnost, ki jih izvede katera koli od pogodbenic;

(e)	spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja temeljnih, prednostnih in drugih najsodobnejših konvencij MOD ter večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino;

(f)	spodbujanje zasebnih in javnih shem za certifikacijo, sledljivost in označevanje, vključno z ekološkim označevanjem;

(g)	spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, na primer z ukrepi za povečevanje ozaveščenosti, upoštevanje, izvajanje in razširjanje mednarodno priznanih smernic in načel;

(h)

trgovinski vidiki Agende MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga delovne sile, temeljnimi delovnimi standardi, statistiko dela, razvojem človeških virov in vseživljenjskim učenjem, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov;

(i)	vidiki večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino, vključno s carinskim sodelovanjem;

(j)	vidiki sedanjega in prihodnjega mednarodnega režima o podnebnih spremembah, povezani s trgovino, vključno z načini za spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij in energetske učinkovitosti;

(k)	ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti;

(l)	ukrepi, povezani s trgovino, za reševanje problema krčenja gozdov, vključno z obravnavanjem težav v zvezi z nezakonito sečnjo, ter

(m)	ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks ter trgovine s trajnostno upravljanimi ribjimi proizvodi.

Člen 376

Institucionalni mehanizmi in mehanizmi spremljanja

1. Vsaka pogodbenica določi urad v svoji upravi, ki je kontaktna točka za stike z drugo pogodbenico za namene izvajanja tega poglavja.

2. Ustanovi se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Sestavljajo ga visoki uradniki iz uprav vsake pogodbenice.

3. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za nadzor nad izvajanjem tega poglavja, vključno s sodelovanjem iz člena 375 tega sporazuma. Pododbor sprejme svoj poslovnik.

4. Vsaka od pogodbenic skliče novo ali se posvetuje z obstoječimi nacionalnimi svetovalnimi skupinami za trajnostni razvoj, katerih naloga je svetovanje o vprašanjih iz tega poglavja. Take skupine lahko predložijo svoja mnenja ali priporočila o izvajanju tega poglavja, tudi na lastno pobudo.

5. Nacionalne svetovalne skupine obsegajo neodvisne predstavnike organizacij civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani, med drugim delodajalcev in organizacij delavcev, nevladnih organizacij, poslovnih skupin in drugih relevantnih zainteresiranih strani.

Člen 377

Skupni forum za dialog s civilno družbo

1. Pogodbenici omogočata skupni forum z organizacijami civilne družbe, ustanovljenimi na njunih ozemljih, vključno s člani njunih nacionalnih svetovalnih skupin, in širšo javnostjo, za dialog o vidikih tega sporazuma, povezanih s trajnostnim razvojem. Pogodbenici spodbujata uravnoteženo predstavništvo pomembnih interesov, vključno z neodvisnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, okoljskimi interesi in poslovnimi skupinami ter po potrebi drugimi relevantnimi zainteresiranimi stranmi.

2. Skupni forum za dialog s civilno družbo se sestane enkrat letno, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o delovanju skupnega foruma za dialog s civilno družbo najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3. Pogodbenici skupnemu forumu za dialog s civilno družbo predstavita najnovejše podatke o izvajanju tega poglavja. Stališča in mnenja skupnega foruma za dialog s civilno družbo se predložijo pogodbenicama in so javno dostopna.

Člen 378

Posvetovanja na vladni ravni

1. Za vse zadeve iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke iz tega člena in člena 379 tega sporazuma.

2. Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki druge pogodbenice. Zahtevek vsebuje jasno navedbo zadeve in opredelitev težave, zagotavlja pa tudi kratek povzetek zahtev iz tega poglavja. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo po posvetovanju.

3. Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani. Pogodbenici upoštevata dejavnosti MOD ali relevantnih večstranskih okoljskih organizacij ali organov, tako da se spodbujata boljše sodelovanje in usklajenost med delom pogodbenic in teh organizacij. Pogodbenici se po potrebi posvetujeta s temi organizacijami ali organi ali katero koli drugo osebo ali telesom po lastni presoji, da se zadeva temeljito prouči.

4. Če pogodbenica meni, da je potrebna nadaljnja razprava, lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sestane in obravnava zadevo. Pododbor se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve.

5. Pododbor lahko po potrebi zaprosi za mnenje nacionalno svetovalno skupino ene od pogodbenic ali obeh pogodbenic ali drugo strokovno pomoč.

6. Rešitev, ki jo sprejmejo posvetujoče se strani, se javno objavi.

Člen 379

Skupina strokovnjakov

1. Vsaka od pogodbenic lahko 90 dni po vložitvi zahtevka za posvetovanje v skladu s členom 378(2) tega sporazuma zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov in prouči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena z vladnimi posvetovanji.

2. Uporabljajo se določbe pododdelkov 1 in 3 oddelka 3 ter člena 406 poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, poslovnika iz Priloge XXXIII k temu sporazumu ter kodeksa ravnanja za arbitre in mediatorje (v nadaljnjem besedilu: kodeks ravnanja) iz Priloge XXXIV k temu sporazumu, razen če ni v tem členu določeno drugače.

3. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki v postopkih skupine. Vsaka od pogodbenic predlaga vsaj pet posameznikov, ki delujejo kot strokovnjaki. Pogodbenici prav tako izbereta vsaj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, da opravljajo funkcijo predsednika skupine strokovnjakov. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

4. Seznam iz odstavka 3 vključuje posameznike s strokovnim znanjem ali strokovnim znanjem s področja vprašanj glede prava, dela ali okolja, ki jih obravnava to poglavje, ali reševanja sporov, ki nastanejo na podlagi mednarodnih sporazumov. So samostojni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji in niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

5. Za zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja, so v skupini strokovnjaki s seznama iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 385 tega sporazuma in pravila 8 poslovnika iz Priloge XXXIII k temu sporazumu.

6. Skupina strokovnjakov lahko po lastni presoji zahteva informacije od katere koli od pogodbenic, nacionalnih svetovalnih skupin ali katerega koli drugega vira. V zadevah v zvezi z večstranskimi sporazumi, kot so določeni v členih 365 in 366 tega sporazuma, bi se morala skupina strokovnjakov posvetovati z MOD ali telesi večstranskih okoljskih sporazumov.

7. Skupina strokovnjakov pogodbenicama predloži poročilo v skladu z ustreznimi postopki iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V poročilu so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb in utemeljitev sprejetih ugotovitev in priporočil. Pogodbenici poročilo javno objavita v 15 dneh od njegove izdaje.

8. Pogodbenici se posvetujeta o primernih ukrepih, ki naj se izvedejo, ob upoštevanju poročila in priporočil skupine strokovnjakov. Zadevna pogodbenica svoje svetovalne skupine in drugo pogodbenico obvesti o svoji odločitvi glede vseh ukrepov, ki naj bi se izvedli, in sicer najpozneje v treh mesecih od javne objave poročila. Ukrepe na podlagi poročila in priporočil skupine strokovnjakov spremlja Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Posvetovalna telesa in skupni forum za dialog s civilno družbo lahko v zvezi s tem predložijo svoja stališča Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.

POGLAVJE 14

Reševanje sporov

Oddelek 1

Cilj in področje uporabe

Člen 380

Cilj

Cilj tega poglavja je vzpostaviti učinkovit in uspešen mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi po možnosti dosegli sporazumno rešitev.

Člen 381

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v zvezi z vsemi spori glede razlage in uporabe določb naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ni določeno drugače

Oddelek 2

Posvetovanja in mediacija

Člen 382

Posvetovanja

1. Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršen koli spor iz člena 381 tega sporazuma z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2. Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom drugi pogodbenici, ki ga predloži tudi Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, pri tem pa navede razloge za zahtevo ter sporne ukrepe in določbe iz člena 381 tega sporazuma, ki so po njenem mnenju relevantne.

3. Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med posvetovanji, so zaupna in ne posegajo v pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

4. Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago oziroma storitve, se opravijo v 15 dneh od datuma prejema zahtevka s strani zaprošene pogodbenice in se štejejo za zaključena v navedenih 15 dneh, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

5. Če pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odgovori v 10 dneh od datuma njegovega prejema, ali če do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 oziroma 4 tega člena, ali če se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 384 tega sporazuma.

6. Med posvetovanji vsaka od pogodbenic predloži zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.

7. Če se posvetovanja nanašajo na transport nosilcev energije prek omrežij in ena pogodbenica dojema rešitev spora kot nujno zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama, se ta opravijo v treh dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena tri dni po vložitvi zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

Člen 383

Mediacija

Katera koli od pogodbenic lahko od druge pogodbenice zahteva, da v zvezi s katerim koli ukrepom, ki škoduje trgovini ali naložbam med pogodbenicama, začne postopek mediacije v skladu s Prilogo XXXII k temu sporazumu.

Oddelek 3

Postopki reševanja sporov

Pododdelek 1

Arbitražni postopek

Člen 384

Začetek arbitražnega postopka

1. Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 382 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s tem členom.

2. Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 438(4) tega sporazuma, predloži v pisni obliki. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v svojem zahtevku opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 381 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo.

Člen 385

Ustanovitev arbitražnega sveta

1. Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2. V 10 dneh od datuma, ko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, prejme zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta, se pogodbenici posvetujeta, da bi dosegli sporazum o sestavi arbitražnega sveta.

3. Če pogodbenici v roku iz odstavka 2 tega člena ne moreta doseči dogovora o sestavi arbitražnega sveta, lahko katera koli od njiju imenuje arbitra s svojega podseznama, sestavljenega v skladu s členom 404 tega sporazuma, in sicer v petih dneh od izteka časovnega okvira iz odstavka 2 tega člena. Če katera koli od pogodbenic ne imenuje arbitra, izbere arbitra na zahtevo druge pogodbenice z žrebom predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 438(4) tega sporazuma, ali pooblaščenec predsednika s podseznama te pogodbenice, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 404 tega sporazuma.

4. Razen če pogodbenici dosežeta dogovor glede predsednika arbitražnega sveta v časovnem okviru, ki ga določa odstavek 2 tega člena, predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njegov pooblaščenec na zahtevo katere koli od pogodbenic izbere predsednika arbitražnega sveta z žrebom s podseznama predsednikov, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 404 tega sporazuma.

5. Predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njegov pooblaščenec izbere arbitre v petih dneh od zahtevka katere koli od pogodbenic iz odstavkov 3 in 4.

6. Za datum ustanovitve arbitražnega sveta velja datum, ko zadnji od treh izbranih arbitrov sprejme imenovanje v skladu s poslovnikom iz Priloge XXXIII k temu sporazumu.

7. Če kateri koli od seznamov iz člena 404 tega sporazuma ni pripravljen ali v času zahtevka v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo izmed posameznikov, ki jih formalno predlaga ena od pogodbenic ali obe pogodbenici.

8. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se v zvezi s sporom iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, uporabljata drugi stavek odstavka 3 in odstavek 4 brez uporabe odstavka 2, obdobje iz odstavka 5 pa znaša dva dni.

Člen 386

Predhodno odločanje o nujnosti

Če pogodbenica tako zahteva, arbitražni svet v 10 dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

Člen 387

Poročilo arbitražnega sveta

1. Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil, in sicer v 90 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko namerava arbitražni svet predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.

3. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 7 dneh od njegove predložitve.

4. Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve dokončne razsodbe sveta zajemajo zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in dajejo jasen odgovor na vprašanja in stališča pogodbenic.

5. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta, kakršen koli zahtevek iz odstavka 2 tega člena pa se predloži v petih dneh od predložitve pisnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

Člen 388

Spravni postopek za nujne energetske spore

1. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika arbitražnega sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi s katero koli zadevo, povezano s sporom, in sicer s predložitvijo prošnje svetu.

2. Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od imenovanja posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3. Pogodbenici in subjekti pod njunim nadzorom ali jurisdikcijo upoštevajo priporočila na podlagi odstavka 2 glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar nastopi prej.

4. Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

Člen 389

Obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta

1. Arbitražni svet o svoji končni odločitvi obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in sicer v 120 dneh od svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko namerava arbitražni svet predložiti svojo odločitev. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 150 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva sporočiti svojo odločitev v 60 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 75 dni od njegove ustanovitve.

3. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 40 dneh od svoje ustanovitve.

Pododdelek 2

Izpolnitev odločitve

Člen 390

Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev odločitve arbitražnega sveta v dobri veri.

Člen 391

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1. Če takojšnja izpolnitev odločitve ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu obvestila o odločitvi arbitražnega sveta pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, obvesti o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev odločitve („razumno obdobje“), pri čemer navede razloge za predlagano razumno obdobje.

2. Če se pogodbenici razhajata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v 20 dneh po tem, ko je od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, pisno zahteva, da dolžino razumnega obdobja določi prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 20 dneh od datuma vložitve zahtevka.

3. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pisno obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, o svojem napredku pri izpolnjevanju odločitve arbitražnega sveta vsaj 30 dni pred iztekom razumnega obdobja.

4. Razumno obdobje se lahko podaljša ob soglasju pogodbenic.

Člen 392

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, uradno obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2. Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ali skladnosti ukrepa, sprejetega za izpolnitev odločitve, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 381 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da prvotni arbitražni svet presodi o zadevi. V takem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 381 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

Člen 393

Začasni korektivni ukrepi v primeru neizpolnjevanja odločitve

1. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sporočen v skladu s členom 392(1) tega sporazuma, ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz člena 381 tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice, ki je vložila pritožbo, in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2. Če se pogodbenica, ki je vložila pritožbo, odloči, da ne bo zahtevala ponudbe za začasno nadomestilo iz odstavka 1 tega člena ali če je tak zahtevek predložen, vendar ne pride do dogovora o nadomestilu v 30 dneh od konca razumnega obdobja ali v primeru obvestila arbitražnega sveta v skladu s členom 392 tega sporazuma, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami člena 381 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, po obvestilu drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, začasno opusti obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe člena 381 tega sporazuma, na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi neizpolnjevanja. V obvestilu je navedena raven začasne opustitve obveznosti. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko začasno opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni od datuma prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni svet. O takem zahtevku obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, in sicer pred iztekom obdobja 10 dni iz odstavka 2. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev o ravni začasne opustitve obveznosti sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 30 dneh od vložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler prvotni arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka začasna opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

4. Opustitev obveznosti in nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata po tem, ko:

(a)	pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 398 tega sporazuma;

(b)	se pogodbenici dogovorita, da zaradi ukrepa, sporočenega v skladu s členom 392(1) tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe iz člena 381 tega sporazuma, ali

(c)	so bili vsi ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z določbami iz člena 381 tega sporazuma, odpravljeni ali spremenjeni, tako da je bila dosežena skladnost z navedenimi določbami, kot se odloči v skladu s členom 392(1) tega sporazuma.

Člen 394

Korektivni ukrepi za nujne energetske spore

1. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se uporabljajo določbe tega člena v zvezi s korektivnimi ukrepi.

2. Z odstopanjem od členov 391, 392 in 393 tega sporazuma lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, obveznosti iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma začasno opusti na ravni, ki ustreza izničenju ali poslabšanju, ki ju je povzročila pogodbenica, ki ni dosegla skladnosti z odločitvijo arbitražnega sveta v 15 dneh od njegovega obvestila. Ta začasna opustitev lahko začne veljati takoj. Taka začasna opustitev se lahko ohrani, dokler pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolni odločitve arbitražnega sveta.

3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali raven opustitve obveznosti zaradi neizpolnjevanja, lahko začne postopek na podlagi členov 393(3) in 395 tega sporazuma, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od pogodbenice, ki je vložila pritožbo, se bo odprava ali prilagoditev začasne opustitve obveznosti zahtevala šele potem, ko bo arbitražni svet odločil o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko začasno opustitev obveznosti ohrani.

Člen 395

Pregled ukrepov, sprejetih za zagotovitev izpolnjevanja odločitve po sprejetju začasnih korektivnih ukrepov zaradi neizpolnjevanja

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev izpolnjevanja odločitve arbitražnega sveta po začasni ukinitvi koncesij oziroma uporabi začasnega nadomestila. Z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena pogodbenica, ki je vložila pritožbo, umakne začasno ukinitev koncesij v 30 dneh od datuma prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo in z izjemo primerov iz odstavka 2 lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od svojega obvestila, da je izpolnila odločitev arbitražnega sveta.

2. Če pogodbenici v 30 dneh od prejema uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe člena 381 tega sporazuma, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Odločitev arbitražnega sveta se sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami iz člena 381 tega sporazuma, se začasna opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila zaključi. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, začasno ukinitev koncesij po potrebi prilagodi ravni, ki jo določi arbitražni svet.

Pododdelek 3

Skupne določbe

Člen 396

Zamenjava arbitrov

Če v arbitražnem postopku iz tega poglavja prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu, se uporabi postopek iz člena 385 tega sporazuma. Rok za obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta se podaljša za toliko, kot je potrebno za imenovanje novega arbitra, vendar največ 20 dni.

Člen 397

Začasna prekinitev in zaključek arbitražnega postopka in postopkov za zagotavljanje skladnosti

Arbitražni svet na pisno zahtevo pogodbenic kadar koli začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 mesecev. Arbitražni svet nadaljuje svoje delo pred koncem tega obdobje na pisno zahtevo pogodbenic ali po koncu tega obdobja na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki predloži pisno zahtevo, ustrezno obvesti predsednika Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in drugo pogodbenico. Če ob koncu dogovorjenega obdobja prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega pričetka dela arbitražnega sveta, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice nobene od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 405 tega sporazuma.

Člen 398

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem poglavjem. O taki rešitvi skupno obvestita Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in po potrebi predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se začasno prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se postopek reševanja sporov konča.

Člen 399

Poslovnik

1. Postopke reševanja sporov iz tega poglavja urejata poslovnik iz Priloge XXXIII k temu sporazumu in kodeks ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

2. Zaslišanja arbitražnega sveta so odprta za javnost, razen če poslovnik določa drugače.

Člen 400

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije, ki se mu zdijo ustrezne za njegov postopek, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vpletenimi v spor. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic lahko v skladu s poslovnikom arbitražnemu svetu predložijo dopis amicus curiae. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba predložiti vsaki od pogodbenic, da izrazita pripombe.

Člen 401

Pravila razlage

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 381 tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Arbitražni svet tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov in pritožbenega organa, ki jih sprejme organ STO za reševanje sporov. Odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

Člen 402

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1. Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če odločitve kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru pa se ločena mnenja arbitrov ne razkrijejo.

2. Vse odločitve arbitražnega sveta pogodbenici sprejmeta brezpogojno. Te odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 381 tega sporazuma in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, v celoti objavi odločitve arbitražnega sveta v 10 dneh od obvestila o njih, razen če se odloči, da tega ne bo storil, da bi zagotovil zaupnost poslovnih informacij.

Člen 403

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

1. Postopki iz tega člena se uporabljajo za spore glede razlage in uporabe določb tega sporazuma v zvezi s postopnim približevanjem iz poglavja 3 (Tehnične ovire v trgovini), poglavja 4 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi), poglavja 5 (Olajševanje carinskih postopkov in trgovine), poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje), poglavja 8 (Javna naročila) ali poglavja 10 (Konkurenca) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali ki pogodbenici kako drugače nalagajo obveznost, opredeljeno s sklicevanjem na določbo prava EU.

2. Če se v sporu pojavi težava v zvezi z razlago določbe prava Unije, navedene v odstavku 1, arbitražni svet ne odloči o tem vprašanju, temveč za odločitev zaprosi Sodišče Evropske unije. V takih primerih se tek rokov, ki veljajo za odločitve arbitražnega sveta, začasno ustavi, dokler Sodišče Evropske unije ne sprejme odločitve. Odločitev Sodišča Evropske unije je za arbitražni svet zavezujoča.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 404

Seznami arbitrov

1. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic in enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki lahko opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

2. Arbitri imajo strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svojem imenu, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

3. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi lahko pripravi dodatne sezname s po 12 posamezniki z znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ti dodatni seznami uporabijo za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 385 tega sporazuma.

Člen 405

Razmerje do obveznosti STO

1. Uporaba določb o reševanju sporov iz tega poglavja ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2. Vendar pogodbenica za noben ukrep ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti na podlagi tega sporazuma in Sporazuma STO hkrati. V takem primeru velja, da po začetku postopka reševanja sporov pogodbenica ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti v okviru drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če izbrano razsodišče iz procesnih razlogov ali razlogov v zvezi s pristojnostjo ne more odločiti o zahtevku za odpravo kršitve te obveznosti.

3. V odstavku 2 tega člena:

(a)	se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO sprožijo z zahtevo pogodbenice za ustanovitev sveta iz člena 6 Sporazuma STO o pravilih in postopkih poravnavanja sporov ter

(b)	se postopki reševanja sporov v okviru tega poglavja začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 384 tega sporazuma.

4. Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.

Člen 406

Roki

1. Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih mora arbitražni svet uradno sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2. Vsi roki iz tega poglavja se lahko spremenijo ob soglasju pogodbenic, udeleženih v sporu. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloga za svoj predlog.

POGLAVJE 15

Splošne določbe o približevanju v skladu z naslovom v

Člen 407

Napredek pri približevanju na področjih, povezanih s trgovino

1. Za lažjo oceno približevanja, kot jo določata člena 451 in 452 tega sporazuma, prava Republike Moldavije pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici redno, vsaj enkrat letno, razpravljata o napredku pri približevanju v skladu z dogovorjenimi roki iz poglavij 3, 4, 5, 6, 8 in 10 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, in sicer v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ali v okviru enega od njegovih pododborov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2. Republika Moldavija na zahtevo Unije in za namene take razprave Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali enemu od njegovih pododborov, kar je ustrezno, predloži informacije v pisni obliki o napredku pri približevanju ter učinkovitem izvajanju in uveljavljanju približane domače zakonodaje, v zvezi z ustreznimi poglavji naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Republika Moldavija obvesti Unijo, če meni, da je zaključila približevanje iz katerega koli poglavja iz odstavka 1.

Člen 408

Razveljavitev neusklajenega domačega prava

V okviru približevanja Republika Moldavija odpravi določbe domačega prava ali upravne prakse, ki niso skladne s pravom Unije ali njenim domačim pravom, ki je približano pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 409

Ocena približevanja na področjih, povezanih s trgovino

1. Unija začne oceno približevanja iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma po tem, ko jo Republika Moldavija obvesti v skladu s členom 407(3) tega sporazuma, razen če je v poglavjih 4 in 8 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma določeno drugače.

2. Unija oceni, ali je zakonodaja Republike Moldavije približana pravu Unije ter ali se učinkovito izvaja in uveljavlja. Republika Moldavija Uniji zagotovi vse informacije, potrebne za tako oceno, v jeziku, o katerem se pogodbenici sporazumno dogovorita.

3. Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj in delovanje ustrezne infrastrukture, teles in postopkov v Republiki Moldaviji, potrebnih za učinkovito izvajanje in uveljavljanje zakonodaje v Republiki Moldaviji.

4. Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj morebitnih domačih določb ali praks, ki niso skladne s pravom Unije ali domačim pravom, ki je približano pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5. Unija obvesti Republiko Moldavijo o rezultatih ocene v 12 mesecih od začetka ocene iz odstavka 1, razen če ni določeno drugače. Pogodbenici o oceni razpravljata v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ali njegovih ustreznih pododborov v skladu s členom 452 tega sporazuma, razen če ni določeno drugače.

Člen 410

Razvoj na področju približevanja

1. Republika Moldavija zagotovi učinkovito izvajanje približanega domačega prava in sprejme vse potrebne ukrepe, da upošteva razvoj prava Unije v domačem pravu na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

2. Republika Moldavija se vzdrži vseh ukrepov, ki bi ogrozili cilj ali izid približevanja iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Unija obvesti Republiko Moldavijo o vseh končnih predlogih Evropske komisije za sprejetje ali spremembo prava Unije, relevantnih za obveznosti glede približevanja, ki jih ima Republika Moldavija v skladu z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

4. Republika Moldavija obvesti Unijo o zakonodajnih predlogih in ukrepih, vključno z upravnimi praksami, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje njenih obveznosti iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5. Pogodbenici na zahtevo razpravljata o učinku predlogov ali ukrepov iz odstavkov 3 in 4 tega člena na zakonodajo Republike Moldavije ali na skladnost z obveznostmi iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

6. Če Republike Moldavija po oceni na podlagi člena 409 tega sporazuma spremeni svoje domače pravo, da se upoštevajo spremembe poglavij 3, 4, 5, 6, 8 in 10 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, Unija izvede novo oceno na podlagi člena 409 tega sporazuma. Če Republika Moldavija sprejme kakršne koli druge ukrepe, ki bi lahko vplivali na izvajanje in uveljavljanje približanega domačega prava, lahko Unija izvede novo oceno v skladu s členom 409 tega sporazuma.

7. Če tako zahtevajo okoliščine, lahko Unija v skladu z odstavkom 8 začasno zaustavi določene ugodnosti, ki izhajajo iz ocene, da je bila zakonodaja Republike Moldavije približana pravu Unije ter se učinkovito izvaja in uveljavlja, če Republika Moldavija ne približa svojega domačega prava, da bi upoštevalo spremembe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ocena iz odstavka 6 pokaže, da zakonodaja Republike Moldavije ni več približana pravu Unije, ali če Pridružitveni svet, ustanovljen s členom 434 tega sporazuma, ne sprejme odločitve o posodobitvi naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v skladu z razvojem prava Unije.

8. Unija o vsaki taki načrtovani začasni zaustavitvi takoj obvesti Republiko Moldavijo. Republika Moldavija lahko v enem mesecu od obvestila zadevo posreduje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, pri tem pa predloži tudi pisno utemeljitev. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi razpravlja o zadevi v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena. Če se zadeva ne predloži Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali če je odbor ne more razrešiti v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena, lahko Unija začasno ukine ugodnosti. Začasna ukinitev ugodnosti se takoj odpravi, če Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi pozneje razreši zadevo.

Člen 411

Izmenjava informacij

Izmenjava informacij v zvezi s približevanjem na podlagi naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) poteka prek kontaktnih točk, določenih v členu 358(1) tega sporazuma.

Člen 412

Splošne določbe

1. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, sprejme postopke za lažjo oceno približevanja in zagotovitev učinkovite izmenjave informacij o približevanju, vključno z obliko, vsebino in jezikom izmenjanih informacij.

2. Vsako sklicevanje na določen akt Unije v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vključuje tudi spremembe, dopolnila in nadomestne ukrepe, objavljene v Uradnem listu Evropske unije pred 29. novembrom 2013.

3. V primeru konflikta določbe poglavij 3, 4, 5, 6, 8 in 10 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma prevladajo nad določbami tega poglavja.

4. Trditve glede kršitev določb tega poglavja se ne obravnavajo na podlagi poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Naslov VI

Finančna pomoč ter določbe o boju proti goljufijam in nadzoru

POGLAVJE 1

Finančna pomoč

Člen 413

Republika Moldavija prejema finančno pomoč prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje. Republika Moldavija lahko prejema tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih mednarodnih finančnih institucij. Finančna pomoč prispeva k doseganju ciljev tega sporazuma in se bo zagotavljala v skladu s tem poglavjem.

Člen 414

Glavna načela finančne pomoči se določijo v ustreznih uredbah o finančnih instrumentih EU.

Člen 415

Prednostna področja finančne pomoči EU, o katerih se dogovorita pogodbenici, se določijo v letnih akcijskih programih, ki temeljijo na večletnih okvirih, ki odražajo dogovorjene strateške prednostne naloge. Pri višini pomoči v okviru teh programov se upoštevajo potrebe in sektorske zmogljivosti Republike Moldavije ter napredek njenih reform, zlasti na področjih iz tega sporazuma.

Člen 416

Da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno porabili, si pogodbenici prizadevata za izvajanje pomoči EU v tesnem sodelovanju in usklajevanju z drugimi državami donatoricami, donatorskimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter v skladu z mednarodnimi načeli učinkovitosti pomoči.

Člen 417

Temeljna pravna, upravna in tehnična osnova za finančno pomoč se določi v okviru ustreznih sporazumov med pogodbenicama.

Člen 418

Pridružitveni svet se obvešča o napredku in izvajanju finančne pomoči ter njenem učinku v smeri izpolnjevanja ciljev tega sporazuma. V ta namen ustrezni organi pogodbenic zagotovijo primerno vzajemno in stalno spremljanje in ocenjevanje informacij.

Člen 419

Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Republike Moldavije v skladu s poglavjem 2 (Določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega naslova.

POGLAVJE 2

Določbe o boju proti goljufijam in nadzoru

Člen 420

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Protokola IV k temu sporazumu.

Člen 421

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sporazume ali finančne instrumente, ki se sklenejo med pogodbenicama, ter vse druge finančne instrumente EU, katerim se lahko Republika Moldavija pridruži, ne glede na kakršne koli druge dodatne klavzule o revizijah, pregledih na kraju samem, inšpekcijskih pregledih, nadzoru in ukrepih za boj proti goljufijam, kot so med drugim tisti, ki jih izvajata Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče.

Člen 422

Ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim

Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim med drugim z vzajemno upravno pomočjo in vzajemno pravno pomočjo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

Člen 423

Izmenjava informacij in nadaljnje sodelovanje na operativni ravni

1. Za pravilno izvajanje tega poglavja pristojni organi EU in pristojni organi Republike Moldavije redno izmenjujejo informacije in na zahtevo ene od pogodbenic izvedejo posvetovanja.

2. OLAF se lahko z ustreznimi organi Republike Moldavije dogovori o nadaljnjem sodelovanju pri preprečevanju goljufij, vključno z operativnimi dogovori z organi Republike Moldavije.

3. Za prenos in obdelavo osebnih podatkov se uporablja člen 13 naslova III (Svoboda, varnost in pravica) tega sporazuma.

Člen 424

Preprečevanje nepravilnosti, goljufij in korupcije

1. Organi Republike Moldavije redno preverjajo, ali se ukrepi, ki se financirajo s sredstvi EU, pravilno izvajajo. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in odpravo nepravilnosti in goljufij.

2. Organi Republike Moldavije sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje in odpravo vseh praks aktivne ali pasivne korupcije ter izključijo vsako navzkrižje interesov na vseh stopnjah postopkov za izvrševanje sredstev EU.

3. Organi Republike Moldavije obvestijo Evropsko komisijo o izvajanju kakršnih koli preventivnih ukrepov.

4. Evropska komisija ima pravico, da pridobi dokaze v skladu s členom 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

5. Evropska komisija ima tudi pravico pridobiti dokaze, da postopki za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev izpolnjujejo načela preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi ter zagotavljajo skladnost z določbami o dobrem finančnem poslovodenju.

6. V ta namen pristojni organi Republike Moldavije Evropski komisiji zagotovijo vsakršne informacije v zvezi z izvrševanjem sredstev EU, nemudoma pa jo tudi obvestijo o vseh bistvenih spremembah svojih postopkov ali sistemov.

Člen 425

Preiskovanje in pregon

Organi Republike Moldavije zagotovijo preiskavo in pregon domnevnih in dejanskih primerov goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, in sicer po pregledih na nacionalni ravni ali na ravni EU. OLAF lahko pristojnim organom Republike Moldavije po potrebi pomaga pri tej nalogi.

Člen 426

Obveščanje o goljufijah, korupciji in nepravilnostih

1. Organi Republike Moldavije Evropski komisiji nemudoma sporočijo vse informacije, ki jih prejmejo o sumu goljufije ali dejanskih primerih goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, v zvezi z uporabo sredstev EU. V primeru suma goljufije ali korupcije se obvesti tudi OLAF.

2. Organi Republike Moldavije poročajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z dejstvi, sporočenimi v skladu s tem členom. Če ni suma ali dejanskih primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nepravilnosti, organi Republike Moldavije poročajo Evropski komisiji konec vsakega koledarskega leta.

Člen 427

Revizije

1. Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče imata pravico, da preučita, ali so vsi izdatki, povezani z izvrševanjem sredstev EU, nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro.

2. Revizije se opravijo na podlagi prevzetih obveznosti in izvršenih izplačil. Temeljijo na dokumentaciji in se po potrebi izvedejo na kraju samem v prostorih subjektov, ki upravljajo porabo sredstev EU ali sodelujejo pri njej. Revizije se lahko izvedejo pred zaključkom poslovnih knjig za zadevno finančno leto in za obdobje petih let od datuma izplačila preostalega zneska.

3. Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, lahko izvajajo preglede dokumentacije ali preglede na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja izvrševanje sredstev EU ali sodeluje pri njem, in v prostorih podizvajalcev takšnih subjektov v Republiki Moldaviji.

4. Evropska komisija ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, morajo imeti ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo, da lahko opravijo take revizije. O tej pravici do dostopa je treba obvestiti vse javne institucije v Republiki Moldaviji ter jo izrecno navesti v pogodbah, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega sporazuma.

5. Pregledi in revizije iz tega člena se uporabljajo za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva EU neposredno ali posredno. Evropsko računsko sodišče in revizijski organi Republike Moldavije pri opravljanju svojih nalog sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Člen 428

Pregledi na kraju samem

1. V okviru tega sporazuma je OLAF pooblaščen za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem za zaščito finančnih interesov EU pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi v skladu z določbami Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.

2. Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravi in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi Republike Moldavije.

3. Organi Republike Moldavije se pravočasno obvestijo o predmetu, namenu in pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih organov Republike Moldavije sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

4. Če zadevni organi Republike Moldavije izrazijo interes, lahko preglede in inšpekcije na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.

5. Če gospodarski subjekt nasprotuje preverjanju na kraju samem ali inšpekciji, organi Republike Moldavije nudijo uradu OLAF vso potrebno pomoč, da lahko opravi preverjanje na kraju samem ali inšpekcijo.

Člen 429

Upravni ukrepi in kazni

Evropska komisija lahko sprejme upravne ukrepe in naloži kazni v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 1605/2002, (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.

Člen 430

Izterjava

1. Organi Republike Moldavije sprejmejo vse potrebne ukrepe za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev EU.

2. Kadar je organom Republike Moldavije poverjeno izvrševanje sredstev EU, ima Evropske komisija pravico, da izterja neupravičeno izplačana sredstva EU, zlasti s finančnimi popravki. Evropska komisija upošteva ukrepe, ki jih sprejmejo organi Republike Moldavije, da se prepreči izguba zadevnih sredstev EU.

3. Evropska komisija se pred sprejetjem kakršne koli odločitve o izterjavi o zadevi posvetuje z Republiko Moldavijo. Spori o izterjavi se bodo reševali v okviru Pridružitvenega sveta.

4. Kadar Evropska komisija izvršuje sredstva EU neposredno ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na tretje osebe, so sklepi, ki jih Evropska komisija sprejme v okviru tega naslova tega sporazuma, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, izvršljivi v Republiki Moldaviji v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v Republiki Moldaviji. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada Republike Moldavije, ter o tem obvesti Evropsko komisijo in Sodišče Evropske unije, priloži odločbi nalog za izvršbo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločbe;

(b)	ko so formalnosti iz točke (a) na zahtevo zadevne stranke opravljene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z zakonodajo Republike Moldavije, tako da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu;

(c)	izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Zadevna sodišča Republike Moldavije pa so pristojna za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb.

5. Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izdajo organi, ki jih je imenovala vlada Republike Moldavije. Izvršba se izvede v skladu s procesnim pravom Republike Moldavije. Zakonitost odločbe o izvršbi presoja Sodišče Evropske unije.

6. Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi, ki spada na področje uporabe tega poglavja, so izvršljive pod enakimi pogoji.

Člen 431

Zaupnost

Informacije, ki so bile poslane ali zbrane v kakršni koli obliki v skladu s tem poglavjem, so poslovna skrivnost in so zavarovane na enak način, kakor so zavarovane podobne informacije z zakonodajo Republike Moldavije, ter z ustreznimi določbami, ki veljajo za institucije EU. Takšne informacije se ne smejo sporočati drugim osebam, razen tistim v institucijah EU, državah članicah ali v Republiki Moldaviji, katerih funkcija zahteva poznavanje teh informacij, niti se ne smejo uporabljati v druge namene, razen za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov pogodbenic.

Člen 432

Približevanje zakonodaje

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Naslov VII

Institucionalne, splošne in končne določbe

POGLAVJE 1

Institucionalni okvir

Člen 433

Politični in strateški dialog med pogodbenicama, vključno z vprašanji v zvezi s sektorskim sodelovanjem, lahko poteka na vseh ravneh. Redni politični dialog na visoki ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s členom 434 tega sporazuma, in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic na ministrski ravni ob soglasju pogodbenic.

Člen 434

1. Ustanovi se Pridružitveni svet. Ta nadzira in spremlja uporabo in izvajanje tega sporazuma ter redno pregleduje delovanje tega sporazuma v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

2. Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine. Pridružitveni svet se lahko sestaja v vseh potrebnih sestavah, o katerih se pogodbenici dogovorita soglasno.

3. Poleg nadziranja in spremljanja uporabe in izvajanja tega sporazuma Pridružitveni svet prouči vsa pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, in kakršna koli druga dvostranska ali mednarodna vprašanja v skupnem interesu.

Člen 435

1. Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Republike Moldavije na drugi.

2. Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

3. Pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Republike Moldavije.

4. Po potrebi in v medsebojnem soglasju lahko pri delu Pridružitvenega sveta kot opazovalci sodelujejo tudi predstavniki drugih organov.

Člen 436

1. Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v okviru področja uporabe tega sporazuma. Take odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z ukrepi v okviru organov, ki se v skladu s tem sporazumom ustanovijo za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko daje tudi priporočila. Odločitve in priporočila sprejme v soglasju s pogodbenicama, in sicer po končanju posameznih notranjih postopkov.

2. V skladu s ciljem postopnega približevanja zakonodaje Republike Moldavije zakonodaji Unije, kot ga določa ta sporazum, ima Pridružitveni svet vlogo foruma za izmenjavo informacij o zakonodaji EU in Republike Moldavije, tako aktih v pripravi kot tudi veljavnih aktih, in o ukrepih za izvajanje, izvrševanje in skladnost.

3. V skladu z odstavkom 1 tega člena lahko Pridružitveni svet posodobi ali spremeni priloge k temu sporazumu brez poseganja v določbe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 437

1. Ustanovi se Pridružitveni odbor. Pridružitvenemu svetu pomaga pri opravljanju njegovih nalog.

2. Pridružitveni odbor sestavljajo predstavniki pogodbenic in sicer načeloma na ravni višjih državnih uradnikov.

3. Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Republike Moldavije.

Člen 438

1. Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora, katerega odgovornosti vključujejo pripravo srečanj Pridružitvenega sveta. Pridružitveni odbor se sestane vsaj enkrat letno.

2. Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

3. Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum, in na področjih, za katera je Pridružitveni svet nanj prenesel pooblastila. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Pridružitveni odbor odločitve sprejema v soglasju s pogodbenicama.

4. Pridružitveni odbor se sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Pridružitveni odbor se v tej sestavi sestane vsaj enkrat letno.

Člen 439

1. Pridružitvenemu odboru pomagajo pododbori, ustanovljeni v skladu s tem sporazumom.

2. Pridružitveni svet se lahko odloči za ustanovitev morebitnega drugega posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, potrebnega za izvajanje tega sporazuma, in določi njegovo sestavo, naloge in delovanje. Poleg tega lahko tovrstni posebni odbori in organi razpravljajo o kateri koli zadevi, za katero štejejo, da je relevantna, ne da bi to vplivalo na katere koli posebne določbe iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Pridružitveni odbor lahko tudi ustanovi pododbore, tudi za pregled napredka, doseženega v okviru rednega dialoga iz tega sporazuma.

4. Pododbori so pristojni za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum. O svojih dejavnostih po potrebi redno poročajo Pridružitvenemu odboru.

5. Pododbori, ustanovljeni v skladu z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pravočasno vnaprej obveščajo Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, o datumih in dnevnih redih svojih sestankov. O svojih dejavnostih na rednih sestankih poročajo Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

6. Obstoj katerega koli pododbora nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi katero koli vprašanje predstavila neposredno Pridružitvenemu odboru, vključno z njegovo trgovinsko sestavo, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

Člen 440

1. Ustanovi se Parlamentarni pridružitveni odbor. Sestavljajo ga člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani parlamenta Republike Moldavije na drugi strani, deluje pa kot forum, kjer se oboji srečujejo in si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sam.

2. Parlamentarni pridružitveni odbor sprejme svoj poslovnik.

3. Parlamentarnemu pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik parlamenta Republike Moldavije v skladu z določbami njegovega poslovnika.

Člen 441

1. Parlamentarni pridružitveni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Pridružitveni Svet Parlamentarnemu pridružitvenemu odboru zahtevane informacije zagotovi.

2. Parlamentarni pridružitveni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3. Parlamentarni pridružitveni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

4. Parlamentarni pridružitveni odbor lahko ustanovi parlamentarne pridružitvene pododbore.

Člen 442

1. Pogodbenici prav tako spodbujata redna srečanja predstavnikov njunih civilnih družb, da jih obveščata o izvajanju tega sporazuma in zbirata njihove predloge za njegovo izvajanje.

2. Ustanovi se platforma civilne družbe.. Sestavljajo jo predstavniki civilne družbe na strani EU, vključno s člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ter predstavniki civilne družbe na strani Republike Moldavije, in sicer v obliki foruma, na katerem se člani platforme sestajajo in si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sama.

3. Platforma civilne družbe sprejme svoj poslovnik.

4. Platformi civilne družbe izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik civilne družbe Republike Moldavije v skladu z določbami njenega poslovnika.

Člen 443

1. Platforma civilne družbe se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

2. Platforma civilne družbe lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

3. Pridružitveni odbor in Parlamentarni pridružitveni odbor organizirata redne stike s predstavniki platforme civilne družbe, da prejmeta njena stališča glede uresničevanja ciljev tega sporazuma.

POGLAVJE 2

Splošne in končne določbe

Člen 444

Dostop do sodišč in upravnih organov

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov, da tam lahko branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 445

Dostop do uradnih dokumentov

Določbe tega sporazuma ne vplivajo na uporabo relevantnih nacionalnih zakonov in drugih predpisov pogodbenic v zvezi z dostopom javnosti do uradnih dokumentov.

Člen 446

Varnostne izjeme

Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta katere koli ukrepe:

(a)	ki se jima zdijo potrebni za preprečitev razkritja informacij, ki je v nasprotju z njunimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)	ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene, ter

(c)

za katere menita, da so bistveni za njuno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki sta jih prevzeli z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 447

Nediskriminacija

1. Na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in brez vpliva na posebne določbe tega sporazuma:

(a)	ureditve, ki jih Republika Moldavija uporablja v razmerju do Unije ali njenih držav članic, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji ter

(b)	ureditve, ki jih Unija ali njene države članice uporabljajo v razmerju do Republike Moldavije, ne smejo povzročati diskriminacije med državljani, družbami ali podjetji Republike Moldavije.

2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju glede kraja prebivališča.

Člen 448

Postopno približevanje

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo postopoma približala zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom iz prilog k temu sporazumu na podlagi zavez iz tega sporazuma ter v skladu z določbami navedenih prilog. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe in obveznosti o približevanju na podlagi naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 449

Dinamično približevanje

V skladu s ciljem postopnega približevanja zakonodaje Republike Moldavije pravu EU, zlasti kar zadeva zaveze iz naslovov III, IV, V in VI tega sporazuma, ter v skladu z določbami prilog k temu sporazumu Pridružitveni svet redno pregleduje in posodablja navedene priloge, pri tem pa upošteva tudi razvoj prava EU, kot je določen v tem sporazumu. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 450

Spremljanje

Spremljanje pomeni stalno ocenjevanje napredka pri izvajanju in izvrševanju ukrepov, zajetih v tem sporazumu. Pogodbenici sodelujeta, da olajšata proces spremljanja v okviru institucionalnih organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma.

Člen 451

Ocenjevanje približevanja

1. EU ocenjuje približevanje prava Republike Moldavije pravu EU, kot je določeno v tem sporazumu. To vključuje vidike izvajanja in izvrševanja. To ocenjevanje lahko EU izvede sama, v dogovoru z Republiko Moldavijo, ali pa ga pogodbenici izvedeta skupaj. Za olajšanje procesa ocenjevanja Republika Moldavija poroča EU o napredku pri približevanju, po potrebi pred koncem prehodnih obdobij, določenih v tem sporazumu, v zvezi s pravnimi akti EU. Pri poročanju in procesu ocenjevanja, vključno z načinom in pogostostjo ocenjevanj, se upoštevajo posebni postopki, opredeljeni v tem sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2. Ocenjevanje približevanja lahko vključuje misije na kraju samem, pri katerih po potrebi sodelujejo institucije, organi in agencije EU, nevladni organi, nadzorni organi, neodvisni strokovnjaki in drugi.

Člen 452

Rezultati spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja

1. O rezultatih dejavnosti spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja iz člena 451 tega sporazuma, razpravljajo vsi ustrezni organi, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma. Taki organi lahko sprejemajo skupna priporočila, dogovorjena soglasno, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu.

2. Če pogodbenici soglašata, da so bili potrebni ukrepi iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma izvedeni in se izvršujejo, Pridružitveni svet na podlagi pooblastil, ki se nanj prenesejo s členom 436 tega sporazuma, soglaša z nadaljnjim odpiranjem trga, kot je opredeljeno v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Za skupna priporočila iz odstavka 1 tega člena, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu, ali v primerih, ko je priprava takih priporočil neuspešna, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Za odločitve, ki jih sprejme ustrezen institucionalni organ, ustanovljen v skladu s tem sporazumom, ali v primerih, ko je sprejetje takih odločitev neuspešno, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 453

Izpolnjevanje obveznosti

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2. Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi katerih koli zadev v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma v dobri veri in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3. Pogodbenici na Pridružitveni svet naslovita kakršen koli spor glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri v skladu s členom 454 tega sporazuma. Pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujoče odločitve.

Člen 454

Reševanje sporov

1. Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri, vsaka od pogodbenic predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu svetu uradno zahtevo za rešitev spora. Izjemoma spore glede razlage, izvajanja ali uporabe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) v dobri veri ureja izključno poglavje 14 (Reševanje sporov) navedenega naslova.

2. Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora, tako da v okviru Pridružitvenega sveta in drugih ustreznih organov iz členov 437 in 439 tega sporazuma, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3. Pogodbenici Pridružitvenemu svetu in drugim ustreznim organom zagotovita vse informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

4. Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Pridružitvenega sveta. Spor se šteje za rešen, ko Pridružitveni svet sprejme zavezujočo odločitev za rešitev zadeve, kot je določeno v odstavku 3 člena 453 tega sporazuma, ali spor razglasi za končan. Posvetovanja glede spora lahko potekajo tudi na katerem koli srečanju Pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega ustreznega organa iz člena 439 tega sporazuma, kot se dogovorita pogodbenici ali na zahtevo katere koli od pogodbenic. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

5. Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

Člen 455

Ustrezni ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti

1. Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe, če sporna zadeva ni rešena v treh mesecih od dne uradnega obvestila o uradni zahtevi za rešitev spora v skladu s členom 454 tega sporazuma in če pogodbenica, ki je vložila pritožbo, še naprej šteje, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma. Zahteva za trimesečno posvetovalno obdobje se ne uporablja v izjemnih primerih, kot je določeno v odstavku 3 tega člena.

2. Pri izbiri ustreznih ukrepov imajo prednost tisti, ki kar najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Razen v primerih, opisanih v odstavku 3 tega člena, taki ukrepi ne smejo vključevati ukinitve kakršnih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami tega sporazuma iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve). O ukrepih, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti Pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo v skladu s členom 453(2) tega sporazuma ter se zanje uporabi reševanje sporov v skladu s členom 453(3) in členom 454 tega sporazuma.

3. Izjeme iz odstavkov 1 in 2 se nanašajo na:

(a)	odpoved tega sporazuma, ki ni sankcionirana s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(b)	kršitev katerih koli bistvenih elementov tega sporazuma, navedenih v členu 2 naslova I (Splošna načela) tega sporazuma, s strani druge pogodbenice.

Člen 456

Razmerje do drugih sporazumov

1. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. novembra 1994 in je začel veljati 1. julija 1998, se razveljavi.

2. Ta sporazum nadomesti sporazum iz odstavka 1. Sklicevanja na navedeni sporazum v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3. Ta sporazum nadomešča Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, ki je bil podpisan 26. junija 2012 v Bruslju in je začel veljati 1. aprila 2013.

Člen 457

1. Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujočimi za eno ali več držav članic na eni strani in Republiko Moldavijo na drugi strani.

2. Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, se štejejo kot del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in kot del skupnega institucionalnega okvira.

Člen 458

1. Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

2. Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, na noben način ne vplivajo na pooblastila držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Republiko Moldavijo ali po potrebi sklenejo nove sporazume o sodelovanju z Republiko Moldavijo.

Člen 459

Priloge in protokoli

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 460

Veljavnost

1. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2. Vsaka od pogodbenic lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takega uradnega obvestila.

Člen 461

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni EU ali njene države članice ali EU in njene države članice, v okviru njihovih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter, kjer je primerno, Euratom, v okviru njegovih pristojnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani.

Člen 462

Ozemlje uporabe

1. Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter brez poseganja v odstavek 2 tega člena, na ozemlju Republike Moldavije na drugi strani.

2. Ta sporazum ali njegov naslov V (Trgovina in z njo povezane zadeve) se za območja Republike Moldavije, nad katerimi vlada Republike Moldavije ne izvaja nadzora, začneta uporabljati, ko Republika Moldavija zagotovi celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) na svojem celotnem ozemlju.

3. Pridružitveni svet sprejme sklep, ko je zagotovljeno celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) na celotnem ozemlju Republike Moldavije.

4. Če ena od pogodbenic meni, da celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) na območjih Republike Moldavije iz odstavka 2 tega člena ni več zagotovljeno, lahko od Pridružitvenega sveta zahteva, da prouči nadaljnjo uporabo tega sporazuma oziroma njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) za zadevna območja. Pridružitveni svet prouči razmere in v treh mesecih od zahtevka sprejme odločitev glede nadaljnje uporabe tega sporazuma ali naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve). Če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve v treh mesecih od zahtevka, se uporaba tega sporazuma ali njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) glede zadevnih območij začasno prekine, dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve.

5. Odločitve Pridružitvenega sveta na podlagi tega člena glede uporabe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se nanašajo na celoten navedeni naslov in ne le na njegov del.

Člen 463

Depozitar Sporazuma

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretariat Sveta Evropske unije.

Člen 464

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1. Ta sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi notranjimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Ne glede na odstavek 2 tega člena, Unija in Republika Moldavija soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati v delu, ki ga je določila Unija, kot je določeno v odstavku 4 tega člena, ter v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo.

4. Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega je depozitar tega sporazuma prejel:

(a)	obvestilo Unije o zaključku postopkov, potrebnih za ta namen, z navedbo delov sporazuma, ki se uporabljajo začasno, ter

(b)	uradno obvestilo Republike Moldavije o dokončanju postopkov, potrebnih za začasno uporabo tega sporazuma.

5. Za namene zadevnih določb tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in protokoli, kot so določeni v členu 459, se v skladu z odstavkom 3 tega člena kakršno koli sklicevanje na „datum začetka veljavnosti tega sporazuma“ razume kot „datum, s katerim se ta sporazum začasno uporablja“.

6. Če določbe sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. novembra 1994 in je začel veljati 1. julija 1998, niso zajete v začasno uporabo tega sporazuma, se v obdobju začasne uporabe uporabljajo še naprej.

7. Vsaka od pogodbenic lahko pisno obvesti depozitarja tega sporazuma, da namerava prekiniti začasno uporabo tega sporazuma. Prenehanje začasne uporabe začne veljati šest mesecev po tem, ko je depozitar tega sporazuma prejel obvestilo.

Člen 465

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Za Českou republiku

For Kongeriget Danmark

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Za Republiku Hrvatsku

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Latvijas Republikas vārdā –

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Magyarország részéről

Għar-Repubblika ta' Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela República Portuguesa

Pentru România

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskú republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Европейската общност за атомна енергия

Por la Comunidad Europea de la Energía Atómica

Za Evropské společenství pro atomovou energii

For Det Europæiske Atomenergifællesskab

Für die Europäische Atomgemeinschaft

Euroopa Aatomienergiaühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα Ατομικής Ενέργειας

For the European Atomic Energy Community

Pour la Communauté européenne de l'énergie atomique

Za Europsku zajednicu za atomsku energiju

Per la Comunità europea dell'energia atomica

Eiropas Atomenerģijas Kopienas vārdā –

Europos atominés energijos bendrijos vardu

Az Európai Atomenergia-közösség részéről

F'isem il-Komunità Ewropea tal-Enerġija Atomika

Voor de Europese Gemeenschap voor Atoomenergie

W imieniu Europejskiej Wspólnoty Energii Atomowej

Pela Comunidade Europeia da Energia Atómica

Pentru Comunitatea Europeană a Energiei Atomice

Za Európske spoločenstvo pre atómovú energiu

Za Evropsko skupnost za atomsko energtjo

Euroopan atomienergiajärjestön puolcsta

För Europeiska atomenergigemenskapen

Pentru Republica Moldova

(1) V tem sporazumu „blago“ pomeni izdelke, kot se ta izraz razume v GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

(2) Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za druge pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti iz posebne obveznosti.

(3) Zaradi večje gotovosti navedeno ozemlje vključuje izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas, kakor sta opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

(4) Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja moč, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

(5) Zaradi večje gotovosti predelava jedrskih materialov zajema vse dejavnosti, vključene v ISIC Rev. 3.1, oznaka 2330.

(6) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji in drugim pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v državi članici ali Republiki Moldaviji.

(7) Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(8) Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(9) Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(10) Sem spadajo to poglavje ter prilogi XXVII-A in XXVII-E k temu sporazumu.

(11) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji in drugim pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v državi članici ali Republiki Moldaviji.

(12) Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(13) Navedba „ki ni neprofitna organizacija“ velja le za Belgijo, Češko republiko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo.

(14) Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. V Češki republiki, Nemčiji, Španiji, Franciji, na Madžarskem in v Avstriji mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

(15) Združeno kraljestvo: kategorija prodajalcev poslovnih storitev se prizna samo za prodajalce storitev.

(16) Pogodba o storitvah iz točk (d) in (e) je skladna z zakoni, predpisi in zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.

(17) Pogodba o storitvah iz točk (d) in (e) je skladna z zakoni, predpisi in zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.

(18) Pridobljenih po tem, ko so postale polnoletne.

(19) Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(20) Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(21) Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(22) CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu ZN, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

(23) Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne obveznih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(24) Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki:

(a)	veljajo za nerezidenčne podjetnike in ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive izdelke, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo;

(b)	veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice;

(c)	veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje davkom ali davčna utaja, vključno z ukrepi za usklajevanje;

(d)	veljajo za uporabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov iz virov na ozemlju pogodbenice;

(e)	ločujejo med podjetniki in ponudniki storitev, ki so predmet davka na po vsem svetu obdavčljivo blago, ter drugimi podjetniki in ponudniki storitev ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi; ali

(f)	določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis posameznikov rezidentov ali podružnic ali med povezanimi posamezniki ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice.

Davčni izrazi ali pojmi iz točke (f) tega odstavka in v tej opombi so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi oziroma ekvivalentnimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz domačega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

(25) V tem poglavju „posnetek“ pomeni posnetek zvoka ali slike ali njunih nadomestkov, ki jih je mogoče zaznati, reproducirati ali predvajati z ustrezno napravo.

(26) Izraz „navedba“ pomeni zlasti kakršno koli uporabo proizvodov iz tarifne številke 20.09 harmoniziranega sistema, čeprav samo kolikor se ti proizvodi nanašajo na vina iz tarifne številke 22.04, aromatizirana vina iz tarifne številke 22.05 in žgane pijače iz tarifne številke 22.08 navedenega sistema.

(27) Za namene tega člena lahko pogodbenica vzorec ali model, ki ima individualno naravo, obravnava kot originalnega.

(28) V tem členu izraz „zdravila“ pomeni:

(i)	vsako snov ali kombinacijo snovi, ki so namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh, ali

(ii)	vsako snov ali kombinacijo snovi, ki se lahko daje ljudem za določitev diagnoze ali za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spreminjanje fizioloških funkcij pri ljudeh.

Zdravila vključujejo na primer kemijska zdravila, biološka zdravila (npr. cepiva, (anti)toksini), vključno z zdravili, pridobljenimi iz človeške krvi ali plazme, zdravila za napredno zdravljenje (npr. zdravila za gensko zdravljenje in zdravila za celično zdravljenje), zelišča in radiofarmake.

(29) V tem členu izraz „uporaba v manjši meri“ pomeni uporabo fitofarmacevtskega sredstva v pogodbenici za rastline ali rastlinske proizvode, ki v tej pogodbenici niso splošno razširjeni ali so splošno razširjeni, da bi se zadovoljila izjemna potreba po varstvu rastlin.

(30) Za namene tega oddelka pojem „pravice intelektualne lastnine“ obsega vsaj naslednje pravice: avtorske pravice in njim sorodne pravice, sui generis pravico izdelovalca zbirke podatkov, pravice ustvarjalca topografij polprevodniškega izdelka, pravice iz blagovne znamke, pravice iz vzorca ali modela, pravice iz patenta (vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov), geografske označbe, pravice iz uporabnega modela, žlahtniteljske pravice ter trgovska imena, kolikor so po zadevnem domačem pravu zaščitena kot izključne pravice.

(31) V tem členu „blago, ki krši pravico intelektualne lastnine“, pomeni:

(a)

„ponarejeno blago“, in sicer:

(i)	blago, vključno z embalažo, ki je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, ustrezno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke, s čimer je kršena pravica imetnika blagovne znamke;

(ii)	vsak simbol blagovne znamke, na primer logotip, etiketo, nalepko, brošuro, navodila za uporabo ali garancijski dokument, tudi če je predložen ločeno, pod enakimi pogoji kot blago iz točke (i),

(iii)

embalažne materiale, na katerih so blagovne znamke ponarejenega blaga, predložene ločeno, pod enakimi pogoji kot blago iz točke (i);

(b)

„piratsko blago“, in sicer blago, ki je kopija ali vključuje kopije, izdelane brez soglasja imetnika avtorskih pravic ali osebe, ki jo je imetnik pravilno pooblastil v državi proizvodnje, ter ki je posredno ali neposredno izdelano iz predmeta, pri katerem bi izdelava kopije pomenila kršitev avtorskih ali sorodnih pravic v skladu s pravom države uvoza, ne glede na to, ali je registrirana po domači zakonodaji;

(c)	blago, ki po zakonodaji pogodbenice, v kateri se vloži zahtevek za carinsko ukrepanje, krši patent, žlahtniteljsko pravico ali geografsko označbo.

(32) Izraz „splošni gospodarski interes“ je treba razumeti na enak način kot v členu 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti v skladu s pravno prakso Sodišča Evropske unije.

(33) Kakor je navedeno v priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o dobrem upravljanju, CM/Rec(2007)7 z dne 20. junija 2007.

(34) Pojem dela v tem poglavju vključuje vprašanja, relevantna za strateške cilje MOD, ki izražajo agendo za dostojno delo, sprejeto v okviru deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008.

PRILOGA I

K NASLOVU III (SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA)

Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij

Zaveze in načela na področju varstva osebnih podatkov

Pogodbenici v okviru izvajanje tega ali drugih sporazumov zagotovita pravno raven varstva osebnih podatkov, ki je vsaj enaka ravni iz Direktive 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ter Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki je bila podpisana 28. januarja 1981 (ETS št. 108), in njenega Dodatnega protokola glede nadzornih organov in čezmejnega prenosa podatkov, ki je bil podpisan 8. novembra 2001 (ETS št. 181). Pogodbenici po potrebi upoštevata Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (87) 15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

Poleg tega veljajo naslednja načela:

(a)

tako organ, ki posreduje osebne podatke, kot organ prejemnik sprejmeta vse razumne ukrepe, da se po potrebi zagotovi popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, kadar obdelava ni skladna z določbami člena 13 tega sporazuma, zlasti ker navedeni podatki niso ustrezni, relevantni, točni ali pa so pretirani glede na namen obdelave. Navedeno vključuje uradno obvestilo o kakršnih koli popravkih, izbrisu ali blokiranju drugi pogodbenici;

(b)	na zahtevo organ prejemnik obvesti organ, ki posreduje osebne podatke, o uporabi posredovanih podatkov in tako pridobljenih rezultatih;

(c)	osebni podatki se lahko posredujejo samo pristojnim organom. Nadaljnje posredovanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki sporoča osebne podatke;

(d)	organ, ki posreduje osebne podatke, in organ prejemnik morata voditi pisno evidenco sporočenih in prejetih osebnih podatkov.

PRILOGA II

K POGLAVJU 3 (PRAVO GOSPODARSKIH DRUŽB, RAČUNOVODSTVO, REVIZIJA IN UPRAVLJANJE PODJETIJ) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Pravo gospodarskih družb

Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti, kakor je bila spremenjena z direktivami 92/101/EGS, 2006/68/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 77/91/EGS se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, kakor je bila spremenjena z direktivama 2007/63/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 78/855/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, kakor je bila spremenjena z direktivama 2007/63/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 82/891/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Računovodstvo in revizije

Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa (2008/362/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 5. junija 2008 o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (2008/473/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Upravljanje podjetij

Načela OECD glede upravljanja podjetij.

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2004 o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb (2004/913/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta (2005/162/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (2009/384/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb (2009/385/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

PRILOGA III

K POGLAVJU 4 (ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA POLITIKA IN ENAKE MOŽNOSTI) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Delovno pravo

Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14.oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanosti zaposlenih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Nediskriminacija in enakost spolov

Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/85/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Zdravje in varnost pri delu

Direktiva 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 89/654/EGS izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za novo delovno opremo se določbe Direktive 2009/104/ES izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi zahtevami iz Priloge I k navedeni direktivi.

Za delovno opremo, ki je ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi zahtevami iz Priloge I k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 89/656/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/57/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/37/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2000/54/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 90/270/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/58/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 92/91/EGS izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v dvanajstih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 92/104/EGS izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v šestnajstih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 98/24/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 1999/92/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/44/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/10/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/40/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/25/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 93/103/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 90/269/EGS se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu

Časovni razpored: določbe Direktive 91/322/EGS se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu

Časovni razpored: določbe Direktive 2000/39/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/15/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 2009/161/EU se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA IV

K POGLAVJU 5 (VARSTVO POTROŠNIKOV) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Varnost izdelkov

Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 87/357/EGS z dne 25. junija 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z izdelki, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2009/251/ES z dne 17. marca 2009 o zahtevi, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2006/502/ES z dne 11. maja 2006 o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Trženje

Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pogodbeno pravo

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Finančne storitve

Direktiva 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Potrošniška posojila

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pravna sredstva

Priporočilo Komisije z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za organe, pristojne za izvensodno reševanje potrošniških sporov (98/257/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 4. aprila 2001 o načelih za izvensodne subjekte, ki opravljajo dejavnost na področju sporazumnega reševanja potrošniških sporov (2001/310/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Izvrševanje

Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sodelovanje na področju varstva potrošnikov (uredba)

Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA V

K POGLAVJU 6 (STATISTIKA) NASLOVA IV

Pravni red EU na področju statistike, kot je naveden v členu 46 poglavja 6 (Statistika) naslova IV (Gospodarsko sodelovanje in sodelovanje v drugih sektorjih) tega sporazuma, je določen v letno posodobljenem priročniku o statističnih zahtevah, za katerega pogodbenici soglašata, da je priložen temu sporazumu.

Zadnja razpoložljiva različica priročnika o statističnih zahtevah je na voljo na spletni strani Statističnega urada Evropske unije (Eurostat) v elektronski obliki: http://epp.eurostat.ec.europa.eu

PRILOGA VI

K POGLAVJU 8 (OBDAVČITEV) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Posredna obdavčitev

Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	Predmet in področje uporabe (člen 1, člen 2(1)a, člen 2(1)c, člen 2(1)d naslova I)

—	Davčni zavezanci (člen 9(1) in členi 10 do 13 naslova III)

—	Obdavčljive transakcije (členi 14 do 16, člena 18 in 19, členi 24 do 30 naslova IV)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Kraj obdavčljivih transakcij (člena 31 in 32 naslova V)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

—	Kraj obdavčljivih transakcij (člen 36(1), člena 38 in 39, členi 43 do 49, členi 53 do 56, členi 58 do 61 naslova V)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna davka (členi 62 do 66, člena 70 in 71 naslova VI)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

—	Davčna osnova (členi 72 do 82 in členi 85 do 92 naslova VII)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

—	Stopnje (členi 93 do 99, člena 102 in 103 naslova VIII)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Oprostitve (členi 131 do 137, členi 143, 144, 146(1)(a,c,d,e), 146(2), 147, 148, 150(2), členi 151 do 161, člen 163)

Časovni razpored: Brez poseganja v druga poglavja tega sporazuma se za vse oprostitve, ki spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 2006/112 v povezavi z blagom in storitvami v prostih conah, določbe navedene direktive izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma

Za vse druge oprostitve se navedene določbe navedene direktive izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Odbitki (členi 167 do 169 in členi 173 do 192 naslova X)

Časovni razpored: za vse odbitke za davčne zavezance, ki spadajo med pravne subjekte, se navedene določbe navedene direktive izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vse druge odbitke se navedene določbe navedene direktive izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—

Obveznosti davčnih zavezancev in nekaterih oseb, ki niso davčni zavezanci (členi 193, 194, 198, 199, členi 201 do 208, členi 211, 212, člen 213(1), člen 214(1)(a), člen 214(2) člen 215, členi 217 do 236, členi 238 do 242, člen 244, členi 246 do 248, členi 250 do 252, členi 255, 256, 260, 261, členi 271 do 273 naslova XI)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Posebne ureditve (členi 281 do 292, členi 295 do 344, členi 346 do 356 naslova XII)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Druge določbe (člen 401, naslova XIV)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2007/74/ES z dne 20. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	Oddelek 3: Količinske omejitve

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tobak

Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma z izjemo člena 7(2), členov 8, 9, 10, 11, 12, člena 14(1), člena 14(2), člena 14(4), členov 18 in 19 navedene direktive, ki se izvede do leta 2025. Pridružitveni svet bo sprejel odločitev o drugačnem časovnem razporedu za izvajanje, če bi bilo to potrebno zaradi regionalnih razmer.

Alkohol

Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Energija

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

Časovni razpored: vse določbe v zvezi s stopnjami navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Vse druge določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	Člen 1 navedene Direktive

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Trinajsta direktiva Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti

Časovni razpored: Za vse odbitke za davčne zavezance, ki spadajo med pravne subjekte, se navedene določbe navedene direktive izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Vse druge določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA VII

K POGLAVJU 12 (KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Politika kakovosti

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2006 z dne 14. decembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1898/2006 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT), del, ki se nanaša na geografske označbe vin v poglavju I naslova II dela II

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju, in sicer naslov V (Izvajanje nadzora v vinskem sektorju)

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 555/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1216/2007 z dne 18. oktobra 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1216/2007 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Ekološko kmetijstvo

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 889/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1235/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tržni standardi za rastline, semena rastlin, proizvode iz rastlin, sadje in zelenjavo

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	za horizontalna vprašanja: Člen 113, Priloga I, Priloga III in Priloga IV;

—	za semena za setev: Člen 157;

—	za sladkor: točka B Priloge IV;

—	za žita/riž: točka A Priloge IV;

—	za surovi tobak: členi 123, 124 in 126; treba bi bilo opozoriti, da se člen 104 za ta sporazum ne uporablja;

—	za hmelj: člen 117, točka (g) prvega pododstavka člena 121 člen 158; treba bi bilo opozoriti, da se člen 185 za ta sporazum ne uporablja;

—	za jedilno olje/oljčno olje: člen 118, Priloga XVI

—	za žive rastline, sveže rezano cvetje in sveže listje: del XIII Priloge I;

—	za sadje in zelenjavo Člen 113a

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1295/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/34/EGS z dne 28. aprila 1992 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta z dne 20. julija 1976 o določitvi zgornje mejne vrednosti eruka kisline v oljih in masteh, namenjenih prehrani ljudi, ter v živilih, ki so jim dodana olja in masti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1019/2002 z dne 13. junija 2002 o tržnih standardih za oljčno olje

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave

Uporabljajo se vse določbe Uredbe (ES) št. 1580/2007, vključno s prilogami, z izjemo naslova III in naslova IV navedene uredbe

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tržni standardi za žive živali in živalske proizvode

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1825/2000 z dne 25. avgusta 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1825/2000 se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	za horizontalna vprašanja: člen 113, Priloga I, Priloga III in Priloga IV;

—	za perutnino in jajca: deli A, B in C Priloge XIV: vsi členi;

—	za telečje meso: člen 113b, Priloga XIa: vsi členi;

—	za odraslo govedo, prašiče in ovce: Priloga V;

—	za mleko in mlečne izdelke: člena 114 in 115 s prilogami; Priloga XII: vsi členi, Priloga XIII: vsi členi, Priloga XV: vsi členi

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 566/2008 z dne 18. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 pri trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ 12 mesecev

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 566/2008 se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 589/2008 z dne 23. junija 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca

Uporabljajo se vse določbe Uredbe (ES) št. 589/2008, z izjemo členov 33 do 35, Priloge III in priloge V navedene uredbe

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen

Uporabljajo se vse določbe navedene uredbe z izjemo člena 18, člena 26, člena 35 in člena 37 navedene uredbe

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 617/2008 z dne 27. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede standardov trženja valilnih jajc in piščancev domače perutnine

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 617/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 445/2007 z dne 23. aprila 2007 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2991/94 o določitvi standardov za mazave maščobe in Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 445/2007 se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 273/2008 z dne 5. marca 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 o analitskih metodah in ocenjevanju kakovosti mleka in mlečnih proizvodov

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 273/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 543/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA VIII

K POGLAVJU 14 (SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETIKE) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Časovni razporedi v zvezi z določbami iz te priloge, ki sta jih pogodbenici že določili v okviru drugih sporazumov, se bodo uporabljali, kakor je določeno v ustreznih sporazumih.

Električna energija

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Direktiva 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Plin

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Nafta

Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Infrastruktura

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 z dne 24. junija 2010 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Iskanje in raziskovanje ogljikovodikov

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Energetska učinkovitost

Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2008/952/ES z dne 19. novembra 2008 o določitvi podrobnih smernic za izvajanje in uporabo Priloge II k Direktivi 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije z dne 21. decembra 2006 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Izvedbene direktive/uredbe:

—	Uredba Komisije (ES) št. 278/2009 z dne 6. aprila 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo

—	Uredba Komisije (EU) št. 347/2010 z dne 21. aprila 2010 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 245/2009 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk

—

Uredba Komisije (ES) št. 245/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk

—	Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu

—	Uredba Komisije (ES) št. 107/2009 z dne 4. februarja 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo enostavnih TV-komunikatorjev

—	Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti

—	Uredba Komisije (ES) št. 641/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke

—	Uredba Komisije (ES) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev

—	Uredba Komisije (ES) št. 643/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov

—	Uredba Komisije (ES) št. 642/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev

—	Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva

Časovni razpored: določbe okvirne direktive ter relevantnih obstoječih izvedbenih ukrepov se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku.

Časovni razpored: se izvaja v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Izvedbene direktive/uredbe:

—	Direktiva Komisije 2003/66/ES z dne 3. julija 2003 o spremembi Direktive 94/2/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij

—	Direktiva Komisije 2002/40/ES z dne 8. maja 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih pečic

—	Direktiva Komisije 2002/31/ES z dne 22. marca 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih klimatskih naprav

—	Direktiva Komisije 1999/9/ES z dne 26. februarja 1999 o spremembah Direktive 97/17/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev

—	Direktiva Komisije 98/11/ES z dne 27. januarja 1998 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih svetilk

—	Direktiva Komisije 97/17/ES z dne 16. aprila 1997 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev

—	Direktiva Komisije 96/89/ES z dne 17. decembra 1996 o spremembi Direktive 95/12/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

—	Direktiva Komisije 96/60/ES z dne 19. septembra 1996 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralno-sušilnih strojev

—	Direktiva Komisije 95/13/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih sušilnih strojev

—	Direktiva Komisije 95/12/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

—	Direktiva Komisije 94/2/ES z dne 21. januarja 1994 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij

—	Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku

Časovni razpored: določbe okvirne direktive ter relevantnih obstoječih izvedbenih ukrepov se izvedejo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sklep Sveta 2006/1005/ES z dne 18. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

Časovni razpored: določbe navedenega sklepa se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Obnovljivi viri energije

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

PRILOGA IX

K POGLAVJU 15 (PROMET) NASLOVA IV

1.	Pogodbenici sta sprejeli odločitev o sodelovanju pri razvoju strateškega prometnega omrežja na ozemlju Republike Moldavije. Okvirni zemljevid strateškega prometnega omrežja, ki ga je predlagala Republika Moldavija, je vključen v to prilogo (glej točko 6 te priloge).

V zvezi s tem pogodbenici prepoznavata pomen izvajanja glavnih prednostnih ukrepov v okviru naložbene strategije za prometno infrastrukturo v Republiki Moldaviji, ki ima za cilj obnovo in širitev železniških in cestnih povezav mednarodnega pomena, ki prečkajo ozemlje Republike Moldavije, pri čemer so na prvem mestu državne ceste M3 Chisinau – Giurgiulesti in M14 Brest – Briceni –Tiraspol – Odessa, pa tudi nadgradnja in modernizacija železniških povezav s sosednjimi državami, ki se uporabljajo za mednarodni in tranzitni promet.

Pogodbenici priznavata pomen izboljšanja prometnih povezav, tako da si prizadevata za njihovo nemoteno delovanje, večjo varnost in zanesljivost. To je v obojestransko korist EU in Republike Moldavije. Pogodbenici bosta sodelovali pri nadaljnjem razvoju prometnih povezav, zlasti prek:

(a)	sodelovanja na področju politik, izboljšanja izvajanja upravnih postopkov na mejnih prehodih in odstranjevanja ozkih grl v infrastrukturi;

(b)	sodelovanja na področju prometa v okviru vzhodnega partnerstva;

(c)	sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami, ki lahko prispevajo k izboljšanju prometa;

(d)	nadaljnjega razvoja mehanizma za koordinacijo ter informacijskega sistema v Republiki Moldaviji za zagotovitev učinkovitosti in preglednosti načrtovanja infrastrukture, vključno s sistemi za upravljanje prometa, zaračunavanjem pristojbin in financiranjem;

(e)

sprejetja ukrepov za lažji prehod meje v skladu z določbami poglavja 5 (Olajševanje carinskih postopkov in trgovine) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki so usmerjene k izboljšanju delovanja prometnega omrežja, da se poveča pretočnost prometnih tokov med EU, Republiko Moldavijo in regionalnimi partnerji;

(f)	izmenjave dobre prakse o možnosti financiranja projektov (za infrastrukturo in horizontalne ukrepe), vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, ustrezno zakonodajo in pristojbinami za uporabnike;

(g)	spoštovanja okoljskih določb iz poglavja 16 (Okolje) naslova IV (Gospodarsko sodelovanje in sodelovanje v drugih sektorjih) tega sporazuma, zlasti iz strateške ocene učinka, ocene vpliva na okolje, ter zakonodaje EU, povezane s kakovostjo zraka in naravo, če je to primerno;

(h)	razvoja učinkovitih sistemov upravljanja prometa, kot je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) na regionalni ravni, ki zagotavljajo stroškovno učinkovitost, interoperabilnost in visoko kakovost.

4.	Pogodbenici sodelujeta, da bi v Republiki Moldaviji vzpostavili strateško prometno omrežje, povezano z omrežjem TEN-T ter omrežji v regiji.

5.	Pogodbenici si prizadevata opredeliti projekte v skupnem interesu na območju strateškega prometnega omrežja Republike Moldavije.

6.	Zemljevid (zemljevid strateškega prometnega omrežja na ozemlju Republike Moldavije):

PRILOGA X

K POGLAVJU 15 (PROMET) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Cestni prevoz

Tehnični pogoji

Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti

Časovni razpored: Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu in so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že registrirana, se določbe navedene direktive izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki so registrirana prvič, se določbe navedene direktive izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Varnostni pogoji

Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	uvedba kategorij vozniških dovoljenj (člen 3);

—	pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja (členi 4, 5, 6 in 7);

—	zahteve za vozniški izpit (prilogi II in III),

ki se najpozneje 19. januarja 2013 nadomestijo z ustreznimi določbami Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

Časovni razpored: za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu in so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že registrirana, se določbe navedene direktive izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Socialni pogoji

Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom

Časovni razpored: Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene uredbe izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu in so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že registrirana, se določbe navedene uredbe, z izjemo člena 27 v povezavi z digitalnimi tahografi, izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Določbe iz člena 27 v povezavi z digitalnimi tahografi se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	Členi 3, 4, 5, 6, 7 (brez monetarne vrednosti finančnega položaja), 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in Priloga I k navedeni uredbi.

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Fiskalni pogoji

Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Železniški promet

Dostop do trga in infrastrukture

Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	vzpostavitev neodvisnosti upravljanja in izboljšanje finančne situacije (členi 2, 3, 4, 5 in 9);

—	ločitev upravljanja infrastrukture od prevoznih storitev (členi 6, 7 in 8)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	uvedba licenc pod pogoji iz členov 1, 2, 3, 4 (razen člena 4(5)), členov 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 15 navedene direktive

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tehnični in varnostni pogoji ter interoperabilnost

Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti (Direktiva o varnosti na železnici)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

Časovni razpored: za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Kombinirani prevoz

Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Drugi vidiki

Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Zračni prevoz

Celovit sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami in Republiko Moldavijo, podpisan 26. junija 2012 v Bruslju, ki vsebuje seznam in časovni razpored za izvajanje relevantnega pravnega reda EU na področju letalskega prevoza

Promet po celinskih plovnih poteh

Delovanje trga

Direktiva Sveta 96/75/ES z dne 19. novembra 1996 o sistemih najemanja ladijskega prostora in določanja cen v nacionalnem in mednarodnem prevozu po celinskih plovnih poteh v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Dostop do opravljanja dejavnosti

Direktiva Sveta 87/540/EGS z dne 9. novembra 1987 o dostopu do opravljanja dejavnosti prevoznika blaga po plovnih poteh v notranjem in mednarodnem prometu ter o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi za to dejavnost

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih vodnih poteh v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Varnost

Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

Časovni razpored: Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Rečne informacijske storitve

Direktiva 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XI

K POGLAVJU 16 (OKOLJE)

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Časovni razporedi v zvezi z določbami iz te priloge, ki sta jih pogodbenici že določili v okviru drugih sporazumov, se bodo uporabljali, kakor je določeno v ustreznih sporazumih

Okoljsko upravljanje in vključitev okolja v druga področja politik

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev zahtev, da so projekti iz Priloge I predmet presoje vplivov na okolje, in vzpostavitev postopka za določitev, za katere projekte iz Priloge II je potrebna presoja vplivov na okolje (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev obsega informacij, ki jih mora predložiti nosilec projekta (člen 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev postopka za posvetovanje z okoljskimi organi ter postopka za javno posvetovanje (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev ureditev s sosednjimi državami glede izmenjave informacij in posvetovanja (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev ukrepov za obveščanje javnosti o odločitvah glede vlog za pridobitev soglasja za izvedbo (člen 9);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev učinkovitih, ne predragih in hitrih revizijskih postopkov na upravni in pravosodni ravni z vključitvijo javnosti in nevladnih organizacij (člen 11);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopka za odločanje o tem, kateri načrti ali programi zahtevajo strateško okoljsko oceno, ter določitev zahtev, da se za načrte ali programe, za katere je strateška okoljska ocena obvezna, takšna ocena tudi izvede (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev postopka za posvetovanje z okoljskimi organi ter postopka za javno posvetovanje (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev ureditev s sosednjimi državami glede izmenjave informacij in posvetovanja (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev praktične ureditve, v okviru katere okoljske informacije postanejo dostopne javnosti, ter izjeme, ki se uporabljajo (člena 3 in 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	zagotovitev, da javni organi okoljske informacije dajo na voljo javnosti (člen 3(1));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopkov za pregled odločitev, na podlagi katerih nekatere informacije o okolju ne bi bile sporočene ali bi bile sporočene le delno (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema za razširjanje okoljskih informacij javnosti (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za obveščanje javnosti (člen 2(2)(a) in člen 2(2)(d));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za javno posvetovanje (člen 2(2)(b) in člen 2(3));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za zbiranje pripomb in mnenj javnosti, ki naj bi se upoštevala v postopku sprejemanja odločitev (člen 2(2)(c));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—

zagotavljanje učinkovitega, hitrega in ne predragega dostopa do pravnega varstva na upravni in pravosodni ravni, kar zadeva materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev s strani javnih organov v teh postopkih, za zadevno javnost, vključno z nevladnimi organizacijami (člen 3(7) in člen 4(4), presoja vplivov na okolje ter IPPC (Direktiva o industrijskih emisijah)).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kakovost zraka

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev in klasifikacija območij in aglomeracij (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževalci zraka na podlagi ustreznih meril (členi 5, 6 in 9);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava načrtov v zvezi s kakovostjo zraka za območja in aglomeracije, kjer ravni onesnaževalcev zraka presegajo mejne vrednosti/ciljne vrednosti (člen 23);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava kratkoročnih akcijskih načrtov za območja in aglomeracije, kjer obstaja tveganje, da bodo presežene alarmne vrednosti (člen 24);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema za informiranje javnosti (člen 26);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev in klasifikacija območij in aglomeracij (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževalci zraka na podlagi ustreznih meril (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	sprejetje ukrepov za ohranitev/izboljšanje kakovosti zraka v zvezi z relevantnimi onesnaževali (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema za informiranje javnosti (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

—	vzpostavitev učinkovitega sistema vzorčenja in ustreznih analitičnih metod za analizo (člen 6);

—	prepoved uporabe težkega kurilnega olja in plinskega olja, katerega vsebnost žvepla presega določene mejne vrednosti (člena 3(1) in 4(1));

—	uporaba mejnih vrednosti za vsebnost žvepla v gorivih za plovila (člena 4a in 4b);

Časovni razpored: se izvaja v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Direktiva 94/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava seznama vseh terminalov za skladiščenje in natovarjanje nafte (člen 2);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev tehničnih ukrepov za zmanjšanje izgube bencina iz naprav za skladiščenje na terminalih in bencinskih črpalkah ter med polnjenjem/praznjenjem premičnih rezervoarjev v terminalih (členi 3, 4 in 6 ter Priloga III);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	zahteva, da vsi polnilni otoki za avtocisterne in premični rezervoarji izpolnjujejo zahteve (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev največje mejne vrednosti vsebnosti HOS za barve in lake (člen 3 in Priloga II, faza II);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev zahtev, ki zagotavljajo označevanje proizvodov, danih v promet, ter dajanje v promet proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve (člena 3 in 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov, da se izpolni zahteva po poročanju o katastrih emisij in poročanju v okviru navedene direktive

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	razvoj nacionalnih programov za spoštovanje nacionalnih zgornjih mej;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	izpolnjevanje vseh drugih obveznosti, vključno z nacionalnimi zgornjimi mejami emisij.

V desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma se bodo uporabljale nacionalne zgornje meje emisij, kakor so bile določene v prvotnem Göteborškem protokolu o zmanjševanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999.

Poleg tega si bo Republika Moldavija znotraj tega obdobja prizadevala za ratifikacijo Göteborškega protokola, vključno s spremembami, ki so bile sprejete v letu 2012.

Kakovost vode in gospodarjenje z viri

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev vodnih območij ter vzpostavitev upravnih ureditev za mednarodne reke, jezera in obalne vode (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	analiza značilnosti vodnih območij (člen 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava programov za spremljanje kakovosti vode (člen 8);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava načrtov za upravljanje vodnih območij, posvetovanje z javnostjo ter objava teh načrtov (člena 13 in 14).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	predhodna ocena poplavne ogroženosti (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/15/ES in Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 91/271/EGS:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	ocena stanja zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	opredelitev občutljivih območij in aglomeracij (člen 5 in Priloga II);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava tehničnega in investicijskega programa za izvajanje zahtev glede čiščenja komunalne odpadne vode (člen 17);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev standardov za pitno vodo (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema spremljanja (člena 6 in 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za obveščanje uporabnikov (člen 13);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

vzpostavitev programov spremljanja (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

odkrivanje onesnaženih ali ogroženih voda in določitev območij, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z nitrati (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava akcijskih načrtov in kodeksov dobre kmetijske prakse za območja, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z nitrati (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Ravnanje z odpadki in viri

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava načrtov za ravnanje z odpadki v skladu s petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki ter programov za preprečevanje nastajanja odpadkov (Poglavje V);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za povračilo vseh stroškov v skladu z načelom onesnaževalec plača ter načelom razširjene odgovornosti proizvajalca (člen 14);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema izdajanja dovoljenj za ustanove/podjetja, ki odvažajo ali predelujejo odpadke, s posebnimi obveznostmi glede ravnanja z nevarnimi odpadki (Poglavje IV);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev registra ustanov in podjetji, ki zbirajo in prevažajo odpadke (Poglavje IV);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	razvrstitev odlagališč (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava nacionalne strategije za zmanjšanje biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih (člen 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema vlog za dovoljenja ter postopka prevzema odpadkov (členi 5 do 7, 11, 12 in 14);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopkov nadzora in spremljanja med obratovanjem odlagališč ter postopkov zapiranja in upravljanja po zaprtju za odlagališča, katerih škodljivi učinki naj bi se nevtralizirali (člena 12 in 13);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava načrtov prilagoditve za obstoječa odlagališča (člen 14);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za stroške (člen 10);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	zagotovitev, da se ustrezni odpadki obdelajo, preden se odložijo na odlagališče (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema, da se zagotovi, da upravljavci pripravijo načrte ravnanja z odpadki (opredelitev in razvrstitev objektov za ravnanje z odpadki; opredelitev odpadkov) (člena 4 in 9);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema dovoljenj, finančnih garancij in inšpekcijskega nadzora (členi 7, 14 in 17);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopkov za upravljanje in spremljanje odkopanih prostorov (člen 10);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopkov zaprtja in postopkov za upravljanje po zaprtju za objekte za ravnanje z rudarskimi odpadki (člen 12);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava popisa zaprtih objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki (člen 20);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Varstvo narave

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	ocena ptic, za katere so potrebni posebni ukrepi za ohranjanje, in redno pojavljajočih se ptic selivk;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	opredelitev in določitev posebnih območij varstva za posamezne vrste ptic (člen 4(1));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava posebnih ukrepov za ohranjanje redno pojavljajočih se selitvenih vrst (člen 4(2));

Časovni razpored: se izvaja v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

—	vzpostavitev splošnega sistema varovanja za vse vrste prosto živečih ptic, pri čemer so vrste, ki se lahko lovijo, posebna kategorija, ter prepoved nekaterih vrst ujetja/ubitja (členi 5, 6, 7, 8 ter 9(1) in (2));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/62/ES in 2006/105/ES ter Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 92/43/EGS:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava popisa območij, določitev teh območij ter določitev prednostnih nalog v zvezi z njihovim upravljanjem (vključno z dokončanjem popisa potencialnih območij smaragdne mreže ter pripravo ukrepov zaščite in upravljanja za ta območja) (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava ukrepov, potrebnih za ohranitev takšnih območij (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistema za spremljanje stanja ohranjenosti habitatov in vrst (člen 11);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev strogega sistema zaščite vrst iz Priloge IV navedene direktive, kakor je ustrezno za Republiko Moldavijo (člen 12);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev mehanizma za spodbujanje izobraževanja in splošnega informiranja javnosti (člen 22(c)).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Industrijsko onesnaževanje in industrijska tveganja

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev industrijskih obratov, za katere je potrebno dovoljenje (Priloga I);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer se upoštevajo zaključki BREF (člen 14(3 do 6) in člen 15(2 do 4));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	izvajanje integriranega sistema dovoljenj (členi 4 do 6, 12, 21 in 24 ter Priloga IV);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev in izvajanje mehanizma za spremljanje skladnosti (členi 8, 14(1)(d) in 23(1));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	določitev mejnih vrednosti emisij za kurilne naprave (člen 30 in Priloga V);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	priprava prehodnih nacionalnih načrtov za zmanjšanje skupnih letnih emisij iz obstoječih naprav (namesto določitve mejnih vrednosti za obstoječe naprave) (člen 32);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/105/ES in Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 96/82/ES:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za usklajevanje med ustreznimi organi;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev sistemov za prejem obvestil z informacijami o ustreznih Seveso organizacijah ter poročanje o večjih nesrečah (členi 6, 14 in 15);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kemikalije

Uredba (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	izvajanje postopka obveščanja o izvozu (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	izvajanje postopkov obravnave obvestil o izvozu, prejetih od drugih držav (člen 8);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopkov za pripravo in predložitev obvestil o dokončnih ureditvenih ukrepih (člen 10);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	vzpostavitev postopkov za pripravo in predložitev uvoznih odločitev (člen 12);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	izvajanje mednarodnega postopka soglasja po predhodnem obvestilu za izvoz nekaterih kemikalij, zlasti tistih iz Priloge III Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (člen 13);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	izvajanje pravil o pakiranju in označevanju za kemikalije, namenjene izvozu (člen 16);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	imenovanje nacionalnih organov, ki nadzorujejo uvoz in izvoz kemikalij (člen 17).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	imenovanje pristojnih organov (člen 43);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi in zmesi (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije;

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	imenovanje pristojnih organov, organov izvrševanja in vzpostavitev uradnega sistema spremljanja in nadzora (člena 121 in 125);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	sprejetje nacionalnih določil za kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih zakonov v zvezi s kemikalijami (člen 126);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	sprejetje nacionalnih določb za vzpostavitev nacionalnega sistema registracije kemičnih snovi in zmesi (naslov II, členi 5, 6, 7 in 14);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	sprejetje nacionalnih določb v zvezi z obveščanjem o kemičnih snoveh in zmeseh v dobavni verigi ter obveznostih nadaljnjih uporabnikov (naslova IV in V, člena 31 in 37);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	sprejetje nacionalnih določb, v okviru katerih se sprejme seznam omejitev, kakor so določene v Prilogi XVII k Uredbi REACH (naslov VIII, člen 67).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XII

K POGLAVJU 17 (PODNEBNI UKREPI) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Podnebne spremembe in zaščita ozonskega plašča

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti:

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	vzpostavitev sistema za določanje ustreznih obratov in določanje toplogrednih plinov (Prilogi I in II)

—	vzpostavitev sistemov za spremljanje, poročanje, preverjanje in izvrševanje ter postopkov javnega posvetovanja (členi 9, 14 do 17, 19 in 21)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih:

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

—	uvedba/prilagoditev nacionalnih zahtev na področju usposabljanja in spričeval za ustrezno osebje in podjetja (člen 5);

—	vzpostavitev sistemov poročanja za pridobivanje podatkov o emisijah od ustreznih sektorjev (člen 6);

—	vzpostavitev sistema izvrševanja (člen 13).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

—	določitev prepovedi za proizvodnjo nadzorovanih snovi, razen za posebno uporabo, in, do leta 2019, prepovedi klorofluoroogljikovodikov (člen 4);

—	določitev prepovedi dajanja na trg in uporabe nadzorovanih snovi, z izjemo predelanih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki se lahko uporabljajo kot hladilno sredstvo do leta 2015 (člena 5 in 11);

—	določitev pogojev za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo nadzorovanih snovi za izvzete uporabe; kot surovine, predelovalna sredstva, za osnovno laboratorijsko in analitsko uporabo in nujno uporabo halonov, tudi posameznih odstopanj, ki vključujejo nujno uporabo metilbromida (poglavje III);

—	vzpostavitev sistema izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz nadzorovanih snovi za izvzete uporabe (poglavje IV) ter določitev obveznosti glede poročanja za države članice in podjetja (člena 26 in 27);

—	uvedba obveznosti zajema, recikliranja, predelave in uničenja uporabljenih nadzorovanih snovi (člen 22);

—	uvedba postopkov za spremljanje in inšpekcije uhajanja nadzorovanih snovi (člen 23);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

—	izvedba ocene nacionalne porabe goriva;

—	vzpostavitev sistema za spremljanje kakovosti goriva (člen 8);

—	prepoved trženja osvinčenega motornega bencina (člen 3(1));

—	dovoljenje za trženje neosvinčenega motornega bencina, dizelskega goriva in plinskih olj za motorje v strojih, uporabljane zunaj cest, ter za kmetijske traktorje, če ti izpolnjujejo ustrezne zahteve (člena 3 in 4)

—	vzpostavitev regulatornega sistema za obravnavo posebnih okoliščin ter sistema za zbiranje nacionalnih podatkov o kakovosti goriva (člena 7 in 8).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XIII

K POGLAVJU 21 (JAVNO ZDRAVJE) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Tobak

Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Priporočilo Sveta 2003/54/ES z dne 2. decembra 2002 o preprečevanju kajenja in pobudah za izboljšanje nadzora tobaka

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Sveta (2009/C 296/02) z dne 30. novembra 2009 o okolju brez tobačnega dima

Časovni razpored: ni relevantno.

Nalezljive bolezni

Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2000/96/ES z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti

Časovni razpored: določbe Odločbe 2000/96/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2002/253/ES z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe Odločbe 2002/253/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije št. 2000/57/ES z dne 22. decembra 1999 o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe Odločbe 2000/57/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kri

Direktiva 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2004/33/ES z dne 22. marca 2004 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih tehničnih zahtev za kri in komponente krvi

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/33/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2005/62/ES z dne 30. septembra 2005 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov in specifikacij Skupnosti v zvezi s sistemom kakovosti za transfuzijske ustanove

Časovni razpored: določbe Direktive 2005/62/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2005/61/ES z dne 30. septembra 2005 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev po sledljivosti in obveščanju o hudih neželenih reakcijah in dogodkih

Časovni razpored: določbe Direktive 2005/61/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Organi, tkiva in celice

Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/17/ES z dne 8. februarja 2006 o izvajanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih tehničnih zahtevah za darovanje, pridobivanje in testiranje človeških tkiv in celic

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/17/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/86/ES z dne 24. oktobra 2006 o izvajanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah po sledljivosti, obveščanju o hudih in neželenih reakcijah in pojavih ter nekaterih tehničnih zahtevah za kodiranje, predelavo, konzerviranje, shranjevanje in razdeljevanje človeških tkiv in celic

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/86/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2010/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Duševno zdravje – odvisnost od drog

Priporočilo Sveta 2003/488/ES z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog

Časovni razpored: ni relevantno.

Alkohol

Priporočilo Sveta 2001/458/ES z dne 5. junija 2001 o uživanju alkohola med mladimi, zlasti otroki in mladostniki

Časovni razpored: ni relevantno.

Rak

Priporočilo Sveta 2003/878/ES z dne 2. decembra 2003 o presejalnih pregledih za odkrivanje raka

Časovni razpored: ni relevantno.

Preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti

Priporočilo Sveta 2007/C 164/01 z dne 31. maja 2007 o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti

Časovni razpored: ni relevantno.

PRILOGA XIV

K POGLAVJU 25 (SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE, AVDIOVIZUALNE POLITIKE IN MEDIJEV) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Direktiva 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/65/ES se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005

Časovni razpored: ni relevantno.

PRILOGA XV

ODPRAVA CARIN

1.	Pogodbenici odpravita vse carine na blago s poreklom v drugi pogodbenici od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, razen v primerih iz odstavkov 2, 3 in 4 in brez poseganja v odstavek 5 te priloge.

2.	Izdelki, navedeni v Prilogi XV-A, se uvozijo v Unijo brez carin v okviru omejitev tarifnih kvot, določenih v navedeni prilogi. Carinska stopnja za države z največjimi ugodnostmi (v nadaljnjem besedilu: MFN) se uporablja za uvoz, ki presega omejitev tarifne kvote.

3.	Za izdelke, navedene v prilogi XV-B, pri uvozu v EU velja uvozna dajatev, pri čemer so oproščeni ad valorem elementa navedene uvozne dajatve.

Odprava nekaterih carin s strani Republike Moldavije, kakor je določeno v Prilogi XV-D, potekajo po naslednji metodi:

(a)	carine za blago iz postavk kategorije „5“ seznama Republike Moldavije se odpravijo v šestih enakih fazah, ki se začnejo z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma, in nadaljujejo z nadaljnjimi zmanjšanji vsakega 1. januarja naslednjih pet let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(b)	carine za blago iz postavk kategorije „3“ seznama Republike Moldavije se odpravijo v štirih enakih fazah, ki se začnejo z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma, in nadaljujejo z nadaljnjimi zmanjšanji vsakega 1. januarja naslednja tri leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(c)	carine za blago iz postavk kategorije „10-A“ seznama Republike Moldavije se odpravijo v desetih enakih letnih fazah, ki se začnejo 1. januarja naslednjega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(d)	carine za blago iz postavk kategorije „5-A“ seznama Republike Moldavije se odpravijo v petih enakih letnih fazah, ki se začnejo 1. januarja naslednjega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(e)	carine za blago iz postavk kategorije „3-A“ seznama Republike Moldavije se odpravijo v treh enakih letnih fazah, ki se začnejo 1. januarja naslednjega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(f)	odprava carine za izdelke iz postavk kategorije „10-S“ (izdelki, za katere velja 5-letno obdobje mirovanja) se začne 1. januarja pet let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.

5.	Za uvoz izdelkov s poreklom iz Republike Moldavije, ki so navedeni v Prilogi XV-C, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz člena 148 tega sporazuma.

PRILOGA XV-A

IZDELKI, ZA KATERE VELJAJO LETNE BREZCARINSKE TARIFNE KVOTE (UNIJA)

Zaporedna številka	Oznaka KN 2012	Poimenovanje izdelkov	Količina (v tonah)	Stopnja dajatve
1	0702 00 00	Paradižnik, svež ali ohlajen	2 000	prosto
2	0703 20 00	Česen, svež ali ohlajen	220	prosto
3	0806 10 10	Namizno grozdje, sveže	10 000	prosto
4	0808 10 80	Jabolka, sveža (razen jabolk za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra)	40 000	prosto
5	0809 40 05	Slive, sveže	10 000	prosto
6	2009 61 10	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 30 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	500	prosto
	2009 69 19	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)
	2009 69 51	Koncentrirani grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)
	2009 69 59	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki je koncentriran ali vsebuje dodan alkohol)

PRILOGA XV-B

IZDELKI, ZA KATERE VELJAJO VHODNE CENE (1),

oproščeni ad valorem elementa uvozne dajatve (UNIJA)

Oznaka KN 2012	Poimenovanje izdelkov
0707 00 05	Kumarice, sveže ali ohlajene
0709 91 00	Okrogle artičoke, sveže ali ohlajene
0709 93 10	Bučke, sveže ali ohlajene
0805 10 20	Sladke pomaranče, sveže
0805 20 10	Klementine
0805 20 30	Monrealke in mandarine satsuma
0805 20 50	Mandarine in mandarine wilking
0805 20 70	Tangerine
0805 20 90	Tangelo, ortanique, malaquina in podobni hibridi agrumov (razen klementin, monrealk, mandarin satsuma, mandarin, mandarin wilking in tangerin)
0805 50 10	Limone (Citrus limon, Citrus limonum)
0808 30 90	Hruške (razen hrušk za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra)
0809 10 00	Marelice, sveže
0809 21 00	Višnje (Prunus cerasus), sveže
0809 29 00	Češnje (razen višenj), sveže
0809 30 10	Nektarine, sveže
0809 30 90	Breskve (razen nekaterin), sveže
2204 30 92	Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola) \|
2204 30 94	Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)
2204 30 96	Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola) \|
2204 30 98	Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

(1) Glej Prilogo 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

PRILOGA XV-C

IZDELKI, ZA KATERE VELJA MEHANIZEM ZA PREPREČEVANJE IZOGIBANJA (UNIJA)

Kategorija izdelka

Oznaka KN 2012

Poimenovanje izdelkov

Sprožitvena količina (v tonah)

Kmetijski proizvodi

1	Prašičje meso

0203 11 10

Trupi in polovice domačih prašičev, sveži ali ohlajeni

4 500

0203 12 11

Šunka domačih prašičev in kosi šunke, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0203 12 19

Plečeta domačih prašičev in njihovi kosi, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0203 19 11

Prednji deli domačih prašičev in njihovi kosi, sveži ali ohlajeni

0203 19 13

Hrbet domačih prašičev in njegovi kosi, sveži ali ohlajeni

0203 19 15

Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene

0203 19 55

Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0203 19 59

Meso domačih prašičev, s kostmi, sveže ali ohlajeno (razen trupov in polovic, šunke, plečet in njihovih kosov ter prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0203 21 10

Trupi in polovice domačih prašičev, zamrznjeni

0203 22 11

Šunka domačih prašičev in njeni kosi, s kostmi, zamrznjeni

0203 22 19

Plečeta domačih prašičev in njihovi kosi, s kostmi, zamrznjeni

0203 29 11

Prednji deli domačih prašičev in njihovi kosi, zamrznjeni

0203 29 13

Hrbet domačih prašičev in njihovi kosi, s kostmi, zamrznjeni

0203 29 15

Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene

0203 29 55

Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0203 29 59

Meso domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeno (razen prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov)

2	Perutninsko meso

0207 11 30

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“

600

0207 11 90

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „83 % in 70 % piščanci“)

0207 12 10

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“

0207 12 90

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „70 % piščanci“)

0207 13 10

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni

0207 13 20

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni

0207 13 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveža ali ohlajena

0207 13 50

Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 13 60

Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 13 99

Užitni klavnični proizvodi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 14 10

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni

0207 14 20

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni

0207 14 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjena

0207 14 50

Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene

0207 14 60

Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene

0207 14 99

Užitni klavnični proizvodi od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeni (razen jeter)

0207 24 10

Purani, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“

0207 24 90

Purani, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „73 % purani“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih puranov, nerazrezani na kose (razen „80 % purani“)

0207 25 10

Purani, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“

0207 25 90

Purani, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „73 % purani“, ter druge oblike puranov, nerazrezani na kose (razen „80 % purani“)

0207 26 10

Purani, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni

0207 26 20

Purani, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni

0207 26 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, puranov, sveža ali ohlajena

0207 26 50

Prsi in kosi prs puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 26 60

Krače in kosi krač puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 26 70

Noge in kosi nog puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene (razen krač)

0207 26 80

Purani, razrezani na kose, s kostmi, sveži ali ohlajeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi)

0207 26 99

Užitni klavnični proizvodi puranov, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 27 10

Purani, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni

0207 27 20

Purani, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni

0207 27 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, puranov, zamrznjena

0207 27 50

Prsi in kosi prs puranov, s kostmi, zamrznjene

0207 27 60

Krače in kosi krač puranov, s kostmi, zamrznjene

0207 27 70

Noge in kosi nog puranov, s kostmi, zamrznjene (razen krač)

0207 27 80

Purani, razrezani na kose, s kostmi, zamrznjeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi)

0207 27 99

Užitni klavnični proizvodi puranov, zamrznjeni (razen jeter)

0207 41 30

Race, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

0207 41 80

Race, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

0207 42 30

Race, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

0207 42 80

Race, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

0207 44 10

Race, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene

0207 44 21

Race, razrezane na polovice ali četrti, sveže ali ohlajene

0207 44 31

Cela krila rac, sveža ali ohlajena

0207 44 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril rac, sveži ali ohlajeni

0207 44 51

Prsi in kosi prs rac, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 44 61

Noge in kosi nog rac, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 44 71

Račji paletoji, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0207 44 81

Race, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 44 99

Užitni klavnični proizvodi rac, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 45 10

Race, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene

0207 45 21

Race, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene

0207 45 31

Cela krila rac, zamrznjena

0207 45 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril rac, zamrznjeni

0207 45 51

Prsi in kosi prs rac, s kostmi, zamrznjene

0207 45 61

Noge in kosi nog rac, s kostmi, zamrznjene

0207 45 81

Race, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 45 99

Užitni klavnični proizvodi rac, zamrznjeni (razen jeter)

0207 51 10

Gosi, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“

0207 51 90

Gosi, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

0207 52 90

Gosi, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

0207 54 10

Gosi, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene

0207 54 21

Gosi, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene

0207 54 31

Cela krila gosi, sveža ali ohlajena

0207 54 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril gosi, sveži ali ohlajeni

0207 54 51

Prsi in kosi prs gosi, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 54 61

Noge in kosi nog gosi, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 54 71

Gosji paletoji, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0207 54 81

Gosi, razrezane na kose, s kostmi, sveže ali ohlajene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 54 99

Užitni klavnični proizvodi gosi, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 55 10

Gosi, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene

0207 55 21

Pegatke, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene

0207 55 31

Cela krila gosi, zamrznjena

0207 55 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril gosi, zamrznjeni

0207 55 51

Prsi in kosi prs gosi, s kostmi, zamrznjene

0207 55 61

Noge in kosi nog gosi, s kostmi, zamrznjene

0207 55 81

Gosi, razrezane na kose, s kostmi, zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 55 99

Užitni klavnični proizvodi gosi, zamrznjeni (razen jeter)

0207 60 05

Pegatke, sveže, ohlajene ali zamrznjene, nerazrezane na kose

0207 60 10

Pegatke, razrezane na kose, brez kosti, sveže, ohlajene ali zamrznjene

0207 60 31

Cela krila pegatk, sveža, ohlajena ali zamrznjena

0207 60 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril pegatk, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

0207 60 51

Prsi in kosi prs pegatk, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene

0207 60 61

Noge in kosi nog pegatk, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene

0207 60 81

Pegatke, razrezane na kose, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 60 99

Užitni klavnični proizvodi pegatk, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

1602 32 11

Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter)

1602 32 30

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 25 %, vendar < 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso <= 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)

1602 32 90

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus (razen tistih, ki vsebujejo >= 25 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov, mesa ali klavničnih proizvodov iz puranov ali pegatk, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter ter ekstraktov in sokov iz mesa)

3	Mlečni proizvodi

0402 10 11

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 g

1 700

0402 10 19

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 g

0402 10 91

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 g

0402 10 99

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 g

0405 10 11

Naravno maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo„ghee“)

0405 10 19

Naravno maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg ter dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 30

Rekombinirano maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 50

Sirotkino maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 90

Maslo z vsebnostjo maščob > 85 mas. %, vendar <= 95 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

4	Jajca v lupini

0407 21 00

Sveža jajca kokoši vrste Gallus domesticus, v lupini(razen oplojena jajca za valitev)

7 000 (1)

0407 29 10

Sveža perutninska jajca, v lupini (razen jajca kokoši vrste Gallus domesticus in oplojena jajca za valitev)

0407 29 90

Sveža ptičja jajca, v lupini (razen jajca kokoši vrste Gallus domesticus in oplojena jajca za valitev)

0407 90 10

Perutninska jajca, v lupini, konzervirana ali kuhana

5	Jajca in albumini

0408 91 80

Sušena ptičja jajca brez lupine, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, primerna za človeško prehrano (razen jajčnih rumenjakov)

400

0408 99 80

Ptičja jajca brez lupine, sveža, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, primerna za človeško prehrano (razen sušena ptičja jajca in jajčni rumenjaki)

6	Pšenica, moka in peleti

1001 91 90

Seme pšenice za setev (razen trde pšenice, navadne pšenice in pire)

75 000

1001 99 00

Pšenica in soržica (razen seme za setev in trda pšenica)

7	Ječmen, moka in peleti

1003 90 00

Ječmen (razen seme za setev)

70 000

8	Koruza, moka in peleti

1005 90 00

Koruza (razen seme za setev)

130 000

Sladkorji

1701 99 10

Beli sladkor, ki v suhem stanju vsebuje >= 99,5 % saharoze (razen aromatiziran ali obarvan)

37 400

Aroživilski proizvodi in izdelki

10	Predelana žita

1904 30 00

Bulgur pšenica, v obliki obdelanih zrn, dobljena s termično obdelavo trdnih pšeničnih zrn

2 500

2207 10 00

Nedenaturirani etilni alkohol, z dejansko vsebnostjo alkohola >= 80 %

2207 20 00

Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

2208 90 91

Nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola < 80 vol. %, v embalaži s prostornino <= 2 l

2208 90 99

Nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola < 80 vol. %, v embalaži s prostornino > 2 l

2905 43 00

Manitol

2905 44 11

D-glucitol „sorbitol“, v vodni raztopini, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola

2905 44 19

D-glucitol „sorbitol“, v vodni raztopini, (razen tisti, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola)

2905 44 91

D-glucitol „sorbitol“, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen v vodni raztopini)

2905 44 99

D-glucitol „sorbitol“ (razen v vodni raztopini in tisti, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola)

3505 10 10

Dekstrini

3505 10 50

Škrobi, esterificirani ali eterificirani (razen dekstrini)

3505 10 90

Modificirani škrobi (razen esterificirani škrobi, eterificirani škrobi in dekstrini)

3505 20 30

Lepila, ki vsebujejo >= 25 mas. %, vendar < 55 mas. % škorbov ali drekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (razen tista, ki so pripravljena za prodajo na drobno in z neto vsebino <= 1 kg)

3505 20 50

Lepila, ki vsebujejo >= 55 mas. %, vendar < 80 mas. % škorbov ali drekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (razen tista, ki so pripravljena za prodajo na drobno in z neto vsebino <= 1 kg)

3505 20 90

Lepila, ki vsebujejo >= 80 mas. % škorbov ali drekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (razen tista, ki so pripravljena za prodajo na drobno in z neto vsebino <= 1 kg)

3809 10 10

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi, kot so sredstva za apreturo in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, na osnovi škrobnih snovi, ki vsebujejo do 55 mas. % takih substanc

3809 10 30

3809 10 50

3809 10 90

3824 60 11

Sorbitol, v vodni raztopini, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen D-glucitol [sorbitol])

3824 60 19

Sorbitol, v vodni raztopini, ki vsebuje > 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen D-glucitol [sorbitol])

3824 60 91

Sorbitol, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen sorbitol v vodni raztopini in D-glucitol [sorbitol])

3824 60 99

Sorbitol, ki vsebuje > 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen sorbitol v vodni raztopini in D-glucitol [sorbitol])

Cigarete

2402 10 00

Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak

1 000 ali 1 milijarda kosov (2)

2402 20 90

Cigarete, ki vsebujejo tobak (razen tiste, ki vsebujejo nageljnove žbice)

12	Predelani mlečni izdelki

0405 20 10

Mlečni namazi z vsebnostjo maščob 39 ali več mas. %, vendar manj kot 60 %

500

0405 20 30

Mlečni namazi z vsebnostjo maščob >= 60 mas. %, vendar <= 75 %

1806 20 70

Čokoladno mleko v prahu v embalaži ali izvirnih pakiranjih z maso > 2 kg

2106 10 80

Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi, ki vsebujejo >= 1,5 mas. % mlečnih maščob, >= 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, >= 5 mas. % glukoze ali škroba

2202 90 99

Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009, ki vsebujejo 2 mas. % ali več maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404

13	Predelani sladkor

1302 20 10

Pektinske snovi, pektinati in pektati, suhi, v prahu

4 200

1302 20 90

Pektinske snovi, pektinati in pektati, tekoči

1702 50 00

Kemično čista fruktoza, v trdni obliki

1702 90 10

Kemično čista maltoza, v trdni obliki

1704 90 99

Paste, marcipan, nugat in drugi sladkorni proizvodi, ki ne vsebujejo kakava (razen žvečilni gumi, bela čokolada, pastile za grlo in bonboni proti kašlju, gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov, kuhani sladkorni izdelki, karamele (toffee) in podobni bonboni, stisnjene tablete in paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju >=1 kg)

1806 10 30

Kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor, ki vsebuje >= 5 mas. %, vendar < 80 mas. % saharoze, vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza, ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 10 90

Kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor, ki vsebuje >= 80 % saharoze, vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza, ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 20 95

Čokolada in drugi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo kakav, v blokih, ploščah ali palicah, mase > 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali podobnih oblikah, v razsutem stanju ali v izvirnih pakiranjih z maso > 2 kg, ki vsebujejo < 18 mas. % kakavovega masla

1901 90 99

Prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ter prehrambeni proizvodi iz mleka, smetane, pinjenca, kislega mleka, kisle smetane

2101 12 98

Pripravki na osnovi kavi

2101 20 98

Pripravki na osnovi pravega čaja ali maté čaja

2106 90 98

Prehrambeni proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo >= 1,5 mas. % mlečnih maščob, >= 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, >= 5 mas. % glukoze ali >= 5 mas. % škroba

3302 10 29

Preparati na osnovi aromatičnih snovi, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače, ki vsebujejo >= 1,5 mas. % mlečnih maščob, >= 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, >= 5 mas. % glukoze ali >= 5 mas. % škroba, za uporabo v industriji pijač (razen z dejansko vsebnostjo alkohola > 0,5 vol. %)

14	Sladka koruza

0710 40 00

Sladka koruza (termično neobdelana ali termično obdelana s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjena

1 500

0711 90 30

Sladka koruza, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

2001 90 30

Sladka koruza „Zea mays var. saccharata“, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini

2004 90 10

Sladka koruza „Zea mays var. saccharata“, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjena

2005 80 00

Sladka koruza „Zea mays var. saccharata“, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini (razen zamrznjena)

(1) 140 mln × 50 gr = 7 000 t

(2) če 1 kos tehta približno 1 g.

PRILOGA XV-D

SEZNAM KONCESIJ (REPUBLIKA MOLDAVIJA)

Nomenklatura Republike Moldavije za leto 2011	Poimenovanje	Uporabljene carine po načelu države z največjimi ugodnostmi	Kategorija
0203 11 10	Trupi in polovice domačih prašičev, sveži ali ohlajeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 12 11	Šunka in kosi šunke domačih prašičev, s kostmi, sveži ali ohlajeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 12 19	Plečeta domačih prašičev in njihovi kosi, s kostmi, sveži ali ohlajeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 19 11	Prednji deli domačih prašičev in njihovi kosi, sveži ali ohlajeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 19 13	Hrbet domačih prašičev in njegovi kosi, sveži ali ohlajeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 19 15	Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 19 55	Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov)	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 19 59	Meso domačih prašičev, s kostmi, sveže ali ohlajeno (razen trupov in polovic, šunke, plečet in njihovih kosov ter prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov)	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 21 10	Trupi in polovice domačih prašičev, zamrznjeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 22 11	Šunka domačih prašičev in njeni kosi, s kostmi, zamrznjeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 22 19	Plečeta domačih prašičev in njihovi kosi, s kostmi, zamrznjeni	20 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 29 11	Prednji deli domačih prašičev in njihovi kosi, zamrznjeni	10 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 29 13	Hrbet domačih prašičev in njihovi kosi, s kostmi, zamrznjeni	10 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 29 15	Prsi s potrebušino domačih prašičev in njihovi kosi, sveže ali ohlajene	10 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 29 55	Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov)	10 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0203 29 59	Meso domačih prašičev brez kosti, zamrznjeno, s kostmi (razen trupov in polovic, šunke, plečet in njihovih kosov ter prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov)	10 % + 200 EUR/t	TRQ 1 (4 000 t)
0206 30 00	Užitni klavnični proizvodi prašičev, sveži ali ohlajeni	15	10-S
0206 41 00	Užitna prašičja jetra, zamrznjena	15	10-S
0206 49 20	Užitni klavnični proizvodi domačih prašičev, zamrznjeni (razen jeter)	15	10-S
0207 11 10	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, z glavami in nogami, znani kot „83 % piščanci“	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 11 30	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 11 90	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „83 % in 70 % piščanci“)	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 12 10	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 12 90	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „70 % piščanci“)	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 13 10	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 13 20	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 13 30	Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveža ali ohlajena	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 13 50	Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 13 60	Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 13 99	Užitni klavnični proizvodi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni (razen jeter)	20 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 10	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 20	Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 30	Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjena	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 40	Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeni	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 50	Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 60	Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 70	Kosi kokoši in petelinov Gallus domesticus, razrezani na kose, s kostmi, zamrznjeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi)	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 91	Zamrznjena užitna jetra perutnine vrste Gallus domesticus	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0207 14 99	Užitni klavnični proizvodi od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeni (razen jeter)	15 % + 100 EUR/t	TRQ 2 (4 000 t)
0210 99 41	Užitna jetra domačih prašičev, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena	15	10-A
0210 99 49	Užitni klavnični proizvodi domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni (razen jeter)	15	10-A
0401 10 10	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe <= 1 mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 10 90	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe <= 1 % (razen v pakiranju z neto vsebino <= 2 l)	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 20 11	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe <= 3 % in > 1 % mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 20 19	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, vsebnost maščobe <= 3 % in > 1 mas. %, v pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 20 91	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe > 3 % in <= 6 % mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 20 99	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, vsebnost maščobe > 3 % in <= 6 mas. %, v pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 30 11	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe <= 21 % in > 6 % mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 30 19	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, vsebnost maščobe <= 21 % in > 6 mas. %, v pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 30 31	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe > 21 % in <= 45 % mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 30 39	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, vsebnost maščobe > 21 % in <= 45 mas. %, v pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 30 91	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe > 45 mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 2 l	15	TRQ 3 (1 000 t)
0401 30 99	Mleko in smetana, nekoncentrirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe > 45 % (razen v pakiranju z neto vsebino <= 2 l)	15	TRQ 3 (1 000 t)
0402 10 11	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg	10	10-A
0402 10 19	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg	10	10-A
0402 10 91	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg	10	10-A
0402 10 99	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg	10	10-A
0402 21 11	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe > 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg	10	10-A
0402 21 17	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 11 % in > 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg ali kako drugače pripravljena	10	10-A
0402 21 19	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe > 11 % in <= 27 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg ali kako drugače pripravljena	10	10-A
0402 21 91	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe > 27 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg	10	10-A
0402 21 99	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe > 27 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg	10	10-A
0402 29 15	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 27 % in > 1,5 mas. %, ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (za dojenčke, v hermetično zaprti embalaži <= 500 g)	10	10-A
0402 29 19	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 27 % in > 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg	10	10-A
0402 29 91	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe > 27 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg	10	10-A
0402 29 99	Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe > 27 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg	10	10-A
0402 91 11	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe <= 8 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 19	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe <= 8 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 31	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 8 % in <= 10 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 39	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 8 % in <= 10 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 51	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 10 % in <= 45 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 59	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 10 % in <= 45 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 91	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 45 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 91 99	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 45 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 99 11	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe <= 9,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 99 19	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe <= 9,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 99 31	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 9,5 % in <= 45 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 99 39	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 9,5 % in <= 45 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 99 91	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 45 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0402 99 99	Mleko in smetana, koncentrirana, z vsebnostjo maščobe > 45 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg (razen v trdnih oblikah)	10	10-A
0405 10 11	Naravno maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo„ghee“)	15 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 10 19	Naravno maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg ter dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)	15 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 10 30	Rekombinirano maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)	15 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 10 50	Sirotkino maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)	15 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 10 90	Maslo z vsebnostjo maščob > 85 mas. %, vendar <= 95 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)	15 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 20 10	Mlečni namazi z vsebnostjo maščobe >= 39 % in < 60 mas. %	20 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 20 30	Mlečni namazi z vsebnostjo maščobe vsaj >= 60 % in <= 75 mas. %	20 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 20 90	Mlečni namazi z vsebnostjo maščobe > 75 % in < 80 mas. %	20 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 90 10	Maščobe in olja, dobljeni iz mleka, z vsebnostjo maščob >= 99,3 mas. % in vsebnostjo vode <= 0,5 %	20 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0405 90 90	Maščobe in olja, dobljeni iz mleka, dehidrirano maslo in prečiščeno poltekoče maslo (razen z vsebnostjo maščob >= 99,3 mas. % in vsebnostjo vode <= 0,5 mas. % ter naravnega masla, rekombiniranega masla in sirotkinega masla)	20 % + 500 EUR/t	TRQ 3 (1 000 t)
0406 10 20	Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno s sirom iz sirotke in skuto, z vsebnostjo maščob <= 40 mas. %	10	5-A
0406 10 80	Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno s sirom iz sirotke in skuto, z vsebnostjo maščob > 40 mas. %	10	5-A
0406 20 90	Sir, nariban ali v prahu (razen zeliščni sir glarus, znan kot schabziger)	10	5-A
0406 30 10	Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu, za proizvodnjo katerega se uporabljajo le siri, kot so ementalec, grojer in appenzell, in ki lahko vsebuje dodani zeliščni sir glarus (znan kot schabziger); pripravljen za prodajo na drobno, z vsebnostjo maščob v suhi snovi <= 56 mas. %	10	3-A
0406 30 31	Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu, z vsebnostjo maščob < = 36 mas. % in vsebnostjo maščob v suhi snovi < = 48 mas. % (razen mešanic topljenega sira, proizvedenih iz ementalca, grojera in appenzella, z ali brez dodanega zeliščnega sira glarus, znanega kot schabziger, pripravljenih za prodajo na drobno)	10	3-A
0406 30 39	Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu, z vsebnostjo maščob < = 36 mas. % in vsebnostjo maščob v suhi snovi > 48 mas. % (razen mešanic topljenega sira, proizvedenih iz ementalca, grojera in appenzella, z ali brez dodanega zeliščnega sira glarus, znanega kot schabziger, pripravljenih za prodajo na drobno, z vsebnostjo maščob v suhi snovi <= 56 %)	10	3-A
0406 30 90	Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu, z vsebnostjo maščob > 36 mas. % (razen mešanic topljenega sira, proizvedenih iz ementalca, grojera in appenzella, z ali brez dodanega zeliščnega sira glarus, znanega kot schabziger, pripravljenih za prodajo na drobno, z vsebnostjo maščob v suhi snovi <= 56 %)	10	3-A
0406 90 01	Sir za predelavo (razen svežega sira, vključno s sirom iz sirotke, skuto, topljenim sirom, sira z modrimi žilami in drugih sirov, ki vsebujejo žile nastale s Penicillium roqueforti, ter naribanega sira ali sira v prahu):	10	5-A
0406 90 13	Ementalec (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 21	Cheddar (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 23	Cheddar (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 25	Tilsit (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 27	Butterkaese (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 29	Kačkaval (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 50	Siri iz ovčjega ali bivoljega mleka, v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože (razen feta)	10	5-A
0406 90 69	Sir z vsebnostjo maščob =< 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi =< 47 mas. %, ki ni naveden na drugem mestu	10	5-A
0406 90 78	Gavda, z vsebnostjo maščob =< 40 % mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi > 47 mas. %, vendar =< 72 mas. % (razen naribanega ali v prahu in za predelavo)	10	5-A
0406 90 86	Sir z vsebnostjo maščob ≤ 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi > 47 mas. %, vendar ≤ 72 mas %, ki ni naveden na drugem mestu	10	5-A
0406 90 87	Sir z vsebnostjo maščob ≤ 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi > 52 mas. %, vendar ≤ 62 mas. %, ki ni naveden na drugem mestu	10	5-A
0406 90 88	Sir z vsebnostjo maščob ≤ 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi > 62 mas. %, vendar ≤ 72 mas. %, ki ni naveden na drugem mestu	10	5-A
0406 90 93	Sir z vsebnostjo maščob <= 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi > 72 mas. %, ki ni naveden na drugem mestu	10	5-A
0406 90 99	Sir z vsebnostjo maščob > 40 mas. %, ki ni naveden na drugem mestu	10	5-A
0702 00 00	Paradižnik, svež ali ohlajen	od 1. januarja do 15. marca: 10; od 1. aprila do 31. oktobra: 20 od 16. novembra do 31. decembra: 10	5-A
0703 10 19	Čebula, sveža ali ohlajena (razen za saditev)	15	5-A
0704 10 00	Cvetače in glavnati brokoli, sveži ali ohlajeni	15	5-A
0704 90 10	Belo in rdeče zelje, sveže ali ohlajeno	15	5-A
0706 10 00	Korenje in repa, sveža ali ohlajena	15	5-A
0706 90 10	Sveža ali ohlajena gomoljna zelena (ali nemška zelena)	15	5-A
0706 90 90	Sveža ali ohlajena rdeča pesa, črni koren, redkev in druge užitne korenovke (razen korenja, repe, zelene in hrena)	15	5-A
0707 00 05	Kumare, sveže ali ohlajene	od 1. januarja do 15. marca: 10; od 1. aprila do 31. oktobra: 15 od 16. novembra do 31. decembra: 10	5-A
0708 10 00	Grah, sveži ali ohlajeni (Pisum sativum), oluščen ali ne	15	5-A
0708 20 00	Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), sveži ali ohlajeni, oluščen ali ne	15	5-A
0708 90 00	Stročnice, sveže ali ohlajene, oluščene ali ne (razen graha (Pisum sativum) in fižola (Vigna spp., Phaseolus spp.))	15	5-A
0709 30 00	Jajčevci, sveži ali ohlajeni	15	5-A
0709 51 00	Gobe iz rodu (Agaricus), sveže ali ohlajene	15	5-A
0709 60 10	Sveže ali ohlajene sladke paprike	15	5-A
0709 90 70	Sveže ali ohlajene bučke	15	5-A
0806 10 10	Sveže namizno grozdje	od 1. januarja do 14. julija: 10; od 15. julija do 20. novembra: 15; od 21. novembra do 31. decembra: 10	10-S
0808 10 80	Jabolka, sveža (razen jabolk za predelavo v mošt, razsutih, od 16. septembra do 15. decembra)	od 1. januarja do 30. junija: 10; od 1. julija do 31. julija: 20; od 1. avgusta do 31. decembra: 10	10-S
0809 20 05	Višnje (Prunus cerasus), sveže	od 1. januarja do 20. maja: 10; od 21. maja do 10. avgusta: 20; od 11. avgusta do 31. decembra: 10	5-A
0809 20 95	Češnje, sveže (razen višenj (Prunus cerasus))	od 1. januarja do 20. maja: 10; od 21. maja do 10. avgusta: 20; od 11. avgusta do 31. decembra: 10	10-A
0809 30 10	Sveže nektarine	od 1. januarja do 10. junija: 10; od 11. junija do 30. septembra: 20; od 1. oktobra do 31. decembra: 10	5-A
0809 30 90	Sveže breskve (razen nektarin)	od 1. januarja do 10. junija: 10; od 11. junija do 30. septembra: 20; od 1. oktobra do 31. decembra: 10	10-S
0809 40 05	Sveže slive	od 1. januarja do 10. junija: 10; od 11. junija do 30. septembra: 20; od 1. oktobra do 31. decembra: 10	10-S
0810 10 00	Jagode, sveže	od 1. januarja do 30. aprila: 10; od 1. maja do 31. julija: 20; od 1. avgusta do 31. decembra: 10	5-A
0810 90 50	Sveži črni ribez	10	5-A
0810 90 60	Sveži rdeči ribez	10	5-A
0810 90 70	Beli ribez in kosmulje, sveži	10	5-A
0811 10 90	Jagode, nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali sopari, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zamrznjene	15	5-A
0811 20 31	Maline, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, nesladkane	15	5-A
0811 20 39	Črni ribez, nekuhan ali kuhan v vodi ali sopari, zamrznjen, nesladkan	15	5-A
0811 20 51	Rdeči ribez, nekuhan ali kuhan v vodi ali sopari, zamrznjen, nesladkan	15	5-A
0811 20 59	Robidnice in murve, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, nesladkane	15	5-A
0811 20 90	Loganove robide, beli ribez in kosmulje, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, nesladkane	15	5-A
0811 90 75	Višnje (prunus cerasus), nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali sopari, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugega sladila, zamrznjene	15	5-A
1601 00 10	Jetrne klobase in podobni izdelki ter živila na njihovi osnovi	15	TRQ 4 (1 700 t)
1601 00 91	Nekuhane klobase iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi (razen jeter)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1601 00 99	Klobase in podobni izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi ter živila na osnovi teh proizvodov (razen jetrnih klobas in nekuhanih klobas)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 31 11	Proizvodi, ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa)	20	10-A
1602 31 19	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavnični proizvodi iz „perutninskega mesa“ puranov, ki vsebujejo >= 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen, tistih ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	20	10-A
1602 31 30	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavnični proizvodi iz „perutninskega mesa“ puranov, ki vsebujejo >= 25 % in < 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	20	10-A
1602 31 90	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz „perutninskega mesa“ puranov (razen tistih, ki vsebujejo >= 25 % mas. % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa in sokov)	20	10-A
1602 32 11	Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter)	20	TRQ 4 (1 700 t)
1602 32 19	Kuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	20	TRQ 4 (1 700 t)
1602 32 30	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 25 %, vendar < 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen proizvodov iz puranov in pegatk, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	20	TRQ 4 (1 700 t)
1602 32 90	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus (razen tistih, ki vsebujejo >= 25 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov, mesa ali klavničnih proizvodov iz puranov ali pegatk, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter ter ekstraktov in sokov iz mesa)	20	TRQ 4 (1 700 t)
1602 39 21	Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov rac, gosi, pegatk, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter)	20	10-A
1602 39 29	Kuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov rac, gosi in pegatk vrste domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	20	10-A
1602 39 40	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov rac, gosi in pegatk vrste domesticus, ki vsebujejo >= 25 % in < 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	20	10-A
1602 39 80	Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov rac, gosi in pegatk vrste domesticus (razen tistih, ki vsebujejo >= 25 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov, ter razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa in sokov)	20	10-A
1602 41 10	Pripravljena ali konzervirana šunka in njeni kosi, domačih prašičev	20	TRQ 4 (1 700 t)
1602 42 10	Pripravljena ali konzervirana plečeta in njihovi kosi, domačih prašičev	20	TRQ 4 (1 700 t)
1602 49 11	Pripravljena ali konzervirana ledja domačih prašičev in njihovi kosi, vključno z mešanicami ledij ali šunke (brez vratov)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 49 13	Pripravljen ali konzerviran vrat z zgornjim plečetom in njihovi kosi, domačih prašičev, vključno z mešanicami vratu in pleč	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 49 15	Pripravljene ali konzervirane mešanice šunk, plečet, ledij, vratov ter njihovih kosov (razen mešanic iz samo ledij in šunk ali samo vratov in plečet)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 49 19	Meso ali klavnični odpadki, vključno z mešanicami, domačih prašičev, pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo >= 80 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno s svinjskimi maščobami in maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora (razen šunk, plečet, ledij, vratu in njihovih kosov, klobas in podobnih proizvodov, popolnoma homogeniziranih izdelkov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto težo <= 250 g, proizvodov iz jeter in mesnih ekstraktov)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 49 30	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov in mešanic domačih prašičev, ki vsebujejo >= 40 % in < 80 % mesa ali klavničnih proizvodov katere koli vrste in maščob katere koli vrste (razen klobas in podobnih proizvodov, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 49 50	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov in mešanic domačih prašičev, ki vsebujejo < 40 % mesa ali klavničnih proizvodov katere koli vrste in maščob katere koli vrste (razen klobas in podobnih proizvodov, homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa in sokov)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 50 10	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov goveda, nekuhani, vključno z mešanicami kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov (razen klobas in podobnih izdelkov ter proizvodov iz jeter)	15	10-S
1602 50 31	„Corned beef“ v nepredušni embalaži	15	10-A
1602 50 39	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov goveda (razen „Corned beef“), v nepredušni embalaži (razen nekuhani; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov)	15	10-S
1602 50 80	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov goveda (razen „Corned beef“), ne v nepredušni embalaži (razen nekuhani; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov)	15	10-S
1602 90 51	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačih prašičev (razen perutnine, goveda, severnih jelenov, divjadi ali kuncev, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)	15	TRQ 4 (1 700 t)
1602 90 61	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov, nekuhani, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke goveda, vključno z mešanicami kuhanega ali nekuhanega mesa in kuhanih ali nekuhanih klavničnih odpadkov (razen perutnine, domačih prašičev, severnih jelenov, divjadi ali kuncev, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, in proizvodov iz jeter)	15	10-A
1602 90 69	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov, nekuhani, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke goveda (razen perutnine, domačih prašičev, severnih jelenov, divjadi ali kuncev, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa in sokov)	15	10-A
1701 11 10	Surovi sladkor iz sladkornega trsa, za rafiniranje (razen dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil)	75	TRQ 5 (5 400 t)
1701 11 90	Surovi sladkor iz sladkornega trsa (razen za rafiniranje in dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil)	75	TRQ 5 (5 400 t)
1701 12 10	Surovi sladkor iz sladkorne pese, za rafiniranje (razen dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil)	75	TRQ 5 (5 400 t)
1701 12 90	Surovi sladkor iz sladkorne pese (razen za rafiniranje in dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil)	75	TRQ 5 (5 400 t)
1701 91 00	Rafinirani sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila, v trdnem stanju	75	TRQ 5 (5 400 t)
1701 99 10	Beli sladkor, ki v suhem stanju vsebuje >= 99,5 % saharoze (razen aromatiziran ali obarvan)	75	TRQ 5 (5 400 t)
1701 99 90	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza, v trdnem stanju (razen sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila, surovi sladkor in beli sladkor)	75	TRQ 5 (5 400 t)
1702 30 10	Izoglukoza, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje < 20 mas. % fruktoze	75	TRQ 6 (640 t)
1702 30 51	Glukoza in glukozni sirup v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki ne vsebuje fruktoze ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze in ki v suhem stanju vsebuje 99 ali več mas. % glukoze (razen izoglukoze)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 30 59	Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebujeta fruktoze ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze in ki v suhem stanju vsebuje 99 ali več mas. % glukoze (razen izoglukoza ter glukoze in glukoznega sirupe v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 30 91	Glukoza in glukozni sirup v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki ne vsebuje glukoze ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % glukoze in ki v suhem stanju vsebuje 99 ali več mas. % glukoze (razen izoglukoze)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 30 99	Glukoza v trdni obliki in glukozni sirup, ki ne vsebujeta dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil ter ne vsebujeta fruktoze ali ki v suhem stanju vsebuje < 20 mas. % fruktoze in < 99 mas. % glukoze (razen izoglukoza ter glukoza „dekstroza“ v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 40 10	Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje >= 20 mas % in < 50 mas. % fruktoze (razen invertni sladkor)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 40 90	Glukoza v trdni obliki in glukozni sirup, ki ne vsebujeta dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki v suhem stanju vsebujeta >= 20 mas. % in < 50 mas. % fruktoze (razen izoglukoza in invertni sladkor)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 50 00	Kemično čista fruktoza, v trdni obliki	75	TRQ 6 (640 t)
1702 60 10	Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje > 50 mas. % fruktoze (razen kemično čista fruktoza in invertni sladkor)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 60 95	Fruktoza v trdni obliki in fruktozni sirup, ki ne vsebujeta dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki v suhem stanju vsebujeta > 50 mas. % fruktoze (razen izoglukoza, inulinski sirup, kemično čista fruktoza in invertni sladkor)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 10	Kemično čista maltoza, v trdni obliki	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 30	Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje 50 mas. % fruktoze, pridobljena iz polimerov glukoze	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 60	Umetni med, mešan ali ne z naravnim medom	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 71	Sladkor in melase, karamelizirani, ki v suhem stanju vsebujejo >= 50 mas. % saharoze	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 75	Sladkor in melase, karamelizirani, ki v suhem stanju vsebujejo < 50 mas. % saharoze, v obliki prahu, aglomerirani ali neaglomerirani	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 79	Sladkor in melase, karamelizirani, ki v suhem stanju vsebujejo < 50 mas. % saharoze (razen sladkor in melase v obliki prahu, aglomerirani ali neaglomerirani)	75	TRQ 6 (640 t)
1702 90 99	Sladkorji v trdni obliki, razen invertni sladkor ter sladkor in mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil (razen sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, kemično čista saharoza in maltoza, laktoza, javorjev sladkor, glukoza, fruktoza, maltodekstrin in maltodekstrinski sirupi, izoglukoza, inulinski sirup, umetni med in karamel)	75	TRQ 6 (640 t)
1902 11 00	Nekuhane testenine z jajci, nepolnjene ali drugače pripravljene	10	3-A
1902 19 90	Nekuhane testenine, ki niso polnjene ali kako drugače pripravljene, ki vsebujejo navadno pšenično moko ali zdrob, ne pa jajc	10	5-A
1904 10 10	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov, ki temeljijo na koruzi	15	5-A
1904 10 90	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (razen tistih, ki temeljijo na koruzi ali rižu)	15	3-A
1904 20 10	Pripravki tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev	15	3-A
1904 20 91	Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit, pridobljena iz koruze (razen pripravkov tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev)	15	3-A
1904 20 99	Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit (razen živil, pridobljenih iz koruze ali riža in pripravkov tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev)	15	3-A
1905 10 00	Hrustljavi kruh	15	5-A
1905 31 99	Sladki keksi, ki vsebujejo kakav ali ne in vsebujejo < 8 % mlečnih maščob (razen prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi kakavovimi pripravki, in sendvič keksi)	15	5-A
1905 32 11	Vaflji in oblati, ki vsebujejo kakav ali ne, prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi kakavovimi pripravki, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 85 g (razen z vsebnostjo vode > 10 mas. %)	15	3-A
1905 32 99	Vaflji in oblati, ki vsebujejo kakav ali ne, polnjeni ali ne (razen prevlečeni ali prekriti s čokolado ali kakavovimi pripravki, soljeni in tisti z vsebnostjo vode > 10 %)	15	5-A
1905 40 10	Prepečenec	15	5-A
1905 90 30	Kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in ki v suhem stanju vsebuje <= 5 mas. % sladkorjev ali maščob ali ne	10	5-A
1905 90 45	Keksi (razen sladki keksi)	10	5-A
1905 90 55	Ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni (razen hrustljav kruh, prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni proizvodi in vaflji in oblati)	10	5-A
1905 90 60	Sadne torte, ribezov kruh, paneton, meringe, božični kruh, rogljički in drugi pekovski proizvodi z dodanimi sladili (razen hrustljav kruh, medenjaki in podobni izdelki, sladki keksi, vaflji in oblati ter prepečenec)	10	5-A
1905 90 90	Pice, quiche in drugi nesladkani pekovski proizvodi (razen hrustljav kruh, medenjaki in podobni izdelki, sladki keksi, vaflji in oblati, prepečenec in podobni opečeni proizvodi, kruh, hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki)	10	3-A
2001 90 70	Sladka paprika, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini	20	3-A
2002 10 10	Olupljen paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini	20	5-A
2002 10 90	Neolupljen paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini	20	5-A
2002 90 11	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, z vsebnostjo suhe snovi < 12 %, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino > 1 kg (razen celega paradižnika ali v kosih)	20	5-A
2002 90 19	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, z vsebnostjo suhe snovi < 12 %, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino <= 1 kg (razen celega paradižnika ali v kosih)	20	5-A
2002 90 31	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, z vsebnostjo suhe snovi >= 12 % in <= 30 %, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino > 1 kg (razen celega paradižnika ali v kosih)	20	3-A
2002 90 39	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, z vsebnostjo suhe snovi >= 12 % in 30 %, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino <= 1 kg (razen celega paradižnika ali v kosih)	20	3-A
2002 90 91	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, z vsebnostjo suhe snovi > 30 %, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino > 1 kg (razen celega paradižnika ali v kosih)	20	3-A
2002 90 99	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, z vsebnostjo suhe snovi > 30 %, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino <= 1 kg (razen celega paradižnika ali v kosih)	20	3-A
2004 90 50	Grah (Pisum sativum) in stročji fižol vrste Phaseolus spp., pripravljen ali konzerviran drugače kot s kisom ali z ocetno kislino, zamrznjen	10	3-A
2005 40 00	Grah (Pisum sativum), pripravljen ali konzerviran kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini (razen zamrznjenega)	25	5-A
2005 51 00	Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), oluščen, pripravljen ali konzerviran kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini (razen zamrznjenega)	15	5-A
2005 80 00	Sladka koruza (Zea Mays var. Saccharata), pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini (razen zamrznjena)	10	3-A
2005 99 50	Mešanice vrtnin, pripravljene ali konzervirane kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene	15	3-A
2005 99 90	Vrtnine, pripravljene ali konzervirane kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene (razen konzervirane s sladkorjem, homogenizirane vrtnine iz tar. podšt. 2005.10, in paradižnik, gobe, tartufi, krompir, kislo zelje, grah (Pisum sativum), fižol vrste Vigna spp., Phaseolus spp., šparglji, olive, sladka koruza (Zea Mays var. Saccharata), bambusovi vršički, pekoči plodovi iz rodu Capsicum, kapre, artičoke, korenje in mešanice vrtnin)	15	3-A
2007 99 10	Slivova pire in pasta, pridobljena s kuhanjem, z vsebnostjo sladkorja > 30 mas. %, v pakiranju > 100 kg, za industrijsko predelavo	10	5-A
2007 99 31	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz češenj, pridobljeni s kuhanjem, z vsebnostjo sladkorja > 30 mas. % (razen homogeniziranih pripravkov iz podštevilke 2007.10)	10	5-A
2007 99 33	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz jagod, pridobljeni s kuhanjem, z vsebnostjo sladkorja > 30 % (razen homogeniziranih pripravkov iz podštevilke 2007.10)	10	5-A
2007 99 35	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz malin, pridobljeni s kuhanjem, z vsebnostjo sladkorja > 30 mas. % (razen homogeniziranih pripravkov iz podštevilke 2007.10)	10	5-A
2009 50 10	Paradižnikov sok z vsebnostjo suhega ekstrakta < 7 mas. %, nefermentiran, ki vsebuje dodan sladkor (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 50 90	Paradižnikov sok z vsebnostjo suhega ekstrakta < 7 mas. %, nefermentiran (razen tistega, ki vsebuje dodan sladkor ali alkohol)	15	5-A
2009 69 11	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 67 pri 20 °C, z vrednostjo <= 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 69 19	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 69 51	Koncentriran grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 69 59	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki je koncentriran ali vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 69 71	Koncentriran grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo <= 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje > 30 % dodanega sladkorja (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 69 79	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo <= 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje > 30 % dodanega sladkorja (razen koncentriranega ali tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 69 90	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje > 30 % dodanega sladkorja ali dodan alkohol)	15	5-A
2009 71 10	Jabolčni sok, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 20 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor (razen tistega, ki vsebuje alkohol)	15	5-A
2009 71 91	Jabolčni sok, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 20 pri 20 °C, z vrednostjo <= 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor (razen tistega, ki vsebuje alkohol)	15	5-A
2009 79 19	Jabolčni sok, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)	15	5-A
2009 79 93	Jabolčni sok, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 20 in <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo <= 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje > 30 % dodanega sladkorja (razen tistega, ki vsebuje alkohol)	15	5-A
2009 80 96	Češnjev in višnjev sok, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 67 pri 20 °C (razen tistega, ki vsebuje dodan sladkor ali alkohol)	10	5-A
2009 80 99	Sok iz sadja ali vrtnin, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 67 pri 20 °C (razen tistih, ki vsebujejo dodan sladkor ali alkohol, mešanic in soka iz agrumov, guave, manga, mangostina, papaje, tamarind, indijskih jabolk, ličija, kruhovca, sapodil, pasijonke, karambol, pitahay, ananasa, paradižnika, grozdja, vključno z grozdnim moštom, jabolk, hrušk, češenj in višenj ter soka iz sadja vrste vaccinium macrocarpon)	10	5-A
2009 90 51	Mešanice sadnih sokov, vključno z grozdnim moštom, in zelenjavnih sokov, nefermentirane, z Brix vrednostjo <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 30 EUR za 100 kg, ki vsebujejo dodan sladkor (razen tistih, ki vsebujejo dodan alkohol, ter mešanic jabolčnega in hruškovega soka ali soka iz agrumov in ananasovega soka)	15	3-A
2009 90 59	Mešanice sadnih sokov, vključno z grozdnim moštom, in zelenjavnih sokov, nefermentirane, z Brix vrednostjo <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 30 EUR za 100 kg (razen tistih, ki vsebujejo dodan sladkor ali vsebujejo dodan alkohol, ter mešanic jabolčnega in hruškovega soka ali soka iz agrumov in ananasovega soka)	15	5-A
2204 10 19	Peneče vino iz svežega grozdja z dejansko vsebnostjo alkohola > = 8,5 vol. % (razen Champagne)	0,5 EUR/l	5-A
2204 10 91	Asti spumante z vsebnostjo alkohola < 8,5 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 10 99	Peneče vino iz svežega grozdja in z dejansko vsebnostjo alkohola < 8,5 vol. % (razen Asti spumante)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 10	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v steklenicah z gobastimi zamaški, obdanimi z žičnimi košaricami, z vsebnostjo <= 2 l; vino, kako drugače polnjeno z nadtlakom, nastalim zaradi ogljikovega dioksida v raztopini >= 1 bar in < 3 bar, merjeno pri temperaturi 20 °C, v embalaži s prostornino <= 2 l (razen penečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 11	Kakovostna bela vina s poreklom Alsace, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 12	Kakovostna bela vina s poreklom Bordeaux, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 13	Kakovostna bela vina s poreklom Burgundy, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 17	Kakovostna bela vina s poreklom Val de Loire, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 18	Kakovostna bela vina s poreklom Mosel-Saar-Ruwer, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 19	Kakovostna bela vina s poreklom Pfalz, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 22	Kakovostna bela vina s poreklom Rheinhessen, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 23	Kakovostna bela vina s poreklom Tokaj, npr. Aszu, Szamorodni, Máslás, Fordítás, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 24	Kakovostna bela vina s poreklom Lazio [Latium], v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 26	Kakovostna bela vina s poreklom Toscana [Tuscany], v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 27	Kakovostna bela vina s poreklom Trentino, Alto Adige in Friuli, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 28	Kakovostna bela vina s poreklom Veneto, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 32	Kakovostna bela vina kategorije „vinho verde“, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 34	Kakovostna bela vina s poreklom Penedés, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 36	Kakovostna bela vina s poreklom Rioja, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 37	Kakovostna bela vina s poreklom Valencia, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 38	Kakovostna bela vina s poreklom v navedenih regijah, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen s poreklom Alsace, Bordeaux, Burgundy, Val de Loire, Mosel-Saar-Ruwer, Pfalz, Rheinhessen, Tokaj, Lazio, Toscana, Trentino, Alto Adige, Friuli, Veneto, vinho verde, Penedés, Rioja, Valencia, peneče in polpeneče vino)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 42	Kakovostna vina s poreklom Bordeaux, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 43	Kakovostna vina s poreklom Burgundy, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 44	Kakovostna vina s poreklom Beaujolais, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 46	Kakovostna vina s poreklom Côtes-du-Rhône, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 47	Kakovostna vina s poreklom Languedoc-Roussillon, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 48	Kakovostna vina s poreklom Val de Loire, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 62	Kakovostna vina s poreklom Piemonte [Piedmont], v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 66	Kakovostna vina s poreklom Toscana [Tuscany], v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 67	Kakovostna vina s poreklom Trentino in Alto Adige, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 68	Kakovostna vina s poreklom Veneto, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 69	Kakovostna vina s poreklom Dao, Bairrada in Douro, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 71	Kakovostna vina s poreklom Navarra, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 74	Kakovostna vina s poreklom Penedés, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 76	Kakovostna vina s poreklom Rioja, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 77	Kakovostna vina s poreklom Valdepeñas, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 78	Kakovostna vina s poreklom iz navedenih regij, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen Bordeaux, Burgundy, Beaujolais, Côtes-du-Rhône, Languedoc-Roussillon, Val de Loire, Piemonte, Toscana, Trentino, Alto Adige, Veneto, Dao, Bairrada, Douro, Navarra, Penedés, Rioja, Valdepeñas, peneče in polpeneče vino ter splošno belo vino)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 79	Belo vino iz svežega grozdja, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter kakovostnih vin iz navedenih regij)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 80	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009, katerega fermentacija je preprečena ali ustavljena z dodajanjem alkohola, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, kakovostnih vin iz navedenih regij in belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 81	Kakovostna bela vina s poreklom Tokaj, npr. Aszu, Szamorodni, Máslás, Fordítás, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % do 15 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 82	Kakovostna bela vina s poreklom iz navedenih regij, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen Tokaj, peneče in polpeneče vino)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 83	Kakovostna vina s poreklom iz navedenih regij, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 84	Belo vino iz svežega grozdja, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter kakovostnih vin iz navedenih regij)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 85	Vino iz svežega grozdja, vključno z ojačenim vinom in grozdnim moštom, katerega fermentacija je ustavljena ali prekinjena z dodajanjem alkohola, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, kakovostnih vin iz navedenih regij in splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 87	Marsala, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 88	Samos in Muscat de Lemnos, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 89	Port, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 91	Madeira in Setubal muscatel, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 92	Sherry, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 93	Tokaj (Aszu in Szamorodni), v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 94	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. % (razen penečega vina, polpenečega vina ter Marsala, Samos, Muskat de Limnos, Port, Madeira, Setubal muscatel in Sherry)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 95	Port, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 96	Madeira, Sherry in Setubal muscatel, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 97	Tokaj (Aszu in Szamorodni), v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 98	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. % (ki niso Port, Madeira, Sherry in Setubal muscatel)	0,5 EUR/l	5-A
2204 21 99	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v embalaži s prostornino <= 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 10	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v steklenicah z gobastimi zamaški, obdanimi z žičnimi košaricami, z vsebnostjo > 2 l; vino, kako drugače polnjeno z nadtlakom, nastalim zaradi ogljikovega dioksida v raztopini >= 1 bar in < 3 bar, merjeno pri temperaturi 20 °C, v embalaži s prostornino > 2 l (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 11	Kakovostna bela vina s poreklom Tokaj, npr. Aszu, Szamorodni, Máslás, Fordítás, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 12	Kakovostna bela vina s poreklom Bordeaux, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 13	Kakovostna bela vina s poreklom Burgundy, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 17	Kakovostna bela vina s poreklom Val de Loire, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 18	Kakovostna bela vina s poreklom iz navedenih regij, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen Tokaj, Bordeaux, Burgundy, Val de Loire, peneče in polpeneče vino)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 42	Kakovostna vina s poreklom Bordeaux, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 43	Kakovostna vina s poreklom Burgundy, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 44	Kakovostna vina s poreklom Beaujolais, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 46	Kakovostna vina s poreklom Côtes-du-Rhône, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 47	Kakovostna vina s poreklom Languedoc-Roussillon, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 48	Kakovostna vina s poreklom Val de Loire, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 58	Kakovostna vina s poreklom iz navedenih regij, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen Bordeaux, Burgundy, Beaujolais, Côtes-du-Rhône, Languedoc-Roussillon, Val de Loire ter peneče in polpeneče vino ter splošno belo vino)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 62	Belo vino s poreklom s Sicilije, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter kakovostnih vin iz navedenih regij)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 64	Belo vino s poreklom Veneto, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter kakovostnih vin iz navedenih regij)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 65	Belo vino iz svežega grozdja, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, kakovostnih vin iz navedenih regij ter vin s poreklom s Sicilije in Veneto)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 71	Vina s poreklom Puglia [Apulia], v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, kakovostnih vin iz navedenih regij ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 72	Vina s poreklom s Sicilije, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, kakovostnih vin iz navedenih regij ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 75	Vino iz svežega grozdja, vključno z ojačenim vinom in grozdnim moštom, katerega fermentacija je ustavljena ali prekinjena z dodajanjem alkohola, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, vin s poreklom Puglia in s Sicilije, kakovostnih vin iz navedenih regij in splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 77	Kakovostna bela vina s poreklom Tokaj, npr. Aszu, Szamorodni, Máslás, Fordítás, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola <= 13 vol. % do 15 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 78	Kakovostna bela vina iz navedenih regij, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen Tokaj, peneče in polpeneče vino)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 82	Kakovostna vina s poreklom iz navedenih regij, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen penečega in polpenečega vina ter splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 83	Belo vino iz svežega grozdja, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen kakovostnih vin iz navedenih regij)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 84	Vino iz svežega grozdja, vključno z ojačenim vinom in grozdnim moštom, katerega fermentacija je ustavljena ali prekinjena z dodajanjem alkohola, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 13 vol. % do 15 vol. % (razen penečega in polpenečega vina, kakovostnih vin iz navedenih regij in splošnega belega vina)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 87	Marsala, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 88	Samos in Muscat de Lemnos, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 89	Port, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 91	Madeira in Setubal muscatel, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 92	Sherry, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 93	Tokaj (Aszu in Szamorodni), v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 94	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 15 vol. % do 18 vol. % (razen penečega vina, polpenečega vina, kakovostnih vin s poreklom iz navedenih regij, splošnega belega vina ter Marsala, Samos, Muskat de Limnos, Port, Madeira, Setubal muscatel in Sherry)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 95	Port, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 96	Madeira, Sherry in Setubal muscatel, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 98	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 18 vol. % do 22 vol. % (ki niso Port, Madeira, Sherry in Setubal muscatel)	0,5 EUR/l	5-A
2204 29 99	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina, v embalaži s prostornino > 2 l ter z dejansko vsebnostjo alkohola > 22 vol. %	0,5 EUR/l	5-A
2204 30 10	Grozdni mošt, katerega fermentacija je ustavljena kako drugače kot z dodajanjem alkohola, z dejansko vsebnostjo alkohola > 1 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)	0,5 EUR/l	5-A
2204 30 92	Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)	0,5 EUR/l	5-A
2204 30 94	Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)	0,5 EUR/l	5-A
2204 30 96	Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)	0,5 EUR/l	5-A
2204 30 98	Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)	0,5 EUR/l	5-A
2208 20 40	Surovi destilat, v embalaži s prostornino > 2 l	0,5 EUR/l	5-A
2208 20 62	Cognac, v embalaži s prostornino > 2 l	0,5 EUR/l	5-A
2208 20 64	Cognac, v embalaži s prostornino > 2 l	0,5 EUR/l	5-A
2208 20 87	Brandy de Jerez v embalaži s prostornino > 2 l	0,5 EUR/l	5-A
2208 20 89	Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin, v embalaži s prostornino > 2 l (razen surovi destilat, Cognac, Armagnac, Grappa in brandy de Jerez)	0,5 EUR/l	5-A
2523 10 00	Cement v obliki klinkerja	10	5
2523 29 00	Portlandski cement (razen belega, umetno barvanega ali ne)	10	5
3917 21 10	Toge cevi iz polimerov etilena, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane	6,5	5
3917 21 90	Toge cevi iz polimerov etilena (razen brezšivnih in samo razrezanih na določene dolžine)	6,5	5
3917 22 10	Toge cevi iz polimerov propilena, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane	6,5	5
3917 22 90	Toge cevi iz polimerov propilena (razen brezšivnih in samo razrezanih na določene dolžine)	6,5	5
3917 23 10	Toge cevi iz polimerov vinilklorida, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane	6,5	5
3917 23 90	Toge cevi iz polimerov vinilklorida (razen brezšivnih in samo razrezanih na določene dolžine)	6,5	5
3917 31 00	Gibke cevi iz plastičnih mas, ki zdržijo tlak ≥ 27,6 MPa	6,5	5
3917 32 10	Gibke cevi iz proizvodov, dobljenih s kondenzacijsko ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificiranih ali nemodificiranih, neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane	6,5	5
3917 32 31	Gibke cevi iz polimerov etilena, neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane	6,5	5
3917 32 35	Gibke cevi iz polimerov vinilklorida, neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane	6,5	5
3917 32 39	Gibke cevi iz proizvodov adicijske polimerizacije, neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane (razen tistih iz polimerov etilena ali vinilklorida)	6,5	5
3917 32 51	Gibke cevi iz plastičnih mas, neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane (razen cevi iz proizvodov adicijske polimerizacije, iz proizvodov, dobljenih s kondenzacijsko ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificiranih ali nemodificiranih)	6,5	5
3917 32 91	Umetna čreva (čreva za klobasne izdelke) (razen tistih iz strjenih beljakovin ali celuloznih materialov)	6,5	5
3917 32 99	Gibke cevi iz plastičnih mas, ki niso ojačene ali drugače kombinirane z drugimi materiali, brez pribora (razen brezšivnih, samo razrezanih na določene dolžine in umetnih črev)	6,5	5
3917 39 12	Gibke cevi iz proizvodov, dobljenih s kondenzacijsko ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificiranih ali nemodificiranih, neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane (razen cevi, ki lahko zdržijo tlak >= 27,6 MPa)	6,5	3
3917 39 15	Gibke cevi iz proizvodov adicijske polimerizacije, ojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane (razen cevi, ki lahko zdržijo tlak >= 27,6 MPa)	6,5	3
3917 39 19	Gibke cevi iz plastičnih mas, ojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brezšivne, dolžine, ki presega največjo dimenzijo prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, vendar drugače neobdelane (razen iz proizvodov adicijske polimerizacije, iz proizvodov, dobljenih s kondenzacijsko ali preureditveno polimerizacijo, ter proizvodov, ki lahko zdržijo tlak >= 27,6 MPa)	6,5	3
3917 39 90	Gibke cevi iz plastičnih mas, ojačene ali drugače kombinirane z drugimi materiali (razen brezšivnih ali samo razrezanih na določene dolžine); cevi, ki lahko zdržijo tlak >= 27,6 MPa	6,5	3
3917 40 00	Fitingi iz plastičnih mas za cevi, npr. spojnice, kolena in prirobnice	6,5	3
3922 10 00	Kadi, pršne kadi, odtoki in lijaki, iz plastičnih mas	6,5	3
3922 20 00	Straniščne deske in pokrovi, iz plastičnih mas	6,5	3
3922 90 00	Bideji, straniščne školjke, izplakovalni kotliči in podobni sanitarni proizvodi, iz plastičnih mas (razen kadi, pršnih kadi, odtokov, lijakov, straniščnih desk in pokrovov)	6,5	3
3923 10 00	Škatle, zaboji, gajbe in podobni proizvodi za prevoz ali pakiranje blaga, iz plastičnih mas	6,5	3
3923 21 00	Vreče in vrečke (vključno s trikotnimi) iz polimerov etilena	6,5	3
3923 29 10	Vreče in vrečke, vključno s trikotnimi, iz polivinil klorida	6,5	3
3923 29 90	Vreče in vrečke, vključno s trikotnimi, iz plastičnih mas (razen tistih iz polivinil klorida in polimerov etilena)	6,5	3
3923 30 10	Baloni, plastenke in podobni proizvodi za prevoz ali pakiranje blaga, iz plastičnih mas, prostornine ≤ 2 l	6,5	3
3923 30 90	Baloni, plastenke, plastenčice in podobni proizvodi za prevoz ali pakiranje blaga, iz plastičnih mas, prostornine > 2 l	6,5	3
3923 50 90	Zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala, iz plastičnih mas (razen pokrovčkov in zapiral za steklenice)	6,5	3
3923 90 90	Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga, iz plastičnih mas (razen škatel, zabojev, gajb in podobnih izdelkov; vreče in vrečke, vključno trikotne; baloni, plastenke, plastenčice in podobni proizvodi; motki, vretena in podobne podloge; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala; plastični mrežasti materiali, ekstrudirani v cevasti obliki)	6,5	3
3924 10 00	Namizni in kuhinjski pribor, iz plastičnih mas	6,5	3
3924 90 11	Spužve za gospodinjske in toaletne namene, iz regenerirane celuloze	6,5	3
3924 90 90	Predmeti, ki se uporabljajo v gospodinjstvu ali za toaleto, iz plastičnih mas, ki niso iz regenerirane celuloze (razen namiznega in kuhinjskega pribora, kadi, pršnih kadi, lijakov, bidejev, straniščnih školjk, desk in pokrovov, izplakovalnih kotličkov in podobnih sanitarnih proizvodov)	6,5	3
3925 10 00	Rezervoarji, cisterne, kadi in podobne posode, iz plastičnih mas, s prostornino nad 300 l	6,5	3
3925 20 00	Vrata, okna in njihovi okvirji ter pragovi za vrata, iz plastičnih mas	6,5	3
3925 30 00	Oknice, navojnice (vključno z žaluzijami) ter podobni proizvodi in njihovi deli, iz plastičnih mas (razen pribora (fitingov) in podobnih izdelkov)	6,5	3
3925 90 10	Pribor in armatura, namenjeni stalni vgradnji v vratih ali na njih, oknih, stopniščih, zidovih ali drugih delih stavb, iz plastičnih mas	6,5	3
3925 90 20	Razdelilne doze, instalacijski vodniki in kabelske armature za električno napeljavo iz plastičnih mas	6,5	3
3925 90 80	Gradbeni proizvodi za vgraditev talnih oblog, sten, ločilnih sten, stropov, streh, itd., žlebov in njihovega pribora, ograj in podobno, vgradne police za trgovine, tovarne, skladišča, itd., okrasni arhitekturni izdelki, kot so žlebasti okraski, oboki in frizi, iz plastičnih mas, d. n., ki niso navedeni na drugem mestu	6,5	3
3926 20 00	Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, izdelani s šivanjem ali lepljenjem plastičnih prevlek, vključno rokavice, palčniki in rokavice brez prstov	6,5	3
3926 90 97	Izdelki iz plastičnih mas in izdelki iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	6,5	5
5702 41 10	Preproge axminster iz volne ali fine živalske dlake, tkane, netaftane in nekosmičene, z lasasto površino, dokončane	12	5
5702 41 90	Preproge in druga talna prekrivala iz volne ali fine živalske dlake, tkana, netaftana in nekosmičena, z lasasto površino, dokončana (razen preprog kelim, šumak, karamani in podobnih ročnih tkanih prekrival ter preprog axminster)	12	5
5702 42 10	Preproge axminster iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih materialov, tkane, netaftane in nekosmičene, z lasasto površino, dokončane	20	5
5702 42 90	Preproge in druga talna prekrivala iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih materialov, tkana, netaftana in nekosmičena, z lasasto površino, dokončana (razen preprog kelim, šumak, karamani in podobnih ročnih tkanih prekrival ter preprog axminster)	20	5
5702 49 00	Preproge in druga talna prekrivala iz rastlinskih tekstilnih materialov ali grobe živalske dlake, tkana, netaftana in nekosmičena, z lasasto površino, dokončana (razen preprog kelim, šumak, karamani in podobnih ročnih tkanih prekrival ter talnih prekrival iz kokosovih vlaken)	12	5
5703 10 00	Preproge in druga talna prekrivala iz volne ali fine živalske dlake, taftana (iglana), dokončana ali ne	12	5
5703 20 19	Preproge in druga talna prekrivala iz najlona ali drugih poliamidov, taftana (iglana), dokončana ali ne, tiskana (razen ploščic iz preprog s površino <= 0,3 m2)	12,5	5
5703 20 99	Preproge in druga talna prekrivala iz najlona ali drugih poliamidov, taftana (iglana), dokončana ali ne (razen tiskanih in ploščic iz preprog s površino <= 0,3 m2)	12,5	5
5703 30 19	Preproge in druga talna prekrivala iz polipropilena, taftana (iglana), dokončana ali ne (razen ploščic iz preprog s površino <= 0,3 m2)	12,5	5
5704 90 00	Preproge in druga talna prekrivala iz klobučevine, netaftana in nekosmičena, dokončana ali ne (razen talnih ploščic s površino <= 0,3 m2)	12	5
5705 00 30	Preproge in druga talna prekrivala iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih materialov, dokončana ali ne (razen vozlanih, tkanih ali taftanih (iglanih) in iz klobučevine)	12	5
5705 00 90	Preproge in druga talna prekrivala iz rastlinskih tekstilnih materialov ali grobe živalske dlake, dokončana ali ne (razen vozlanih, tkanih ali taftanih (iglanih) in iz klobučevine)	12	5
6101 20 90	Vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz bombaža, pleteni ali kvačkani, za moške ali dečke (razen oblek, kompletov, suknjičev in blazerjev, hlač z naprsnikom in naramnicami ter hlač)	12	5
6101 30 90	Vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz umetnih in sintetičnih vlaken, pleteni ali kvačkani, za moške ali dečke (razen oblek, kompletov, suknjičev in blazerjev, hlač z naprsnikom in naramnicami ter hlač)	12	5
6102 20 90	Vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz bombaža, pleteni ali kvačkani, za ženske in deklice (razen oblek, kompletov, suknjičev in blazerjev, oblek, kril, hlač ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	5
6102 30 90	Vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz umetnih vlaken, pleteni ali kvačkani, za ženske in deklice (razen oblek, kompletov, suknjičev in blazerjev, oblek, kril, hlačnih kril, hlač ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	5
6103 32 00	Suknjiči in blazerji iz bombaža za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani (razen vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6103 33 00	Suknjiči in blazerji iz sintetičnih vlaken za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani (razen vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6103 42 00	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz bombaža za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen kopalk in spodnjih hlač)	12	5
6103 43 00	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz sintetičnih vlaken za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen kopalk in spodnjih hlač)	12	5
6104 32 00	Suknjiči in blazerji iz bombaža za ženske in deklice, pleteni ali kvačkani (razen vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6104 33 00	Suknjiči in blazerji iz sintetičnih vlaken za ženske in deklice, pleteni ali kvačkani (razen vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6104 39 00	Suknjiči in blazerji iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice, pleteni ali kvačkani (razen suknjičev in blazerjev iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali sintetičnih vlaken, vetrovk ter podobnih izdelkov)	12	3
6104 42 00	Obleke iz bombaža za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen spodnjih kril)	12	5
6104 43 00	Obleke iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen spodnjih kril)	12	5
6104 44 00	Obleke iz umetnih vlaken za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen spodnjih kril)	12	5
6104 49 00	Obleke iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice, pletena ali kvačkana (razen kril iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken ter spodnjih kril)	12	5
6104 52 00	Krila in hlačna krila iz bombaža za ženske ali deklice, pletena ali kvačkana (razen spodnjih kril)	12	3
6104 53 00	Krila in hlačna krila iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice, pletena ali kvačkana (razen spodnjih kril)	12	3
6104 59 00	Krila in hlačna krila iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice, pletena ali kvačkana (razen kril iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali sintetičnih vlaken ter spodnjih kril)	12	3
6104 62 00	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz bombaža za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen spodnjih hlač in kopalk)	12	3
6104 63 00	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen spodnjih hlač in kopalk)	12	3
6104 69 00	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen hlač iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali sintetičnih vlaken, spodnjih hlač in kopalk)	12	3
6105 10 00	Srajce iz bombaža za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen spalnih srajc, majic s kratkimi rokavi, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic)	12	5
6105 20 10	Srajce iz sintetičnih vlaken za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen spalnih srajc, majic s kratkimi rokavi, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic)	12	5
6106 10 00	Bluze, srajce in srajčne bluze iz bombaža za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen majic s kratkimi rokavi in drugih majic)	12	5
6106 20 00	Bluze, srajce in srajčne bluze iz umetnih vlaken za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen majic s kratkimi rokavi in drugih majic)	12	5
6107 11 00	Spodnjice in spodnjice brez hlačnic iz bombaža za moške ali dečke, pletene ali kvačkane	12	5
6107 12 00	Spodnjice in spodnjice brez hlačnic iz umetnih vlaken za moške ali dečke, pletene ali kvačkane	12	5
6107 19 00	Spodnjice in spodnjice brez hlačnic iz tekstilnih materialov za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen spodnjic iz bombaža in umetnih vlaken)	12	5
6107 21 00	Spalne srajce in pižame iz bombaža za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen majic in spodnjih majic brez rokavov)	12	5
6107 22 00	Spalne srajce in pižame iz umetnih vlaken za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen majic in spodnjih majic brez rokavov)	12	5
6108 21 00	Spodnjice brez hlačnic in spodnje hlače iz bombaža za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane	12	5
6108 22 00	Spodnjice brez hlačnic in spodnje hlače iz umetnih vlaken za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane	12	5
6108 29 00	Spodnjice brez hlačnic in spodnje hlače iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen spodnjic in spodnjih hlač iz bombaža in umetnih vlaken)	12	5
6108 31 00	Spalne srajce in pižame iz bombaža za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen majic s kratkimi rokavi in drugih majic ter negližejev)	12	5
6108 32 00	Spalne srajce in pižame iz umetnih vlaken za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane (razen majic s kratkimi rokavi in drugih majic ter negližejev)	12	5
6108 91 00	Negližeji, kopalni plašči, jutranje halje, domači plašči in podobni izdelki iz bombaža za ženske ali deklice, pleteni ali kvačkani (razen majic, kombinež, spodnjih kril, spodnjic brez hlačnic in spodnjih hlač, spalnih srajc, pižam, modrčkov, pasov za nogavice, steznikov ter podobnih izdelkov)	12	5
6108 92 00	Negližeji, kopalni plašči, jutranje halje, domači plašči in podobni izdelki iz umetnih vlaken za ženske ali deklice, pleteni ali kvačkani (razen majic, kombinež, spodnjih kril, spodnjic brez hlačnic in spodnjih hlač, spalnih srajc, pižam, modrčkov, pasov za nogavice, steznikov ter podobnih izdelkov)	12	5
6109 10 00	Majice s kratkimi rokavi, spodnje majice brez rokavov in druge majice iz bombaža, pletene ali kvačkane	12	3
6109 90 30	Majice s kratkimi rokavi, spodnje majice brez rokavov in druge majice iz umetnih vlaken, pletene ali kvačkane	12	3
6109 90 90	Majice s kratkimi rokavi, spodnje majice brez rokavov in druge majice iz tekstilnih materialov, pletenih ali kvačkanih (razen volne,fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken)	12	3
6110 11 10	Jope in puloverji, ki vsebujejo vsaj 50 mas. % volne in tehtajo 600 g ali več po kosu, pleteni ali kvačkani	12	5
6110 11 30	Moške ali deške jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki iz volne, pleteni ali kvačkani (razen jop in puloverjev, ki vsebujejo vsaj 50 mas. % volne in tehtajo 600 g ali več po kosu, ter telovnikov, podloženih z vato)	12	5
6110 11 90	Ženske ali dekliške jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki iz volne, pleteni ali kvačkani (razen jop in puloverjev, ki vsebujejo vsaj 50 mas. % volne in tehtajo 600 g ali več po kosu, ter telovnikov, podloženih z vato)	12	5
6110 20 10	Lahki, fino pleteni puloverji s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom iz bombaža, pleteni ali kvačkani	12	3
6110 20 91	Moške ali deške jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki iz bombaža, pleteni ali kvačkani (razen lahkih, fino pletenih puloverjev s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom, ter telovnikov, podloženih z vato)	12	3
6110 20 99	Ženske ali dekliške jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki iz bombaža, pleteni ali kvačkani (razen lahkih, fino pletenih puloverjev s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom, ter telovnikov, podloženih z vato)	12	3
6110 30 10	Lahki, fino pleteni puloverji s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom iz umetnih vlaken, pleteni ali kvačkani	12	5
6110 30 91	Moške ali deške jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki iz umetnih vlaken, pleteni ali kvačkani (razen lahkih, fino pletenih puloverjev s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom, ter telovnikov, podloženih z vato)	12	5
6110 30 99	Ženske ali dekliške jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki iz umetnih vlaken, pleteni ali kvačkani (razen lahkih, fino pletenih puloverjev s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom, ter telovnikov, podloženih z vato)	12	5
6115 21 00	Hlačne nogavice in nogavice iz sintetičnih vlaken, pletene ali kvačkane, številke enojne preje < 67 deciteksov (razen dokolenk z označeno stopnjo kompresije)	12	3
6115 22 00	Hlačne nogavice in nogavice iz sintetičnih vlaken, pletene ali kvačkane, številke enojne preje >= 67 deciteksov (razen nogavic z označeno stopnjo kompresije)	12	3
6115 29 00	Hlačne nogavice in nogavice iz tekstilnih materialov, pletene ali kvačkane (razen nogavic z označeno stopnjo kompresije, nogavic iz sintetičnih vlaken in nogavic za dojenčke)	12	3
6115 95 00	Dolge nogavice ali dokolenke, kratke nogavice in druge nogavice, vključno z nogavicami brez podplatov, iz bombaža, pletene ali kvačkane (razen nogavic z označeno stopnjo kompresije, hlačnih nogavic in nogavic, ženskih dolgih nogavic ali dokolenk, številke enojne preje manj kot 67 deciteksov, ter nogavic za dojenčke)	12	3
6115 96 91	Ženske nogavice iz sintetičnih vlaken, pletene ali kvačkane (razen nogavic z označeno stopnjo kompresije, hlačnih nogavic in nogavic, ženskih dolgih nogavic, številke enojne preje manj kot 67 deciteksov, ter dokolenk)	12	3
6115 96 99	Dolge nogavice, kratke nogavice in druge nogavice, vključno z nogavicami brez podplatov, iz sintetičnih vlaken, pletene ali kvačkane (razen nogavic z označeno stopnjo kompresije, ženskih hlačnih nogavic in nogavic, dolgih nogavic ali dokolenk ter nogavic za dojenčke)	12	3
6115 99 00	Dolge nogavice ali dokolenke, kratke nogavice in druge nogavice, vključno z nogavicami brez podplatov, iz tekstilnih materialov, pletene ali kvačkane (razen iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali sintetičnih vlaken, nogavic z označeno stopnjo kompresije, hlačnih nogavic in nogavic, ženskih dolgih nogavic ali dokolenk, številke enojne preje manj kot 67 deciteksov, ter nogavic za dojenčke)	12	3
6201 11 00	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz volne ali fine živalske dlake za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6201 12 10	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz bombaža za moške ali dečke, mase do vključno 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6201 12 90	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz bombaža za moške ali dečke, mase več kot 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6201 13 10	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz umetnih vlaken za moške ali dečke, mase do vključno 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6201 13 90	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz umetnih vlaken za moške ali dečke, mase več kot 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6201 19 00	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz tekstilnih materialov za moške ali dečke (razen oblačilnih izdelkov iz volne, fine živalske dlake, bombaža in umetnih ali sintetičnih vlaken ter pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6201 91 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vključno s smučarskimi bundami, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz volne ali fine živalske dlake za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov, oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev in hlač)	12	3
6201 92 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz bombaža za moške ali dečke (nepleteni ali nekvačkani, razen oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev, hlač in zgornjih delov smučarskih oblek)	12	3
6201 93 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz umetnih ali sintetičnih vlaken za moške ali dečke (nepleteni ali nekvačkani, razen oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev, hlač in zgornjih delov smučarskih oblek)	12	3
6201 99 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vključno s smučarskimi bundami, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz tekstilnih materialov za moške ali dečke (razen oblačilnih izdelkov iz volne, fine živalske dlake, bombaža in umetnih ali sintetičnih vlaken, pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov, oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev in hlač)	12	3
6202 11 00	Ženski ali dekliški plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz volne ali fine živalske dlake (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6202 12 10	Ženski ali dekliški plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz bombaža, mase največ 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6202 12 90	Ženski ali dekliški plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz bombaža, mase več kot 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6202 13 10	Ženski ali dekliški plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz umetnih vlaken za moške ali dečke, mase do vključno 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6202 13 90	Ženski ali dekliški plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz umetnih vlaken za moške ali dečke, mase več kot 1 kg na oblačilo (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6202 19 00	Ženski ali dekliški plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki iz tekstilnih materialov za moške ali dečke (razen oblačilnih izdelkov iz volne, fine živalske dlake, bombaža in umetnih ali sintetičnih vlaken ter pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov)	12	3
6202 91 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vključno s smučarskimi bundami, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz volne ali fine živalske dlake za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov, oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev in hlač)	12	3
6202 92 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz bombaža za ženske ali deklice (nepleteni ali nekvačkani, razen kostimov, kompletov, suknjičev, blazerjev, hlač in zgornjih delov smučarskih oblek)	12	3
6202 93 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz umetnih ali sintetičnih vlaken za ženske ali deklice (nepleteni ali nekvačkani, razen oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev, hlač in zgornjih delov smučarskih oblek)	12	3
6202 99 00	Vetrovke s kapuco tipa anorak, vključno s smučarskimi bundami, vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice (razen oblačilnih izdelkov iz volne, fine živalske dlake, bombaža in umetnih ali sintetičnih vlaken, pletenih ali kvačkanih oblačilnih izdelkov, oblek, kompletov, suknjičev, blazerjev in hlač)	12	3
6203 11 00	Obleke iz volne ali fine živalske dlake za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih oblek, trenirk, smučarskih oblek in kopalk)	12	3
6203 12 00	Obleke iz sintetičnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih oblek, trenirk, smučarskih oblek in kopalk)	12	3
6203 19 10	Obleke iz bombaža za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih oblek, trenirk, smučarskih oblek in kopalk)	12	3
6203 19 30	Obleke iz umetnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih oblek, trenirk, smučarskih oblek in kopalk)	12	3
6203 19 90	Obleke iz tekstilnih materialov za moške ali dečke (razen oblek iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali sintetičnih vlaken, pletenih ali kvačkanih oblek, trenirk, smučarskih oblek in kopalk)	12	3
6203 22 10	Delovna in poklicna oblačila iz bombaža za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih)	12	3
6203 31 00	Suknjiči in blazerji iz volne ali fine živalske dlake za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6203 32 10	Suknjiči in blazerji iz bombaža, poklicni ali delovni, za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6203 32 90	Suknjiči in blazerji iz bombaža za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih ter vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6203 33 10	Suknjiči in blazerji iz sintetičnih vlaken, poklicni ali delovni, za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6203 33 90	Suknjiči in blazerji iz sintetičnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih ter vetrovk in podobnih izdelkov)	12	3
6203 41 10	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz volne ali fine živalske dlake, za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih, hlač z naprsnikom in naramnicami ter spodnjic)	12	3
6203 42 11	Moške ali deške delovne in poklicne hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz bombaža (razen pletenih ali kvačkanih ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	3
6203 42 31	Moške ali deške hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz bombažne tkanine za kavbojke (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih, hlač z naprsnikom in naramnicami ter spodnjic)	12	3
6203 42 35	Moške ali deške hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz bombaža (razen bombažne tkanine za kavbojke, rebrastega žameta, pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih, hlač z naprsnikom in naramnicami ter spodnjic)	12	3
6203 42 51	Hlače z naprsnikom in naramnicami, iz bombaža, za moške ali dečke, poklicne ali delovne (razen pletenih ali kvačkanih)	12	3
6203 42 59	Hlače z oprsnikom in naramnicami, iz bombaža (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih in delovnih), za moške ali dečke	12	3
6203 42 90	Kratke hlače iz bombaža za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih, kopalk in spodnjic)	12	3
6203 43 11	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz sintetičnih vlaken, poklicne in delovne, za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	3
6203 43 19	Moške ali deške hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz sintetičnih vlaken (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih, hlač z naprsnikom in naramnicami ter spodnjic)	12	3
6203 43 31	Hlače z naprsnikom in naramnicami, iz sintetičnih vlaken, za moške ali dečke, poklicne ali delovne (razen pletenih ali kvačkanih)	12	3
6203 43 39	Hlače z oprsnikom in naramnicami, iz sintetičnih vlaken (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih in delovnih), za moške ali dečke	12	3
6203 43 90	Kratke hlače iz sintetičnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih, spodnjic in kopalk)	12	3
6203 49 11	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz umetnih vlaken, poklicne in delovne, za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	3
6203 49 19	Moške ali deške hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz umetnih vlaken (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih, hlač z naprsnikom in naramnicami ter spodnjic)	12	3
6203 49 31	Hlače z naprsnikom in naramnicami, iz umetnih vlaken, za moške ali dečke, poklicne ali delovne (razen pletenih ali kvačkanih)	12	3
6203 49 39	Hlače z oprsnikom in naramnicami, iz umetnih vlaken (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih in delovnih), za moške ali dečke	12	3
6203 49 50	Kratke hlače iz umetnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih, spodnjic in kopalk)	12	3
6203 49 90	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz tekstilnih materialov za moške ali dečke, pletene ali kvačkane (razen hlač iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken, pletenih ali kvačkanih hlač, spodnjih hlač in kopalk)	12	3
6204 12 00	Kostimi iz bombaža za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kostimov, smučarskih kombinezonov in kopalk)	12	5
6204 13 00	Kostimi iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kostimov, smučarskih kombinezonov in kopalk)	12	5
6204 19 10	Kostimi iz umetnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kostimov, smučarskih kombinezonov in kopalk)	12	5
6204 19 90	Kostimi iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice (razen kostimov iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken, pletenih ali kvačkanih kostimov, smučarskih kombinezonov in kopalk)	12	5
6204 31 00	Suknjiči in blazerji iz volne ali fine živalske dlake za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk ter podobnih izdelkov)	12	3
6204 32 10	Suknjiči in blazerji iz bombaža, poklicni ali delovni, za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6204 32 90	Suknjiči in blazerji iz bombaža za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih ter vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6204 33 10	Suknjiči in blazerji iz sintetičnih vlaken, poklicni ali delovni, za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6204 33 90	Suknjiči in blazerji iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih ter vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6204 39 11	Suknjiči in blazerji iz umetnih vlaken, poklicni ali delovni, za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6204 39 19	Suknjiči in blazerji iz umetnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih, poklicnih ali delovnih ter vetrovk in podobnih izdelkov)	12	5
6204 39 90	Suknjiči in blazerji iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice (razen suknjičev in blazerjev iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken, pletenih ali kvačkanih suknjičev in blazerjev, vetrovk ter podobnih izdelkov)	12	5
6204 41 00	Obleke iz volne ali fine živalske dlake za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih oblek in spodnjih kril)	12	5
6204 42 00	Obleke iz bombaža za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih oblek in spodnjih kril)	12	5
6204 43 00	Obleke iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih oblek in spodnjih kril)	12	5
6204 44 00	Obleke iz umetnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih oblek in spodnjih kril)	12	5
6204 49 00	Obleke iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice (razen oblek iz volne, fine živalske dlake, bombaža in sintetičnih ali umetnih vlaken, pletenih ali kvačkanih oblek ter spodnjih kril)	12	5
6204 51 00	Krila in hlačna krila iz volne ali fine živalske dlake za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kril in spodnjih kril)	12	5
6204 52 00	Krila in hlačna krila iz bombaža za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kril in spodnjih kril)	12	5
6204 53 00	Krila in hlačna krila iz sintetičnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kril in spodnjih kril)	12	5
6204 59 10	Krila in hlačna krila iz umetnih vlaken za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih kril in spodnjih kril)	12	5
6204 59 90	Krila in hlačna krila iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice (razen kril iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken, pletenih ali kvačkanih kril ter spodnjih kril)	12	5
6204 61 10	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz volne ali fine živalske dlake za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih, spodnjih hlač in kopalk)	12	5
6204 61 85	Hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače iz volne ali fine živalske dlake za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih hlač, spodnjih hlač in kopalk)	12	5
6204 62 11	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz bombaža, poklicne in delovne, za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	5
6204 62 31	Ženske ali dekliške hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz bombažne tkanine za kavbojke (razen delovnih in poklicnih, hlač z naprsnikom in naramnicami ter spodnjih hlač)	12	5
6204 62 39	Ženske ali dekliške hlače in dokolenske hlače (pumparice), iz bombaža (razen iz rebrastega žameta, iz bombažne tkanine za kavbojke ali pletene ali kvačkane ter razen delovnih in poklicnih oblačil, hlač z naprsnikom in naramnicami, spodnjic brez hlačnic in spodnjih delov trenirk)	12	5
6204 63 11	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz sintetičnih vlaken, poklicne in delovne, za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	5
6204 63 18	Ženske ali dekliške hlače in dokolenske hlače (pumparice), iz sintetičnih vlaken (razen iz rebrastega žameta, iz bombažne tkanine za kavbojke ali pletene ali kvačkane ter razen delovnih in poklicnih oblačil, hlač z naprsnikom in naramnicami, spodnjic brez hlačnic in spodnjih delov trenirk)	12	5
6204 69 11	Hlače in dokolenske hlače (pumparice) iz umetnih vlaken, poklicne in delovne, za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih ter hlač z naprsnikom in naramnicami)	12	5
6204 69 18	Ženske ali dekliške hlače in dokolenske hlače (pumparice), iz umetnih vlaken (razen iz rebrastega žameta, iz bombažne tkanine za kavbojke ali pletene ali kvačkane ter razen delovnih in poklicnih oblačil, hlač z naprsnikom in naramnicami, spodnjic brez hlačnic in spodnjih delov trenirk)	12	5
6204 69 90	Hlače, hlače z naprsnikom in naramnicami, dokolenske hlače (pumparice) ter kratke hlače iz tekstilnih materialov za ženske ali deklice (razen hlač iz volne, fine živalske dlake, bombaža ali umetnih vlaken, pletenih ali kvačkanih hlač, spodnjih hlač in kopalk)	12	5
6205 20 00	Srajce iz bombaža za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih srajc, spalnih srajc, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic)	12	3
6205 30 00	Srajce iz umetnih ali sintetičnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih srajc, spalnih srajc, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic)	12	5
6205 90 10	Srajce iz lanu ali ramije za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih srajc, spalnih srajc, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic)	12	5
6205 90 80	Srajce iz tekstilnih materialov za moške ali dečke (razen bombaža ali umetnih vlaken, lanu ali ramije, pletenih ali kvačkanih, spalnih srajc, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic)	12	5
6206 10 00	Bluze, srajce in srajčne bluze iz svile ali svilenih odpadkov za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih bluz in srajc ter majic)	12	5
6206 30 00	Bluze, srajce in srajčne bluze iz bombaža za ženske ali deklice (razen pletenih ali kvačkanih bluz in srajc ter majic)	12	5
6206 40 00	Bluze, srajce in srajčne bluze iz umetnih vlaken za ženske ali deklice, (razen pletene ali kvačkane in druge majice)	12	5
6211 32 10	Delovna in poklicna oblačila iz bombaža za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih)	12	5
6211 33 10	Delovna in poklicna oblačila iz umetnih vlaken za moške ali dečke (razen pletenih ali kvačkanih)	12	5
6212 10 90	Modrčki iz vseh vrst tekstilnih materialov, elastični ali ne, vključno s pletenimi ali kvačkanimi (razen v kompletih skupaj s spodnjicami, namenjenimi za prodajo na drobno)	12	5
6302 21 00	Tiskano posteljno perilo iz bombaža (razen pletenega ali kvačkanega)	12	5
6302 31 00	Posteljno perilo iz bombaža (razen tiskanega, pletenega ali kvačkanega)	12	5
6302 32 90	Posteljno perilo iz umetnih vlaken (razen netkanega, tiskanega, pletenega ali kvačkanega)	12	5
6302 51 00	Namizno perilo iz bombaža (razen pletenega ali kvačkanega namiznega perila)	12	5
6302 53 90	Namizno perilo iz umetnih vlaken (razen netkanega, pletenega ali kvačkanega)	12	5
6302 60 00	Toaletno in kuhinjsko perilo iz frotirnih tkanin za brisače ali podobnih frotirnih tkanin iz bombaža (razen krp za tla, loščenje, posodo in prah)	12	5
6302 91 00	Toaletno in kuhinjsko perilo iz bombaža (razen toaletnega in kuhinjskega perila iz frotirnih tkanin ter krp za tla, loščenje, posodo in prah)	12	5
6302 93 90	Toaletno in kuhinjsko perilo iz umetnih vlaken (razen netkanega ter krp za tla, loščenje, posodo in prah)	12	5
6302 99 90	Toaletno in kuhinjsko perilo iz tekstilnih materialov (razen toaletnega in kuhinjskega perila iz bombaža, lanu in umetnih ali sintetičnih vlaken ter krp za tla, loščenje, posodo in prah)	12	5
6309 00 00	Rabljena oblačila in oblačilni dodatki, odeje in potovalne odeje, gospodinjsko perilo in izdelki za notranjo opremo iz vseh vrst tekstilnih materialov, vključno z vsemi vrstami obutve in pokrival, ki imajo vidne znake rabljenosti in so predloženi v razsutem stanju ali v balah, vrečah ali podobnem pakiranju (razen preprog, drugih talnih prekrival in tapiserij)	12,5	5
6402 20 00	Obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastičnih mas ter zgornjim delom iz trakov ali jermenov, spojenih s podplatom z vkovanimi čepi (razen obutve za igrače)	15	5
6402 91 10	Obutev, ki pokriva gležnje, s kovinsko kapico ter podplati in zunanjim delom iz gume ali plastičnih mas (razen nepremočljive obutve iz tarifne številke 6401, športne obutve in ortopedske obutve)	15	5
6402 91 90	Obutev, ki pokriva gležnje, s podplati in zunanjim delom iz gume ali plastičnih mas (razen obutve s kovinsko kapico, nepremočljive obutve iz tarifne številke 6401, športne obutve, ortopedske obutve in obutve za igrače)	15	5
6402 99 05	Obutev s kovinsko kapico ter podplati in zunanjim delom iz gume ali plastičnih mas (razen take, ki pokriva gležnje, nepremočljive obutve iz tarifne številke 6401, športne obutve in ortopedske obutve)	15	5
6402 99 10	Obutev z zgornjim delom iz gume ter podplati iz gume ali plastičnih mas (razen obutve, ki pokriva gležnje, ali obutve z zgornjim delom iz trakov ali jermenov, spojenih s podplatom s čepi, nepremočljive obutve iz tarifne številke 6401, športne obutve, ortopedske obutve in obutve za igrače)	15	5
6402 99 31	Obutev z zgornjim delom iz plastične mase ter podplati iz gume ali plastične mase in prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, z največjo višino podplata in pete > 3 cm (razen z zgornjim delom iz trakov ali jermenov, spojenih s podplatom z vkovanimi čepi)	15	5
6402 99 39	Obutev z zgornjim delom iz plastične mase ter podplati iz gume ali plastične mase in prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, z največjo višino podplata in pete <= 3 cm (razen z zgornjim delom iz trakov ali jermenov, spojenih s podplatom z vkovanimi čepi)	15	5
6402 99 50	Copati in druga hišna obutev, s podplatom in zgornjim delom iz gume ali plastične mase (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi in obutve za igrače)	15	5
6402 99 91	Obutev z zgornjim delom iz plastične mase ter podplati iz gume ali plastike, z notranjiki dolžine < 24 cm (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, obutve s kovinsko kapico, hišne obutve, športne obutve, nepremočljive obutve iz tar. št. 6401, ortopedske obutve in obutve za igrače)	15	5
6402 99 93	Obutev, ki je ni mogoče opredeliti kot moško ali žensko obutev, z zgornjim delom iz plastične mase ter podplati iz gume ali plastične mase, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, obutve s kovinsko kapico, hišne obutve, športne obutve, nepremočljive obutve iz tar. št. 6401 ter ortopedske obutve)	15	5
6402 99 96	Obutev s podplati iz gume ali plastične mase ter zgornjim delom iz plastične mase, z notranjiki dolžine >= 24 cm, za moške (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, obutve s kovinsko kapico, hišne obutve, športne obutve, nepremočljive obutve iz tar. št. 6401, ortopedske obutve ter obutve, ki je ni mogoče opredeliti kot moško ali žensko obutev)	15	5
6402 99 98	Obutev s podplati iz gume ali plastične mase ter zgornjim delom iz plastične mase, z notranjiki dolžine >= 24 cm, za ženske (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, obutve s kovinsko kapico, hišne obutve, športne obutve, nepremočljive obutve iz tar. št. 6401, ortopedske obutve ter obutve, ki je ni mogoče opredeliti kot moško ali žensko obutev)	15	5
6403 59 95	Moška obutev s podplati in zgornjim delom iz usnja, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s kovinsko kapico, obutve, izdelane z lesenim jedrom v podplatu brez notranjega podplata, s prednjikom ali zgornjim delom iz paščkov, hišne obutve, športne obutve ter ortopedske obutve)	15	5
6403 59 99	Ženska obutev s podplati in zgornjim delom iz usnja, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen obutve, ki pokriva gležnje, obutve s kovinsko kapico, obutve, izdelane z lesenim jedrom v podplatu brez notranjega podplata, s prednjikom ali zgornjim delom iz paščkov, hišne obutve, športne obutve ter ortopedske obutve)	15	5
6403 91 16	Moška obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja, ki pokriva gležnje (vendar ne golen), z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00)	15	5
6403 91 18	Ženska obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja, ki pokriva gležnje (vendar ne meč), z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00)	15	5
6403 91 96	Moška obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja, ki pokriva gležnje, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00 niti 6403.90-16)	15	5
6403 91 98	Ženska obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja, ki pokriva gležnje, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00 niti 6403.91.18)	15	5
6403 99 36	Moška obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja (ne pokriva gležnjev), s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, s podplatom in peto z višino <= 3 cm, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00)	15	5
6403 99 38	Ženska obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja (ne pokriva gležnjev), s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi, s podplatom in peto z višino <= 3 cm, z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00)	15	5
6403 99 96	Moška obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja, z zgornjim delom iz usnja (ne pokriva gležnjev), z notranjiki dolžine >= 24 cm (razen 6403.11-00 do 6403.40.00, 6403.99.11, 6403.99.36, 6403.99.50)	15	5
6403 99 98	Obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja, z notranjiki dolžine >= 24 cm, ženska (razen obutve, ki pokriva gležnje; s kovinsko kapico; z lesnim jedrom v podplatu, brez notranjika; obutev s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi; hišna obutev, športna obutev ali ortopedska obutev; obutev, ki se ne loči na moško ali žensko)	15	5
6404 11 00	Športna obutev, vključno s copati za tenis, košarko, gimnastiko in podobno, s podplati iz gume ali plastičnih mas in zgornjim delom iz tekstilnih materialov	15	5
6404 19 10	Copate in druga hišna obutev, s podplati iz gume ali plastične mase in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov (razen copat za tenis, gimnastiko in podobno ter obutve za igrače)	15	5
6404 19 90	Obutev s podplati iz gume ali plastičnih mas in zgornjim delom iz tekstilnih materialov (razen hišne obutve, športne obutve, vključno s copati za tenis, košarko, gimnastiko in podobno, ter obutve za igrače)	15	5
6405 20 91	Copate in druga hišna obutev z zgornjim delom iz tekstilnih materialov (razen obutve s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja ter obutve za igrače)	15	5
6405 20 99	Obutev z zgornjim delom iz tekstilnih materialov (razen obutve s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja, lesa ali plute, hišne obutve, ortopedske obutve in obutve za igrače)	15	5
6405 90 10	Obutev s podplati iz gume, plastične mase ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz materialov, ki niso usnje, umetno usnje ali tekstil (razen ortopedske obutve in obutve za igrače)	15	5
7010 90 41	Steklenice iz brezbarvnega stekla, ki se uporabljajo za komercialni transport ali pakiranje proizvodov živilske industrije in pijač, z nominalno prostornino >= 1 l, vendar < 2,5 l	10	5
7010 90 43	Steklenice iz brezbarvnega stekla, ki se uporabljajo za komercialni transport ali pakiranje proizvodov živilske industrije in pijač, z nominalno prostornino > 0,33 l, vendar < 1 l	10	5
7010 90 51	Steklenice iz barvanega stekla, ki se uporabljajo za komercialni transport ali pakiranje proizvodov živilske industrije in pijač, z nominalno prostornino >= 1 l, vendar < 2,5 l	10	5
7010 90 53	Steklenice iz barvanega stekla, ki se uporabljajo za komercialni transport ali pakiranje proizvodov živilske industrije in pijač, z nominalno prostornino > 0,33 l, vendar < 1 l	10	5
9401 30 10	Vrtljivi sedeži z nastavljanjem višine, tapecirani, z naslonjali in opremljeni s koleščki ali drsnimi mehanizmi (razen medicinskih, kirurških in zobozdravniških)	10	5
9401 30 90	Vrtljivi sedeži z nastavljanjem višine (razen tapeciranih, z naslonjali in opremljenih s koleščki ali drsnimi mehanizmi, medicinskih, kirurških, zobozdravniških ali veterinarskih in frizerskih sedežev)	10	5
9401 40 00	Sedeži, ki se spremenijo v ležišča (razen vrtnih stolov in taborniške opreme ter medicinskega, zobozdravniškega ali kirurškega pohištva)	10	5
9401 61 00	Tapecirani sedeži z lesenim ogrodjem (razen sedežev, ki se spremenijo v ležišča)	10	5
9401 69 00	Sedeži z lesenim ogrodjem (razen tapeciranih sedežev)	10	5
9401 71 00	Tapecirani sedeži s kovinskim ogrodjem (razen sedežev za zrakoplove ali motorna vozila, vrtljivih sedežev z nastavljanjem višine in medicinskega, zobozdravniškega ali kirurškega pohištva)	10	5
9401 79 00	Sedeži s kovinskim ogrodjem (razen tapeciranih sedežev, vrtljivih sedežev z nastavljanjem višine in medicinskega, zobozdravniškega ali kirurškega pohištva)	10	5
9401 80 00	Sedeži, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	10	5
9403 20 80	Kovinsko pohištvo (razen pisarniškega, medicinskega, kirurškega, zobozdravniškega ali veterinarskega pohištva)	10	5
9403 30 11	Pisarniške mize z lesenim ogrodjem	10	5
9403 30 19	Leseno pisarniško pohištvo z višino <= 80 cm (razen miz in sedežev)	10	5
9403 30 91	Lesene pisarniške omare z višino > 80 cm	10	5
9403 30 99	Leseno pisarniško pohištvo z višino <= 80 cm (razen omar)	10	5
9403 40 10	Vgradni kuhinjski elementi	10	5
9403 40 90	Leseno kuhinjsko pohištvo (razen sedežev in vgradnih kuhinjskih elementov)	10	5
9403 50 00	Leseno pohištvo za spalnice (razen sedežev)	10	5
9403 60 10	Leseno pohištvo za jedilnice in dnevne sobe (razen sedežev)	10	5
9403 60 30	Leseno pohištvo za trgovine (razen sedežev)	10	5
9403 60 90	Leseno pohištvo (razen za pisarne ali trgovine, kuhinje, jedilnice, dnevne sobe in spalnice ter sedežev)	10	5
9403 70 00	Pohištvo iz plastičnih mas (razen medicinskega, zobozdravniškega, kirurškega ali veterinarskega pohištva in sedežev)	10	5
9403 89 00	Pohištvo iz trstike, protja ali podobnega materiala (razen bambusa, ratana, kovine, lesa in plastičnih mas, sedežev ter medicinskega, kirurškega, zobozdravniškega ali veterinarskega pohištva)	10	5
9403 90 30	Deli pohištva, iz lesa, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu (razen sedežev)	10	5
9403 90 90	Deli pohištva, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu (razen kovinskih ali lesenih, sedežev ter medicinskega, kirurškega, zobozdravniškega ali veterinarskega pohištva)	10	5

PRILOGA XVI

SEZNAM ZAKONODAJE S ČASOVNIM RAZPOREDOM ZA NJENO PRIBLIŽEVANJE (1)

Zakonodaja Unije	Rok za približevanje
HORIZONTALNI ZAKONODAJNI OKVIR ZA TRŽENJE PROIZVODOV
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov Sklep 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov	Približano na dan začetka veljavnosti Zakona št. 235 z dne 1. decembra 2011
Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov	Pregled in popolno približanje: 2014
Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako	Približevanje: 2012
Uredba (ES) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji	Približevanje: 2015
Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta	Približevanje: 2015
ZAKONODAJA NA PODLAGI NAČEL NOVEGA PRISTOPA, KI ZAGOTAVLJA OZNAKO CE
Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami	Približevanje: 2015
Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov	Popolno približanje: 2015
Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonov držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo	Pregled in popolno približanje: 2016
Direktiva 2000/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o žičniških napravah za prevoz oseb	Približevanje: 2015
Direktiva 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom Odločba Komisije 2004/388/ES z dne 15. aprila 2004 o dokumentu za transfer eksplozivov znotraj Skupnosti Direktiva Komisije 2008/43/ES z dne 4. aprila 2008 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in sledljivost eksplozivov za civilno uporabo v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva 95/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali	Pregled in popolno približanje: 2016
Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih	Približevanje: 2015
Direktiva 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih	Približevanje: 2014
Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva	Popolno približanje: 2017
Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, da se uskladi z določbami o modelu iz Sklepa 768/2008/ES	Popolno približanje: 2014
Direktiva 97/23/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo	Pregled in popolno približanje: 2017
Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme	Pregled in popolno približanje: 18 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma
Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo	Približevanje: 2015
Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač	Pregled in popolno približanje: 2015
Direktiva 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet	Približevanje: 2015
DIREKTIVE NA PODLAGI NAČEL NOVEGA PRISTOPA ALI GLOBALNEGA PRISTOPA, KI PA NE ZAGOTAVLJAJO OZNAKE CE
Direktiva 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži	Približevanje: 2015
Direktiva Sveta 1999/36/ES z dne 29. aprila 1999 o premični tlačni opremi	Približevanje: 2016
KOZMETIČNI IZDELKI
Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih	Približevanje: 2015
Prva direktiva Komisije 80/1335/EGS z dne 22. decembra 1980 o približevanju zakonov držav članic glede analitskih metod, potrebnih za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov	Približevanje: 2015
Druga direktiva Komisije 82/434/EGS z dne 14. maja 1982 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z analiznimi metodami, potrebnimi za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov
Tretja direktiva Komisije 83/514/EGS z dne 27. septembra 1983 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z analiznimi metodami, ki so potrebne za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov
Četrta direktiva Komisije 85/490/EGS z dne 11. oktobra 1985 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z analiznimi metodami, ki so potrebne za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov
Peta direktiva Komisije 93/73/EGS z dne 9. septembra 1993 o analiznih metodah, ki so potrebne za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov
Šesta direktiva Komisije 95/32/ES z dne 7. julija 1995 o analiznih metodah, ki so potrebne za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov
Sedma direktiva Komisije 96/45/ES z dne 2. julija 1996 o analiznih metodah, ki so potrebne za preverjanje sestave kozmetičnih izdelkov
PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL
1. Motorna in priklopna vozila
1.1 Homologacija
Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila Okvirna direktiva (Okvirna direktiva)	Približevanje: 2016
1.2 Usklajene tehnične zahteve
Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu	Približevanje: 2017
Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik	Približevanje: 2017
Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil	Približevanje: 2018
Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil	Približevanje: 2018
Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila	Približevanje: 2018
Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil	Približevanje: 2018
Direktiva 2005/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave	Približevanje: 2018
Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih	Približevanje: 2015
2. Dvo- ali trikolesna motorna vozila
2.1 Homologacija
Direktiva 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2015
2.2 Usklajene tehnične zahteve
Direktiva Sveta 93/14/EGS z dne 5. aprila 1993 o zavornih sistemih dvo- ali trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
Direktiva 2009/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o označevanju naprav za upravljanje ter kontrolnih in opozorilnih svetilk za dvo- ali trikolesna motorna vozila	Približevanje: 2017
Direktiva Sveta 93/30/EGS z dne 14. junija 1993 o zvočnih opozorilnih napravah dvo- ali trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
Direktiva 2009/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o stojalih za dvokolesna motorna vozila	Približevanje: 2017
Direktiva 2009/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ročajih za potnika na dvokolesnih motornih vozilih	Približevanje: 2017
Direktiva Sveta 93/33/EGS z dne 14. junija 1993 o varnostnih napravah za preprečevanje nedovoljene uporabe dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
Direktiva 2009/139/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila	Približevanje: 2017
Direktiva 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila	Približevanje: 2017
Direktiva Sveta 93/93/EGS z dne 29. oktobra 1993 o masah in merah dvo- ali trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
Direktiva 2009/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o prostoru za pritrditev zadnje registrske tablice pri dvo- oziroma trikolesnih motornih vozilih	Približevanje: 2017
Direktiva 95/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. februarja 1995 o največji konstrukcijsko določeni hitrosti, največjem navoru in največji nazivni moči motorja dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
Direktiva 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
Direktiva 2000/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o merilnikih hitrosti dvo- ali trikolesnih motornih vozil	Približevanje: 2017
3. Kmetijski ali gozdarski traktorji na kolesih
3.1 Homologacija
Direktiva 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot	Približevanje: 2016
3.2 Usklajene tehnične zahteve
Direktiva 2009/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o največji konstrukcijsko določeni hitrosti in ploščadi za tovor kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzvratnih ogledalih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2008/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o krmilju kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o preprečevanju radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski ali gozdarski traktorji (elektromagnetna združljivost)	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 76/432/EGS z dne 6. aprila 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 76/763/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o potniških sedežih za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ravni hrupa, ki ga zaznajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/75/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 77/537/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti emisiji snovi, ki onesnažujejo, iz dizelskih motorjev kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 78/764/EEC z dne 25. julija 1978 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z vozniškim sedežem na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o homologaciji sestavnega dela za svetlobne in svetlobno-signalne naprave na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o napravi za vleko traktorja in vzvratni prestavi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2009/75/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (statični preskus)	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 80/720/EGS z dne 24. junija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 86/297/EGS z dne 26. maja 1986 o približevanju zakonodaje držav članic o priključni gredi kmetijskih in gozdarskih traktorjev na kolesih in njeni zaščiti	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 86/298/EGS z dne 26. maja 1986 o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 86/415/EGS z dne 24. julija 1986 o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 89/173/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih	Približevanje: 2016
Direktiva 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2000 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev	Približevanje: 2016
KEMIKALIJE
1. Uredba REACH in njeno izvajanje
Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije	Približevanje: 2013–2014
Uredba Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)	Približevanje: 2013–2014
2. Nevarne kemikalije
Uredba (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij	Približevanje: 2016
Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi	Približevanje: 2016
Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi	Približevanje: 2014
Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)	Približevanje: 2016
Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih	Približevanje: 2013–2014
Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT)	Približano leta 2009
Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih	Približevanje: 2013–2014
3. Razvrščanje, pakiranje in označevanje
Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi	Približevanje: 2013–2014
4. Detergenti
Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih	Približevanje: 2013–2014
5. Gnojila
Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih	Približano 11. junija 2013
6. Predhodne sestavine pri prepovedanih drogah
Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah	Približevanje: 2015
7. Dobra laboratorijska praksa Uporaba načel in preverjanje njihove uporabe pri preskusih kemikalij, inšpekcijski pregledi in preverjanje dobre laboratorijske prakse
Direktiva 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi	Približevanje: 2015
Direktiva 2004/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o inšpekcijskih pregledih in preverjanju dobre laboratorijske prakse (DLP)	Približevanje: 2013–2014
ZDRAVILA
1. Zdravila za uporabo v humani medicini
Direktiva Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja	Približevanje: 2014
Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini	Prenos: 2015
2. Zdravila za uporabo v veterinarski medicini
Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini	Približevanje: 2013
Direktiva Komisije 2006/130/ES z dne 11. decembra 2006 o izvajanju Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo meril za izvzetje nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, iz zahteve za predložitev veterinarskega recepta	Približevanje: 2014
3. Razno
Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov	Približevanje: 2014
Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje	Približevanje: 2015
Direktiva 2009/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o barvilih, ki se lahko dodajajo zdravilom	Približevanje: 2015
Direktiva 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih	Približevanje: 2015
Uredba Komisije (ES) št. 540/95 z dne 10. marca 1995, ki določa način poročanja o sumljivih nepričakovanih neželenih učinkih, ki niso resni, ne glede na to ali se pojavijo v Skupnosti ali v tretji državi, zdravil za uporabo v humani ali veterinarski medicini, ki so odobrena v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2309/93	Približevanje: 2015
Uredba Komisije (ES) št. 1662/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih ureditev za izvajanje postopkov odločanja Skupnosti v zvezi s pridobitvijo dovoljenj za promet z zdravili za humano ali veterinarsko uporabo	Približevanje: 2015
Uredba Komisije (ES) št. 2141/96 z dne 7. novembra 1996 o pregledu vloge za prenos odobritve za trženje zdravil, ki spada na področje Uredbe Sveta (ES) št. 2309/93	Približevanje: 2015
Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila	Približevanje: 2015

(1) Za namene te priloge in člena 173(2) tega sporazuma sklicevanja na pravni red Unije ali zakonodajo ali določene akte Unije zajemajo tudi vse pretekle ali prihodnje spremembe ustreznih aktov ter vse izvedbene ukrepe v zvezi s temi akti.

PRILOGA XVII

ZAJETI UKREPI

PRILOGA XVII-A

SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

DEL 1

Ukrepi, ki se uporabljajo za glavne kategorije živih živali

I.	Enoprsti kopitarji (vključno z zebrami), osli ali križanci navedenih vrst

II.	Govedo (vključno z Bubalus bubalis in Bison)

III.	Ovce in koze

IV.

Prašiči

V.	Perutnina (vključno s kokošmi, purani, pegatkami, racami in gosmi)

VI.	Ribe, žive

VII.

Raki

VIII.

Mehkužci

IX.	Ikre in gamete živih rib

X.	Valilna jajca

XI.	Seme, jajčne celice, zarodki

XII.	Drugi sesalci

XIII.

Drugi ptiči

XIV.

Plazilci

XV.

Dvoživke

XVI.	Drugi vretenčarji

XVII.

Čebele

DEL 2

Ukrepi, ki se uporabljajo za proizvode živalskega izvora

I. Glavne kategorije proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi

1.	Sveže meso domačih kopitarjev, perutnine in lagomorfov, gojene in prostoživeče divjadi, vključno z drobovino

2.	Mleto meso, mesni pripravki, mehansko izkoščeno meso, mesni proizvodi

3.	Žive školjke

4.	Ribiški proizvodi

5.	Surovo mleko, kolostrum, mlečni izdelki in proizvodi iz kolostruma

6.	Jajca in jajčni proizvodi

7.	Žabji kraki in polži

8.	Topljena živalska maščoba in ocvirki

9.	Obdelani želodci, mehurji in čreva

10.	Želatina, surovina za proizvodnjo želatine za prehrano ljudi

11.

Kolagen

12.	Med in čebelarski proizvodi

II. Glavne kategorije proizvodov iz živalskih stranskih proizvodov

V klavnicah	Živalski stranski proizvodi za krmljenje kožuharjev
	Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali
	Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige
	Sveže ali ohlajene kože kopitarjev
	Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige
V mlekarnah	Mleko, mlečni izdelki in izdelki, pridobljeni iz mleka
V mlekarnah	Kolostrum in proizvodi iz kolostruma
Drugi obrati za zbiranje živalskih stranskih proizvodov in ravnanje z njimi (tj. nepredelani/neobdelani materiali)	Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige
	Neobdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za pridobljene proizvode, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Obdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Sveže ali ohlajene kože kopitarjev
	Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, proste afriške prašičje kuge
	Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za druge vrste uporabe kakor za posamična krmila, organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal
	Rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal
	Želatina, ki ni namenjena za prehrano ljudi, za uporabo v fotografski industriji
	Volna in dlake
	Obdelano perje, deli peres in puh
V predelovalnih obratih	Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine
	Proizvodi iz krvi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila
	Obdelane kože kopitarjev
	Obdelane kože prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev (21 dni)
	Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso proste afriške prašičje kuge
	Ribje olje za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Topljena maščoba za uporabo kot posamična krmila
	Topljena maščoba za nekatere uporabe zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Želatina ali kolagen za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Čebelarski stranski proizvodi, namenjeni izključno za uporabo v čebelarstvu
	Maščobni derivati za uporabo zunaj krmne verige
	Maščobni derivati za uporabo kot krmilo ali zunaj krmne verige
	Jajčni proizvodi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila
V obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali (vključno z obrati, ki proizvajajo pasje žvečilke in aromatično drobovino)	Konzervirana hrana za hišne živali
	Predelana hrana za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali
	Pasje žvečilke
	Surova hrana za hišne živali za neposredno prodajo
	Aromatična drobovina za uporabo pri proizvodnji hrane za hišne živali
V obratih za izdelavo lovskih trofej	Obdelane lovske trofeje in drugi preparati ptic in kopitarjev, ki vsebujejo samo kosti, rogove, kopita, kremplje, rogovje, zobovje ali kože
V obratih za izdelavo lovskih trofej	Lovske trofeje ali drugi preparati ptic in kopitarjev iz celih delov, ki niso bili obdelani
V obratih ali objektih, ki proizvajajo vmesne proizvode	Vmesni proizvodi
Gnojila in sredstva za izboljšanje tal	Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine
Gnojila in sredstva za izboljšanje tal	Predelan gnoj, proizvodi, pridobljeni iz predelanega gnoja in gvana netopirjev
V skladiščih za pridobljene proizvode	Vsi pridobljeni proizvodi

III. Povzročitelji bolezni

Del 3

Rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago

Rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago (1), ki so potencialni prenašalci škodljivih organizmov, lahko glede na svojo naravo ali zaradi predelave povzročijo tveganje za vnos ali razširitev škodljivih organizmov

Del 4

Ukrepi, ki se uporabljajo za živilske in krmne dodatke

Hrana:

1.	živilski dodatki (vsi živilski dodatki in barvila);

2.	pripomočki za predelavo;

3.	arome v živilih;

4.	živilski encimi.

Krma (2):

5.	krmni dodatki;

6.	posamična krmila;

7.	krmna mešanica in hrana za hišne živali, razen če so zajeti v delu 2 (II);

8.	neželene snovi v krmilu.

(1) Embalaža, transportna sredstva, vsebniki, zemlja in rastni substrat ter vsak drug organizem, predmet ali snov, v katerem se lahko prenašajo ali razširjajo škodljivi organizmi.

(2) Samo živalski stranski proizvodi živali ali delov živali, za katere je bilo ugotovljeno, da so ustrezni za prehrano ljudi, se lahko uporabijo znotraj krmne verige za farmsko gojene živali.

PRILOGA XVII-B

STANDARDI DOBREGA POČUTJA ŽIVALI

Standardi dobrega počutja živali glede:

1.	omamljanja in zakola živali;

2.	prevoza živali in z njim povezanimi postopki;

3.	živali za rejo.

PRILOGA XVII-C

DRUGI UKREPI, ZAJETI V POGLAVJU 4 NASLOVA V

1.	Kemikalije, ki izvirajo iz migracije snovi iz embalaže

2.	Sestavljeni proizvodi

3.	Gensko spremenjenimi organizmi (GSO)

4.	Hormoni za pospeševanje rasti, tireostatiki, nekateri hormoni in beta-agonisti.

PRILOGA XVII-D

UKREPI, KI SE VKLJUČIJO PO PRIBLIŽANJU ZAKONODAJE

1.	Kemikalije za dekontaminacijo hrane

2.	Kloniranje

3.	Obsevanje (ionizacija)

PRILOGA XVIII

SEZNAMI BOLEZNI ŽIVALI IN ŽIVALI IZ AKVAKULTURE, KI JIH JE TREBA PRIJAVITI, IN ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV, ZA KATERE SE LAHKO PRIZNA REGIONALNA NENAPADENOST

PRILOGA XVIII- A

BOLEZNI ŽIVALI IN RIB, KI JIH JE TREBA PRIJAVITI, ZA KATERE JE PRIZNAN STATUS POGODBENIC IN ZA KATERE SE LAHKO SPREJMEJO SKLEPI O REGIONALIZIACIJI

1.	Slinavka in parkljevka

2.	Vezikularna bolezen prašičev

3.	Vezikularni stomatitis

4.	Afriška konjska kuga

5.	Afriška prašičja kuga

6.	Bolezen modrikastega jezika

7.	Patogena aviarna influenca

8.	Atipična kokošja kuga (AKK)

9.	Goveja kuga

10.	Klasična prašičja kuga

11.	Pljučna kuga govedi

12.	Kuga drobnice

13.	Osepnice ovac in koz

14.	Mrzlica doline Rift

15.	Vozličasti dermatitis

16.	Venezuelski encefalomielitis kopitarjev

17.	Smrkavost – maleus

18.	Spolna kuga konj – durina

19.	Tešinska bolezen prašičev

20.	Nalezljiva hematopoetska nekroza (IHN)

21.	Virusna hemoragična septikemija (VHS)

22.	Infekciozna anemija lososov (ISA)

23.	Bonamioza (Bonamia ostreae)

24.	Martelioza

PRILOGA XVIII-B

PRIZNAVANJE STATUSA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV, OBMOČIJ BREZ ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ALI VAROVANIH OBMOČIJ

A. Priznavanje statusa škodljivih organizmov

Vsaka pogodbenica sestavi in predloži seznam reguliranih škodljivih organizmov, ki temelji na naslednjih načelih:

1.	škodljivi organizmi, za katere ni znano, da se pojavljajo v katerem koli delu območja;

2.	škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v katerem koli delu območja in so pod uradnim nadzorom;

3.	škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v katerem koli delu območja, so pod uradnim nadzorom in za katere se vzpostavijo območja, prosta škodljivih organizmov, ali varovana območja.

Vse spremembe na seznamu škodljivih organizmov je treba takoj sporočiti drugi pogodbenici, razen če to ni sporočeno zadevnim mednarodnim organizacijam.

B. Priznavanje območij brez škodljivih organizmov in varovanih območij

Pogodbenici priznavata varovana območja in koncept varovanih območij, prostih škodljivih organizmov, in njihovo izvajanjem v skladu z Mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

PRILOGA XIX

REGIONALIZACIJA ALI DOLOČANJE OBMOČIJ, OBMOČJA BREZ ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV IN VAROVANA OBMOČJA

A. Bolezni živali in živali iz ribogojstva

1. Bolezni živali

Podlaga za priznavanje statusa za živalske bolezni na ozemlju ali v regiji pogodbenice je Zoosanitarni kodeks OIE za kopenske živali. Podlaga za sklepe o regionalizaciji za živalsko bolezen je Zoosanitarni kodeks OIE za kopenske živali.

2. Bolezni živali iz ribogojstva

Podlaga za sklepe o regionalizaciji za bolezni živali iz ribogojstva je Kodeks OIE o zdravju vodnih živali.

B. Škodljivi organizmi

Merila za oblikovanje območij brez škodljivih organizmov ali varovanih območij za nekatere škodljive organizme so v skladu z določbami:

—	Mednarodnega standarda FAO za fitosanitarne ukrepe št. 4 o „zahtevah za vzpostavitev območij brez škodljivih organizmov“ in ustreznimi opredelitvami Mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe ali

—	Člen 2(1)(h) Direktive 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

C. Merila za priznavanje posebnega statusa za živalske bolezni na ozemlju ali v regiji pogodbenice

1. Kadar pogodbenica uvoznica meni, da je njeno ozemlje ali del njenega ozemlja prosto živalske bolezni, razen bolezni iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu, pogodbenici izvoznici predloži ustrezno dodatno dokumentacijo, ki navaja zlasti naslednja merila:

—	naravo bolezni in zgodovino njenega pojavljanja na njenem ozemlju,

—	rezultate nadzornega testiranja na podlagi seroloških, mikrobioloških, patoloških ali epidemioloških preiskav ter dejstva, da je treba bolezen v skladu z zakonom priglasiti pristojnim organom,

—	obdobje, v katerem se je izvajal nadzor,

—	kjer je to ustrezno, obdobje, v katerem je bilo prepovedano cepljenje proti bolezni, in zemljepisno območje, ki ga je prepoved zadevala,

—	režim za preverjanje odsotnosti bolezni.

2. Dodatna splošna ali posebna jamstva, ki jih lahko zahteva pogodbenica uvoznica, ne smejo presegati jamstev, ki jih pogodbenica uvoznica izvaja na domačem trgu.

3. Pogodbenici se medsebojno obvestita o vseh spremembah meril iz odstavka 1 te točke, ki se nanašajo na bolezen. Dodatna jamstva, opredeljena v skladu z odstavkom 2 te točke, lahko zaradi take priglasitve Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe spremeni ali umakne.

PRILOGA XX

ZAČASNA ODOBRITEV OBRATOV

Pogoji in določila za začasno odobritev obratov

Začasna odobritev obratov pomeni, da pogodbenica uvoznica za namen uvoza začasno odobri obrate v pogodbenici izvoznici na podlagi ustreznih jamstev, ki jih zagotovi navedena pogodbenica, ne da bi pogodbenica uvoznica pred tem izvedla inšpekcije posameznih obratov v skladu z določbami odstavka 4 te priloge. Postopek in pogoji iz odstavka 4 te priloge se uporabijo za spreminjanje ali dopolnjevanje seznamov iz odstavka 2 te priloge, da se upoštevajo novi načini uporabe in prejeta jamstva. Preverjanje je v skladu z določbami odstavka 4(d) lahko del postopka, vendar samo kar zadeva izhodiščni seznam obratov.

Začasna odobritev se na začetku uporablja za naslednje kategorije obratov.

2.1

Obrati za proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi:

—	klavnice za sveže meso domačih kopitarjev, perutnine in lagomorfov ter gojene divjadi (Priloga XVII-A, del 1);

—	obrati za predelavo divjadi;

—	razsekovalnice;

—	obrati za mleto meso, mesne pripravke, mehansko izkoščeno meso in mesne proizvode;

—	centri za čiščenje in centri za razpošiljanje živih školjk;

—

Obrati za:

—	jajčne proizvode,

—	mlečne proizvode,

—	ribiške proizvode,

—	obdelane želodce, mehurje in čreva,

—	želatino in kolagen,

—	ribje olje;

—	predelovalna plovila;

—	zamrzovalna plovila.

2.2

Odobreni ali registrirani obrati za proizvodnjo živalskih stranskih proizvodov in glavne kategorije proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi

Vrsta odobrenega ali registriranega obrata in objektov	Proizvod
Klavnice	Živalski stranski proizvodi za krmljenje kožuharjev
	Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali
	Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige
	Sveže ali ohlajene kože kopitarjev
	Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige
Mlekarne	Mleko, mlečni izdelki in izdelki, pridobljeni iz mleka
Mlekarne	Kolostrum in proizvodi iz kolostruma
Drugi obrati za zbiranje živalskih stranskih proizvodov in ravnanje z njimi (tj. nepredelani/neobdelani materiali)	Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige
	Neobdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za pridobljene proizvode, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Obdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Sveže ali ohlajene kože kopitarjev
	Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, proste afriške prašičje kuge
	Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za druge vrste uporabe kakor za posamična krmila, organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal
	Rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal
	Želatina, ki ni namenjena za prehrano ljudi, za uporabo v fotografski industriji
	Volna in dlake
	Obdelano perje, deli peres in puh
Predelovalni obrati	Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine
	Proizvodi iz krvi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila
	Obdelane kože kopitarjev
	Obdelane kože prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev (21 dni)
	Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso proste afriške prašičje kuge
	Ribje olje za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Topljena maščoba za uporabo kot posamična krmila
	Topljena maščoba za nekatere uporabe zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Želatina ali kolagen za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Čebelarski stranski proizvodi, namenjeni izključno za uporabo v čebelarstvu
	Maščobni derivati za uporabo zunaj krmne verige
	Maščobni derivati za uporabo kot krmilo ali zunaj krmne verige
	Jajčni proizvodi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila
Obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali (vključno z obrati, ki proizvajajo pasje žvečilke in aromatično drobovino)	Konzervirana hrana za hišne živali
	Predelana hrana za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali
	Pasje žvečilke
	Surova hrana za hišne živali za neposredno prodajo
	Aromatična drobovina za uporabo pri proizvodnji hrane za hišne živali
Obrati za izdelavo lovskih trofej	Obdelane lovske trofeje in drugi preparati ptic in kopitarjev, ki vsebujejo samo kosti, rogove, kopita, kremplje, rogovje, zobovje ali kože
Obrati za izdelavo lovskih trofej	Lovske trofeje ali drugi preparati ptic in kopitarjev iz celih delov, ki niso bili obdelani
Obrati ali objekti, ki proizvajajo vmesne proizvode	Vmesni proizvodi
Gnojila in sredstva za izboljšanje tal	Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine
Gnojila in sredstva za izboljšanje tal	Predelan gnoj, proizvodi, pridobljeni iz predelanega gnoja in gvana netopirjev
Skladišča za pridobljene proizvode	Vsi pridobljeni proizvodi

3.	Pogodbenica uvoznica sestavi sezname začasno odobrenih obratov iz odstavkov 2.1 in 2.2 in poskrbi, da so dostopni javnosti.

Pogoji in postopki za začasno odobritev:

(a)	če je pogodbenica uvoznica odobrila uvoz zadevnega živalskega proizvoda iz države izvoznice in so bili vzpostavljeni ustrezni uvozni pogoji in zahteve za izdajanje spričeval;

(b)	če je pristojni organ pogodbenice izvoznice pogodbenici uvoznici predložil zadovoljiva jamstva, da obrati na njegovem seznamu ali seznamih izpolnjujejo ustrezne zdravstvene zahteve pogodbenice uvoznice in je uradno odobril obrate s seznamov za izvoz v pogodbenico uvoznico;

(c)	pristojni organ pogodbenice izvoznice mora imeti resnična pooblastila, da ob neizpolnjevanju jamstev začasno prekine vse dejavnosti izvoza v pogodbenico uvoznico iz obrata, za katerega je zagotovil jamstva;

(d)

preverjanje s strani pogodbenice uvoznice v skladu z določbami člena 188 tega sporazuma je lahko del postopka za začasno odobritev. To preverjanje zadeva sestavo in organiziranost pristojnega organa, odgovornega za odobritev obrata, ter pooblastila, ki jih ima ta pristojni organ na voljo, in jamstva, ki jih lahko zagotovi v zvezi z izvajanjem pravil pogodbenice uvoznice. To preverjanje lahko vključuje preglede na kraju samem določenega reprezentativnega števila obratov s seznama ali seznamov, ki jih predloži pogodbenica izvoznica, na kraju samem.

Ob upoštevanju specifične sestave in porazdelitve pristojnosti znotraj Unije lahko tako preverjanje v Uniji zadeva posamezne države članice;

(e)	Na podlagi rezultatov preverjanja iz točke (d) tega odstavka lahko pogodbenica uvoznica spremeni obstoječi seznam obratov.

PRILOGA XXI

POSTOPEK PRIZNAVANJA ENAKOVREDNOSTI

1. Načela

(a)	Enakovrednost se lahko določi za posamezen ukrep ali skupino ukrepov ali sistem, povezan z določenim primarnim proizvodom ali kategorijami primarnih proizvodov ali obema;

(b)	če pogodbenica uvoznica pregleduje zahtevek za priznavanje enakovrednosti ukrepov v zvezi z določenim proizvodom pogodbenice izvoznice to ne sme biti razlog za oviranje trgovine ali ustavitev tekočega uvoza zadevnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice;

(c)

postopek priznavanja enakovrednosti ukrepov je interaktiven proces med pogodbenico izvoznico in pogodbenico uvoznico. Ta postopek vključuje objektiven dokaz enakovrednosti posameznih ukrepov pogodbenice izvoznice in objektivno presojo enakovrednosti z namenom morebitnega priznavanja enakovrednosti v pogodbenici uvoznici;

(d)	končno priznavanje enakovrednosti ustreznih ukrepov pogodbenice izvoznice je v izključni pristojnosti pogodbenice uvoznice.

2. Predpogoji

(a)

Uvrstitev na seznam je odvisna od zdravstvenega stanja ali stanja škodljivih organizmov, zakonodaje ter učinkovitosti sistema inšpekcij in nadzora, povezanega s proizvodom v pogodbenici izvoznici. V ta namen se upošteva zakonodaja v zadevnem sektorju in tudi sestava pristojnega organa države izvoznice, njena vodstvena hierarhija, pristojnosti, operativni postopki in viri ter učinkovitost pristojnih organov, kar zadeva inšpekcije in nadzorne sisteme, vključno s stopnjo izvrševanja v zvezi s proizvodom ter rednostjo in hitrostjo pri pošiljanju informacij pogodbenici uvoznici ob ugotovljenih tveganjih. Tako priznavanje je lahko utemeljeno z dokumentacijo, preverjanjem in dokumenti, poročili in informacijami, povezanimi s preteklimi izkušnjami, ocenami in preverjanjem;

(b)	Pogodbenici lahko začneta postopek priznavanja enakovrednosti v skladu s členom 183 tega sporazuma po uspešno zaključni zakonodajnem približanju ukrepa, skupine ukrepov ali sistemov, vključenih v seznam zakonodaje, ki jo je treba približati, iz člena 181(4) tega sporazuma;

(c)	pogodbenica izvoznica postopek začne šele, ko pogodbenica uvoznica zanjo ne uporablja zaščitnih ukrepov za proizvod.

3. Postopek

(a)	Pogodbenica izvoznica postopek začne tako, da pogodbenici uvoznici predloži zahtevek za priznavanje enakovrednosti posameznega ukrepa ali skupin ukrepov ali sistema za primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov v sektorju ali podsektorju ali v obeh;

(b)

Kadar je to primerno, ta zahtevek vključuje tudi zahtevek in potrebno dokumentacijo za odobritev s strani pogodbenice uvoznice na podlagi enakovrednosti kakšnega koli programa ali načrta pogodbenice izvoznice, ki ga pogodbenica uvoznica zahteva, in/ali statusa približanja v zvezi z ukrepi ali sistemi iz točke (a), kakor je določen v Prilogi XXIV tega sporazuma, kot pogoj za odobritev uvoza navedenega primarnega proizvoda ali kategorije primarnih proizvodov;

(c)

s tem zahtevkom pogodbenica izvoznica:

(i)	pojasni pomen navedenega primarnega proizvoda ali kategorije primarnih proizvodov za trgovanje;

(ii)	izmed skupnih ukrepov, izraženih v uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice, ki se uporabljajo za navedeni primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov, opredeli posamezne ukrepe, ki jih lahko izpolni;

(iii)

opredeli posamezne ukrepe, za katere zahteva enakovrednost, med skupnimi ukrepi, izraženimi v uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice, ki se uporabljajo za navedeni primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov;

(d)	v odgovor na ta zahtevek pogodbenica uvoznica pojasni skupni in posamični cilj in utemeljitve v ozadju njenih ukrepov, skupaj z opredelitvijo tveganja;

(e)	s tem pojasnilom pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o povezavi med svojimi domačimi ukrepi in izvoznimi pogoji za navedeni primarni proizvod;

(f)	pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici objektivno dokaže, da so opredeljeni ukrepi enakovredni z uvoznimi pogoji za navedeni primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov;

(g)	pogodbenica uvoznica objektivno oceni dokazilo pogodbenice izvoznice o enakovrednosti;

(h)	pogodbenica uvoznica sklene, ali je enakovrednost dosežena ali ne;

(i)	pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici predloži izčrpno pojasnilo in dodatne podatke za določitev enakovrednosti in svojo odločitev, če pogodbenica izvoznica to zahteva.

4. Dokazilo pogodbenice izvoznice o enakovrednosti ukrepov in ocena pogodbenice uvoznice o tem dokazilu

(a)

Pogodbenica izvoznica objektivno dokaže enakovrednost za vsakega od opredeljenih ukrepov pogodbenice uvoznice, določenih v njenih uvoznih pogojih. Kadar je to ustrezno, se enakovrednost objektivno dokaže za vsak načrt ali program, ki ga pogodbenica uvoznica zahteva za odobritev uvoza (npr. program nadzora nad ostanki škodljivih snovi);

(b)

objektiven dokaz in ocena v tem kontekstu naj temeljita, kolikor je to mogoče, na:

—	mednarodno priznanih standardih, in/ali standardih, ki temeljilo na ustreznih znanstvenih dokazih, in/ali

—	oceni tveganja in/ali

—	dokumentih, poročilih in informacijah, povezani s preteklimi izkušnjami, ocenami in preverjanjih ter

—	pravnem statusu ali stopnji upravnega statusa ukrepov ter

—

stopnji izvajanja in izvrševanja zlasti na podlagi:

—	ustreznih izsledkov v programih spremljanja in nadzora,

—	izsledkov inšpekcije pogodbenice izvoznice,

—	izsledkov analize s priznanimi analitskimi metodami,

—	izsledkov preverjanj in uvoznih pregledov v državi uvoznici,

—	učinkovitosti pristojnih organov države izvoznice ter

—	preteklih izkušenj.

5. Sklepi pogodbenice uvoznice

Če pogodbenica uvoznica sprejme negativen sklep, pogodbenici izvoznici predloži podrobno in utemeljeno obrazložitev.

6. Enakovrednost fitosanitarnih ukrepov v zvezi z rastlinami in rastlinskimi proizvodi temelji na pogojih iz člena 183(6) tega sporazuma.

PRILOGA XXII

PREGLEDI OB UVOZU IN INŠPEKCIJSKE TAKSE

A. Načela pregledov ob uvozu

Preglede ob uvozu sestavljajo pregledi dokumentacije, pregledi istovetnosti in fizični pregledi.

Kar zadeva živali in živalske izdelke, so fizični pregledi in njihova pogostost odvisni od stopnje tveganja, povezane s takim uvozom.

Pri izvajanju pregledov v zvezi z zdravjem rastlin pogodbenica uvoznica zagotovi, da se rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago podrobno pregledajo na uradni osnovi, bodisi v celoti bodisi njihov reprezentativen vzorec, s čimer se zagotovi, da niso okužene s škodljivimi organizmi.

Če pregledi pokažejo neskladnost z ustreznimi standardi in/ali zahtevami, pogodbenica uvoznica sprejme uradne ukrepe, sorazmerne z zadevnim tveganjem. Kadar je to mogoče, dobi uvoznik ali njegov predstavnik dostop do pošiljke in priložnost, da zagotovi vse pomembne informacije, s katerimi pogodbenici uvoznici pomaga pri končni odločitvi v zvezi s pošiljko. Takšna odločitev je sorazmerna s stopnjo tveganja, povezano s takim uvozom.

B. Pogostost fizičnih pregledov

B.1. Uvoz živali in izdelkov iz živali v EU in Republiko Moldavijo

Vrsta mejne kontrole

Pogostost

1.	Pregledi dokumentacije

100 %

2.	Pregledi istovetnosti

100 %

3.	Fizični pregledi

Žive živali 100 %

100 %

Proizvodi kategorije I

Sveže meso, vključno s klavničnimi proizvodi, in proizvodi iz mesa govedi, ovac, koz, prašičev in kopitarjev, določenih v Direktivi Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih problemih za proizvodnjo in trženje svežega mesa, kakor je bila spremenjena

Ribji proizvodi v hermetično zaprti posodi, ki jim omogoča stabilnost pri sobni temperaturi, sveže in zamrznjene ribe ter sušeni in/ali soljeni ribiški proizvodi

Cela jajca

Mast in topljene masti

Živalska čreva

Valilna jajca

20 %

Proizvodi kategorije II

Perutnina in proizvodi iz perutnine

Zajčje meso, meso divjadi (prostoživeče/farmsko gojene) in njihovi proizvodi

Mleko in mlečni izdelki za prehrano ljudi

Jajčni proizvodi

Predelane živalske beljakovine za prehrano ljudi (100 % za prvih šest pošiljk v nepakiranem stanju – Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) Direktive 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS, kakor je bila spremenjena)

Drugi ribiški proizvodi, razen tistih, ki so navedeni v Odločbi Komisije 2006/766/EGS z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov, kakor je bila spremenjena

Školjke

Med

50 %

Proizvodi kategorije III

Seme

Zarodki

Gnoj

Mleko in mlečni izdelki (ne za prehrano ljudi)

Želatina

Žabji kraki in polži

Kosti in proizvodi iz kosti

Kože

Ščetine, volna, dlaka in perje

Rogovi, proizvodi iz rogov, kopita in proizvodi iz kopit

Čebelarski proizvodi

Lovske trofeje

Predelana hrana za hišne živali

Surovine za proizvodnjo hrane za hišne živali

Surovine, kri, proizvodi iz krvi, žleze in organi za farmacevtsko ali tehnično uporabo

Seno in slama

Povzročitelji bolezni

Predelane živalske beljakovine (pakirane)

Najmanj 1 %

Največ 10 %

Predelane živalske beljakovine, ne za prehrano ljudi (nepakirane)

100 % za prvih šest pošiljk v neparkiranem stanju (točki 10 in 11 poglavja II Priloge VII k Uredbi 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, kakor je bila spremenjena).

B.2. Uvoz neživalske hrane v EU in Republiko Moldavijo

—	čili (Capsicum annuum), zdrobljen ali zmlet — ex 0904 20 90

—	proizvodi iz čilija (curry) — 0910 91 05

—	Curcuma longa (kurkuma) — 0910 30 00 (hrana — posušene začimbe)

—	rdeče palmovo olje — ex 1511 10 90

10 % za barvila sudan iz vseh tretjih držav

B.3. Uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga v EU ali Republiko Moldavijo

Za rastline, rastlinske proizvode in drugo blago iz dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES:

Pogodbenica uvoznica izvaja preglede, da preveri fitosanitarni status pošiljk.

Za regulirane primarne proizvode, razen rastlin, rastlinske proizvode in drugo blago, določeno v skladu z Uredba Komisije (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih v delu B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES, se lahko določi zmanjšano število pregledov ob uvozu v zvezi z zdravjem rastlin.

PRILOGA XXIII

CERTIFICIRANJE

A. Načela certificiranja

Rastline in rastlinski proizvodi ter drugo blago

V zvezi s certificiranjem rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugega blaga pristojni organi uporabljajo načela iz ustreznih Mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe.

Živali in živalski proizvodi:

Pristojni organi pogodbenic zagotovijo, da uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, zadovoljivo poznajo veterinarsko zakonodajo, kar zadeva živali ali živalske proizvode, za katere je treba izdati spričevalo, in so na splošno obveščeni o pravilih za sestavljanje in izdajanje spričeval in po potrebi o značaju in obsegu poizvedb, testov ali pregledov, ki naj bi se izvedli pred izdajo spričeval.

2.	Uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, ne smejo potrditi podatkov, s katerimi niso seznanjeni ali ki jih ne morejo preveriti.

Uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, ne smejo podpisovati praznih ali nepopolnih spričeval ali spričeval za živali ali živalske proizvode, ki jih niso pregledali ali ki niso več v njihovi pristojnosti. Kadar se spričevalo podpiše na podlagi drugega spričevala ali potrdila, mora imeti uradnik, pristojen za izdajo spričevala, pred podpisom na voljo navedeni dokument.

Uradnik, pristojen za izdajo spričevala, lahko potrdi podatke:

(a)	ki jih je na podlagi odstavkov od 1 do 3 te priloge preverila druga oseba, ki jo je za to pooblastil pristojni organ in ki je delovala pod nazorom navedenega organa, če lahko uradnik, pristojen za izdajo spričeval, preveri točnost podatkov; ali

(b)	ki so bili pridobljeni v okviru programov spremljanja v povezavi z uradno priznanimi sistemi zagotavljanja kakovosti ali prek sistema epidemiološkega nadzora, kadar je to odobreno po zadevni veterinarski zakonodaji.

Pristojni organi pogodbenic sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo integriteto certificiranja. Zlasti poskrbijo, da uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, ki jih imenujejo:

(a)	imajo status, ki zagotavlja njihovo nepristranskost, in nimajo neposrednega komercialnega interesa za živali ali izdelke, za katere izdajajo spričevala, ali za obrate ali objekte, iz katerih ti izhajajo; ter

(b)	se v celoti zavedajo pomena vsebine vsakega spričevala, ki ga podpišejo.

Spričevala so sestavljena tako, da se določeno spričevalo nanaša na določeno pošiljko v jeziku, ki ga razume uradnik, pristojen za izdajo spričevala, in vsaj v enem od uradnih jezikov pogodbenice uvoznice, kakor je opredeljeno v delu C te priloge.

Datum podpisa na spričevalu ne sme biti po datumu odpreme pošiljk.

7.	Vsak pristojni organ mora biti sposoben povezati spričevalo z ustreznim uradnikom, pristojnim za izdajanje spričeval, in zagotoviti, da je izvod vseh izdanih spričeval na voljo za obdobje, ki ga določi ta pristojni organ.

8.	Vsaka pogodbenica uvede preglede in nadzor, kakršni so potrebni za preprečevanje izdajanja ali uporabe lažnih ali zavajajočih spričeval, ki so dozdevno izdana ali uporabljena za namen, določen v veterinarski zakonodaji.

Brez poseganja v kakršne koli sodne postopke ali kazni pristojni organi izvajajo preiskave ali preglede in sprejemajo ustrezne ukrepe za kaznovanje vseh primerov lažnega ali zavajajočega izdajanja spričeval, na katere so opozorjeni. Med takimi ukrepi je lahko začasno suspendiranje uradnikov, ki so pristojni za izdajanje spričeval, do konca preiskave. Zlasti:

(a)	če se med pregledi ugotovi, da je uradnik, pristojen za izdajanje spričeval, zavestno izdal lažno spričevalo, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi v največji meri zagotovi, da zadevna oseba ne more ponoviti prekrška;

(b)

če se med pregledi ugotovi, da je posameznik ali podjetje goljufivo uporabilo ali spremenilo uradno spričevalo, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi v največji meri zagotovi, da posameznik ali podjetje ne more ponoviti prekrška. Taki ukrepi lahko vključujejo zavrnitev izdaje uradnega spričevala zadevni osebi ali podjetju.

B. Spričevalo iz člena 186(2)(a) tega sporazuma

Potrditev zdravstvene ustreznosti v spričevalu izraža status enakovrednosti zadevnega primarnega proizvoda. Potrditev zdravstvene ustreznosti navaja skladnost s proizvodnimi standardi pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne.

C. Uradni jeziki za izdajanje spričeval

1. Uvoz v EU. Rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago:

Spričevala so sestavljena v jeziku, ki ga razume uradnik, pristojen za izdajo spričevala, in vsaj v enem od uradnih jezikov pogodbenice uvoznice.

Živali in živalski proizvodi

Zdravstveno spričevalo mora biti sestavljeno v vsaj enem od uradnih jezikov namembne države članice in v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se izvaja pregled pri uvozu iz člena 189 tega sporazuma.

2. Uvoz v Republiko Moldavijo

Zdravstveno spričevalo mora biti sestavljeno v uradnem jeziku Republike Moldavije.

PRILOGA XXIV

PRIBLIŽEVANJE

PRILOGA XXIV-A

NAČELA ZA OCENJEVANJE NAPREDKA V PROCESU PRIBLIĆEVANJA

DEL I

Postopno približevanje

1. Splošna pravila

Republika Moldavija postopoma približa svojo sanitarno in fitosanitarno zakonodajo ter zakonodajo s področja dobrega počutja živali zadevni zakonodaji Unije na podlagi seznama zakonodaje, ki jo je treba približati, iz navedenih področij. Seznam se razdeli na prednostna področja, ki zadevajo ukrepe v skladu s Prilogo XVII k temu sporazumu ter temeljijo na tehničnih in finančnih virih Republike Moldavije. V ta namen Republika Moldavija opredeli svoja prednostna področja za trgovino.

Republika Moldavija domače predpise približa na enega od sledečih načinov:

(a)	izvaja in izvršuje zadevne temeljne predpise iz pravnega reda EU, tako da sprejme dodatne domače predpise ali postopke; ali

(b)	spremeni zadevne domače predpise ali postopke, z namenom da jih vključi v zadevne temeljne predpise pravnega reda EU.

V vsakem primeru Republika Moldavija:

(a)	odpravi vse domače zakone in druge predpise ter prakse in vse druge ukrepe, ki niso v skladu z domačo zakonodajo, ki je bila približana; ter

(b)	zagotovi učinkovito izvajanje domačih predpisov, ki so bili približani.

Republika Moldavija takšno približevanje dokumentira v povezovalnih tabelah v skladu z modelom, v katerem zabeleži datum, na katerega začnejo veljati domači predpisi, in uradni list, v katerem so bila ta pravila objavljena. Model povezovalni tabel za pripravo in ocenjevanje je določen v delu II te priloge. Če približevanje ni dokončano, ocenjevalci (1) pomanjkljivosti opišejo v stolpcu za pripombe.

Ne glede na opredeljeno prednostno področje Republika Moldavija pripravi posebne povezovalne tabele, ki prikazujejo približevanje za drugo splošno in specifično zakonodajo, vključno s splošnimi pravili v zvezi z naslednjim:

(a)

Kontrolni sistemi

—	domači trg;

—

uvoz.

(b)

Zdravstveno varstvo živali in dobro počutje živali

—	identifikacija in registracija živali ter registracija njihovega gibanja;

—	nadzorni ukrepi za bolezni živali;

—	domača trgovina z živimi živalmi, semenom, jajčnimi celicami in zarodki;

—	dobro počutje živali na kmetijah, med prevozom in zakolom.

(c)

Varnost hrane

—	dajanje na trg hrane in krmil;

—	označevanje, predstavitev in oglaševanje hrane, vključno z navedbami o hranilni vrednosti in zdravstvenimi trditvami;

—	nadzor nad ostanki;

—	posebna pravila za krmila.

(d)	Živalski stranski proizvodi

(e)

Zdravje rastlin

—	škodljivi organizmi;

—	fitofarmacevtska sredstva;

(f)

Gensko spremenjenimi organizmi:

—	izpuščeni v okolje;

—	gensko spremenjena hrana in krmila.

DEL II

Ocenjevanje

1. Postopek in metoda:

Zakonodaja Republike Moldavije o zdravstvenem varstvu živali in rastlin ter dobrem počutju živali, zajeta v poglavju 4 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, se postopoma približa ustrezni zakonodaji Unije in se učinkovito izvaja (2).

Povezovalne tabele se pripravijo v skladu z modelom iz točke (2) za vsak posamezen akt, ki je bil približan, in se predložijo v angleškem jeziku v pregled ocenjevalcem.

Če je rezultat ocenjevanja za posamezen ukrep, skupino ukrepov, sistem, ki se uporablja za sektor, podsektor, primarni proizvod ali skupino primarnih proizvodov pozitiven, se uporabijo pogoji iz člena 183(4) tega sporazuma.

2. Povezovalne tabele

2.1

Pri pripravi povezovalnih tabel je treba upoštevati naslednje:

Akt Unije je podlaga za pripravo povezovalne tabele. Zato se ob približevanju uporabi veljavna različica. Republika Moldavija posebno pozornost nameni natančnemu prevodu v nacionalni jezik, saj lahko netočen prevod privede do sporov, zlasti če se nanaša na področje uporabe zakonodaje (3).

2.2

Model povezovalne tabele:

POVEZOVALNA TABELA

MED

Naslov akta EU, vključene zadnje spremembe:

Naslov nacionalnega akta

(objavljen v)

Datum objave

Datum izvajanja:

Zakonodaja EU	Nacionalna zakonodaja	Opombe (Republika Moldavija)	Pripombe ocenjevalcev

Legenda:

Akt EU : njegovi členi, odstavki, pododstavki itd. morajo biti navedeni s celim naslovom in sklicem (4) v levem stolpcu povezovalne tabele.

Nacionalna zakonodaja : določbe nacionalne zakonodaje, ki ustrezajo določbam Unije v levem stolpcu morajo biti navedene s celim imenom in sklicem. Njihova vsebina se podrobno opiše v drugem stolpcu.

Opombe iz Republike Moldavije : v tem stolpcu Republika Moldavija navede sklic ali druge določbe v zvezi s tem členom, odstavki, pododstavki itd., zlasti če besedilo določbe ni približano. Če besedilo ni bilo približano, se to obrazloži z ustrezno razlago.

Pripombe ocenjevalca : če ocenjevalci menijo, da približanje ni doseženo, svojo oceno utemeljijo in v tem stolpcu opišejo zadevne pomanjkljivosti.

(1) Ocenjevalci so strokovnjaki, ki jih imenuje Evropska komisija.

(2) Zato jo lahko podpirajo strokovnjaki držav članic ločeno ali v okviru programov za celovito vzpostavljanje institucij (twinning projekti, TAIEX, itd.).

(3) Za olajšanje procesa približevanja so na spletišču EUR-lex pod http://eur-lex.europa.eu/homepage.html na voljo prečiščene različice z nekaterih področij zakonodaje Unije.

(4) Na primer, kot je navedeno na spletišču EUR-lex pod: http://eur-lex.europa.eu/RECH_menu.do?ihmlang=sl.

PRILOGA XXIV-B

SEZNAM ZAKONODAJE EU, KI SE JI MORA REPUBLIKA MOLDAVIJA PRIBLIŽATI

Seznam zakonodaje, ki jo je treba približati, iz člena 181(4) tega sporazuma se predloži Republiki Moldaviji v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XXV

STATUS ENAKOVREDNOSTI

[…]

PRILOGA XXVI

PRIBLIŽEVANJE CARINSKE ZAKONODAJE

Carinska oznaka

Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti

Časovni razpored: Republika Moldavija izvede približevanje z določbami zgoraj navedene uredbe v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Skupen tranzit in enotna upravna listina

Konvencija z dne 20. maja 1987 o poenostavitvi formalnosti pri blagovni menjavi

Konvencija o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987

Časovni razpored: Republika Moldavija izvede približevanje z določbami navedenih konvencij v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Oprostitev plačila carine

Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti

Časovni razpored: Republika Moldavija izvede približevanje z naslovoma I in II navedene uredbe v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Varstvo pravic intelektualne lastnine

Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine

Časovni razpored: Republika Moldavija izvede približevanje z določbami navedene uredbe v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XXVII

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM;

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV;

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV;

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI

Unija

Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem: Priloga XXVII-A

Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev: Priloga XXVII-B

Seznam pridržkov v zvezi s ključnim osebjem, diplomiranimi pripravniki in prodajalci poslovnih storitev: Priloga XXVII-C

Seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki: Priloga XXVII-D

Republika Moldavija

Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem: Priloga XXVII-E

Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev: Priloga XXVII-F

Seznam pridržkov v zvezi s ključnim osebjem, diplomiranimi pripravniki in prodajalci poslovnih storitev: Priloga XXVII-G

Seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki: Priloga XXVII-H

Za namene prilog XXXVII-A, XXVII-B, XXVII-C, XXVII-D se uporabljajo naslednje kratice:

AT	Avstrija
BE	Belgija
BG	Bolgarija
CY	Ciper
CZ	Češka
DE	Nemčija
DK	Danska
EU	Evropska unija z vsemi državami članicami
ES	Španija
EE	Estonija
FI	Finska
FR	Francija
EL	Grčija
HR	Hrvaška
HU	Madžarska
IE	Irska
IT	Italija
LV	Latvija
LT	Litva
LU	Luksemburg
MT	Malta
NL	Nizozemska
PL	Poljska
PT	Portugalska
RO	Romunija
SK	Slovaška republika
SI	Slovenija
SE	Švedska
UK	Združeno kraljestvo

Za namene prilog XXVII-E, XXVII-F, XXVII-G, XXVII-H se uporablja naslednae kratica:

MD	Republika Moldavija

PRILOGA XXVII-A

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM (UNIJA)

Na spodnjem seznamu pridržkov so navedene gospodarske dejavnosti, za katere veljajo pridržki v zvezi z nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti s strani Unije v skladu s členom 205(2) tega sporazuma za ustanove in vlagatelje Republike Moldavije.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	seznam horizontalnih pridržkov, ki veljajo za vse sektorje ali podsektorje;

(b)	seznam pridržkov, specifičnih za sektorje ali podsektorje, z navedbo zadevnega sektorja ali podsektorja skupaj z veljavnimi pridržki.

Pridržek, ki ustreza dejavnosti, ki ni liberalizirana (brez obvez), se izrazi na naslednji način: „Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi“.

Kadar pridržek iz točke (a) ali (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti iz člena 205(2) tega sporazuma v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

Spodnji seznam v skladu s členom 202(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

V skladu s členom 205 tega sporazuma nediskriminatorne zahteve, kot so pravna oblika ali obveznost pridobitve licenc ali dovoljenj, ki se brez razlikovanja uporabljajo za vse ponudnike, ki delujejo na ozemlju, na podlagi državljanstva, stalnega bivališča ali enakovrednega merila, niso navedena v tej prilogi, saj vanje ta sporazum ne posega.

Kadar Unija ohrani pridržke, ki kot pogoj za ponudbo storitev na njenem ozemlju zahtevajo, da ima ponudnik storitev državljanstvo, stalno prebivališče ali stalno prebiva na njenem ozemlju, se pridržek iz Priloge XXVII-C k temu sporazumu, kolikor je to mogoče, uporablja kot pridržek glede ustanavljanja v skladu s to prilogo.

Horizontalni pridržki

Javne službe

EU: Gospodarske dejavnosti, ki se obravnavajo kot storitve javnih služb na nacionalni ali lokalni ravni, so lahko predmet javnih monopolov ali izključnih pravic, dodeljenih zasebnim subjektom (1).

Vrste ustanavljanja

EU: Obravnava, priznana hčerinskim družbam (družb Republike Moldavije), ustanovljenim v skladu z zakonodajo države članice, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji, ni razširjena na podružnice ali agencije, ki jih v državi članici ustanovijo družbe Republike Moldavije. (2)

AT: Generalni direktorji podružnic pravnih oseb morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za upoštevanje avstrijskega zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji.

EE: Vsaj polovica članov upravnega odbora ima stalno prebivališče v Uniji.

FI: Tuja oseba, ki trguje kot zasebni podjetnik, in vsaj en partner v družbi z neomejeno odgovornostjo ali eden komplementar komanditne družbe morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Stalno prebivališče v EGP se zahteva v vseh sektorjih za vsaj enega rednega člana ali namestnika v svetu direktorjev in za generalnega direktorja; vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme. Če namerava organizacija Republike Moldavije poslovati ali trgovati tako, da ustanovi podružnico na Finskem, se zahteva dovoljenje za promet.

HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pridobitev državne lastnine.

IT: Za opravljanje industrijskih, komercialnih in obrtnih dejavnosti se lahko zahteva dovoljenje za bivanje.

PL: Vlagatelji Republike Moldavije lahko sprejmejo in izvajajo gospodarske dejavnosti le v obliki komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe (v primeru pravnih storitev pa le v obliki registriranih družb ali komanditnih družb).

RO: Samostojni upravljavec ali predsednik upravnega odbora ter polovica skupnega števila upravljavcev gospodarskih družb so romunski državljani, razen če je v pogodbi družbe ali njenih statutih določeno drugače. Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov.

SE: Tuja družba, ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe ali posluje s posredovanjem trgovskega zastopnika, izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ki je registrirana na Švedskem in ima neodvisno vodstvo in ločeno knjigovodstvo. Generalni direktor podružnice in poddirektor, če je imenovan, morata imeti stalno prebivališče v EGP. Fizična oseba brez stalnega prebivališča v EGP, ki opravlja trgovinske posle na Švedskem, imenuje in registrira predstavnika s stalnim prebivališčem, ki je pristojen za poslovanje na Švedskem. Za poslovanje na Švedskem se vodi ločeno knjigovodstvo. Pristojni organ lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahtev glede ustanovitve podružnice in glede stalnega prebivališča. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni – ki jih izvaja družba ali fizična oseba s stalnim prebivališčem zunaj EGP – se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem. Švedsko delniško družbo lahko ustanovi fizična oseba s stalnim prebivališčem v EGP, švedska pravna oseba ali pravna oseba, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države EGP in ima v EGP registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto. Partnerska družba je lahko ustanovitelj, samo če imajo vsi lastniki družb z neomejeno odgovornostjo stalno prebivališče v EGP. Ustanovitelji s stalnim prebivališčem zunaj EGP lahko za dovoljenje zaprosijo pristojni organ. V delniških družbah in zadružnih gospodarskih združenjih morajo vsaj polovica članov v svetu direktorjev, vsaj polovica namestnikov v svetu, generalni direktor, poddirektor in vsaj ena oseba, pooblaščena za podpis družbe, če je imenovana, imeti stalno prebivališče v EGP. Pristojni organ lahko odobri izjeme od te zahteve. Če nihče od predstavnikov družbe nima stalnega prebivališča na Švedskem, mora svet imenovati in registrirati osebo s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pooblaščena za prejem storitev v imenu družbe. Za ustanavljanje vseh ostalih vrst pravnih oseb veljajo ustrezni pogoji.

SK: Fizična oseba Republike Moldavije, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za delovanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za prebivanje na Slovaškem.

Naložbe

ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava v Španiji (to običajno vpliva ne samo na gospodarske interese, ampak tudi negospodarske interese države), ki se opravijo neposredno ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade.

BG: Tuji vlagatelji ne morejo sodelovati pri privatizaciji. Tuji vlagatelji in bolgarske pravne osebe z nadzornim deležem fizične ali pravne osebe iz Republike Moldavije potrebujejo dovoljenje za a) iskanje, razvoj ali pridobivanje naravnih virov iz teritorialnega morja, epikontinentalnega pasu ali izključne ekonomske cone ter b) pridobitev nadzorne kapitalske udeležbe v družbah, ki se ukvarjajo s katero koli dejavnostjo iz točke a).

FR: Za nakupe s strani pravnih ali fizičnih oseb Republike Moldavije, ki presegajo 33,33 % delnic ali glasovalnih pravic v obstoječih francoskih podjetjih ali 20 % v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, veljajo naslednji predpisi:

—	naložbe, manjše od 7,6 milijona EUR, v francoskih podjetjih s prihodkom, ki ne presega 76 milijonov EUR, postanejo neomejene 15 dni po predhodni priglasitvi in potrditvi, da so navedeni zneski resnični;

—

po enem mesecu od predhodnega obvestila se dovoljenje za druge naložbe izda samodejno, razen če minister za gospodarstvo v izjemnih okoliščinah ne izkoristi svoje pravice, da naložbo odloži.

Tuja udeležba v na novo lastninjenih družbah se lahko omeji na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej. V nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je za ustanovitev potrebno posebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za bivanje.

HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za delež fizične ali pravne osebe iz Republike Moldavije v na novo lastninjenih družbah.

IT: Vlada lahko izvaja nekatera posebna pooblastila v podjetjih, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti (v zvezi z vsemi pravnimi osebami, ki izvajajo dejavnosti, za katere se šteje, da so strateškega pomena na področju obrambe in nacionalne varnosti), ter nekatere dejavnosti strateškega pomena na področju energetike, prevoza in komunikacij.

PL: Tujci (tuja fizična ali tuja pravna oseba) morajo za neposredni ali posredni nakup nepremičnin pridobiti dovoljenje. Brez obvez v zvezi s pridobitvijo državne lastnine, tj. predpisi o postopku privatizacije.

Nepremičnine

Za pridobitev zemljišča in nepremičnin veljajo naslednje omejitve (3):

AT: Tuje fizične in pravne osebe potrebujejo za pridobitev in nakup ter oddajanje nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov („Länder“), ki presodijo, ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese.

BG: Tuje fizične in pravne osebe (tudi prek podružnice) ne morejo pridobiti lastništva na zemljišču. Bolgarske pravne osebe s tujo udeležbo ne morejo pridobiti lastništva na kmetijskem zemljišču. Tuje pravne osebe in tuji državljani s stalnim prebivališčem v tujini lahko pridobijo lastništvo zgradb in omejene lastninske pravice (pravico do uporabe, pravico do gradnje, pravico do postavitve nadgradnje in služnostno pravico) na nepremičninah.

CY: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi.

CZ: Kmetijska zemljišča in gozdove lahko pridobijo le tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem v Češki republiki in podjetja s pravno osebnostjo s stalnim prebivališčem v Češki republiki. Za kmetijska zemljišča in gozdove v državni lasti veljajo posebna pravila. Kmetijska zemljišča v državni lasti lahko pridobijo le češki državljani, občine in javne univerze (za usposabljanje in raziskave). Pravne osebe (ne glede na obliko ali kraj stalnega prebivališča) lahko kmetijska zemljišča v državni lasti kupijo od države samo, če je zgradba, katere lastniki so, že zgrajena na tem zemljišču ali je to zemljišče nujno potrebno za uporabo te zgradbe. Samo občine in javne univerze lahko kupijo gozdove v državni lasti.

DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin za fizične in pravne osebe, ki tu nimajo stalnega prebivališča. Omejitve pri nakupu kmetijskih zemljišč za fizične in pravne osebe.

HU: Ob upoštevanju izjem, vključenih v zakonodajo o ornih zemljiščih, tuje fizične in pravne osebe ne smejo pridobiti ornih zemljišč. Tujci morajo pri nakupu nepremičnin dobiti dovoljenje agencije državne javne uprave, pristojne glede na lokacijo nepremičnine.

EL: V skladu z zakonom št. 1892/90 je za pridobitev zemljišč na obmejnih območjih potrebno dovoljenje Ministrstva za obrambo. Dovoljenje za neposredne naložbe se v skladu z upravno prakso izda brez težav.

HR: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo nepremičnin za ponudnike storitev, ki niso ustanovljeni in registrirani na Hrvaškem. Pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev družb, ustanovljenih in registriranih na Hrvaškem kot pravne osebe, je dovoljena. Za pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev podružnic, je potrebno soglasje ministrstva za pravosodje. Tuje pravne ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč.

IE: Domače ali tuje družbe ali tuji državljani potrebujejo predhodno pisno dovoljenje komisije za zemljišča za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti na Irskem. Kadar se takšno zemljišče uporablja za industrijske namene (razen za kmetijstvo), se ta zahteva ob predložitvi potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, opusti. Ta zakon ne velja za mestna zemljišča.

IT: Za nakup nepremičnin s strani tujih fizične in pravnih oseb velja pogoj o vzajemnosti.

LT: Tuje fizične in pravne osebe lahko pridobijo lastništvo na zemljišču, notranjih vodah in gozdovih, če izpolnjujejo merila evropske in transatlantske integracije. Postopek, pogoje in omejitve za pridobitev parcel določa ustavno pravo.

LV: Omejitve pri pridobitvi zemljišč na podeželju in zemljišč v mestih ali urbanih območjih; čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let.

RO: Fizične osebe brez romunskega državljanstva in prebivališča v Romuniji ter pravne osebe brez romunske državne pripadnosti in sedeža v Romuniji ne morejo pridobiti lastništva na parcelah s posli, sklenjenimi med živimi.

SI: Podružnice, ki jih v Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo le tiste nepremičnine, razen zemljišč, ki so potrebne za izvajanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene.

SK: Tuje pravne ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč in gozdov. Za nekatere druge kategorije nepremičnin veljajo posebna pravila. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo prek ustanavljanja slovaških pravnih oseb ali udeležbe v skupnih podjetjih. Tuje osebe morajo za pridobitev zemljišča pridobiti dovoljenje (za načina 3 in 4).

Sektorski pridržki

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in sečnja

FR: Družbe, ki niso iz EU, potrebujejo dovoljenje za ustanavljanje kmetijskih podjetij, vlagatelji, ki niso iz EU, pa dovoljenje za nakup vinogradov.

AT, HR, HU, MT, RO: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za kmetijske dejavnosti.

CY: Dovoljeni delež vlagateljev je največ 49 %.

IE: Rezidenti Republike Moldavije potrebujejo dovoljenje za ustanavljanje podjetij v industriji mletja moke.

BG: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za dejavnosti sečnje.

B: Ribištvo in gojenje vodnih organizmov

EU: Dostop do bioloških virov in ribolovnih območij v morskih vodah, ki so pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic, ter njihova uporaba se lahko omejita na ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo države članice EU, razen če ni drugače določeno.

SE: Ladja se šteje za švedsko in lahko plove pod švedsko zastavo, če je v lasti več kot polovice švedskih državljanov ali pravnih oseb. Vlada lahko tujim plovilom dovoli, da plujejo pod švedsko zastavo, če je njihovo obratovanje pod švedskim nadzorom ali ima lastnik stalno prebivališče na Švedskem. Plovila, ki so v 50-odstotni lasti državljanov EGP ali družb, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v EGP in katerih obratovanje je pod nadzorom iz Švedske, se prav tako lahko vpišejo v švedski register. Profesionalno ribiško dovoljenje, ki je potrebno za profesionalni ribolov, se podeli le, če je ribolov povezan s švedsko ribiško industrijo. Povezava je lahko na primer iztovor polovice ulova (kot vrednost) v koledarskem letu Švedski, polovica izplutij na ribolovno potovanje iz švedskega pristanišča ali stalno prebivališče na Švedskem za polovico ribičev v floti. Za plovila, daljša od pet metrov, je potrebno dovoljenje za plovilo, skupaj s profesionalnim ribiškim dovoljenjem. Dovoljenje se podeli, če je plovilo med drugim registrirano v nacionalnem registru in ima pravo gospodarsko povezavo s Švedsko.

UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za nakup plovil, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, razen če je naložba vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov in/ali družb, ki so vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov, v vseh primerih s stalnim bivališčem v Združenem kraljestvu. Plovila morajo biti upravljana, vodena in nadzorovana v Združenem kraljestvu.

C: Rudarstvo

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom (4) fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere Unija uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

D: Proizvodnja

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom (5) fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere Unija uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

HR: Zahteva glede stalnega prebivališča za objavo, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa.

IT: Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice. Družbe morajo imeti svoj sedež v državi članici.

SE: Lastniki revij, natisnjenih in objavljenih na Švedskem, ki so fizične osebe, morajo imeti stalno prebivališče na Švedskem ali biti državljani EGP. Lastniki takšnih revij, ki so pravne osebe, morajo imeti sedež v EGP. Revije, ki so natisnjene in objavljene na Švedskem, in tehnični posnetki morajo imeti odgovornega urednika, ki mora imeti stalno prebivališče na Švedskem.

Za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, plina, pare in tople vode (6) za lastne potrebe (razen proizvodnje jedrske energije)

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo električne energije, prenos in distribucijo električne energije za lastne potrebe ter proizvodnjo plina in distribucijo plinastih goriv.

Za proizvodnjo, prenos in distribucijo pare in tople vode

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom (7) fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere Unija uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte, električne energije ali zemeljskega plina. Brez obvez za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo, prenos in distribucijo pare in tople vode.

1. Poslovne storitve

Strokovne storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“, ter za storitve sodnih izvršiteljev, ki so imenovani z uradnim aktom vlade.

EU: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva in/ali stalnega bivališča.

AT: V zvezi s pravnimi storitvami kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti v domači državi popolnoma usposobljeni) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške družbe ne smejo presegati 25 %. Ti odvetniki ne smejo imeti odločilnega vpliva pri odločanju. Tuji manjšinski vlagatelji ali njihovo usposobljeno osebje lahko zagotavljajo pravne storitve le v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom jurisdikcije, v kateri so usposobljeni za opravljanje poklica odvetnika; za zagotavljanje pravnih storitev v zvezi z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), vključno z zastopanjem pred sodišči, pa morajo biti polnopravni člani odvetniške zbornice, za katero velja pogoj glede državljanstva.

V zvezi z računovodskimi, knjigovodskimi in revizijskimi storitvami ter davčnim svetovanjem, kapitalsko udeležbo in glasovalnimi pravicami oseb, ki smejo opravljati poklic v skladu s tujim pravom, ne smejo presegati 25 %.

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zdravstvene (razen za zobozdravstvene storitve ter storitve psihologov in psihoterapevtov) in veterinarske storitve.

BG: V zvezi s pravnimi storitvami so nekatere pravne oblike („advokatsko sadrujue“ in „advokatsko drujestvo“) namenjene samo odvetnikom, ki so polnopravni člani odvetniške zbornice Republike Bolgarije. Za mediacijo se zahteva stalno prebivališče. Za davčne storitve EU velja pogoj glede državljanstva. V zvezi z arhitekturnimi storitvami, urbanističnim in krajinskim načrtovanjem, inženirskimi storitvami in integriranimi inženirskimi storitvami lahko tuje fizične in pravne osebe s priznano licenco za načrtovanje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo neodvisno nadzorujejo ali načrtujejo dela v Bolgariji, šele ko zmagajo na natečaju in ko so izbrane kot izvajalci v skladu s pogoji in postopkom, kot določa zakon o javnem naročanju; pri projektih, ki so pomembni za državo ali regijo, morajo vlagatelji Republike Moldavije delovati kot partnerji ali podizvajalci lokalnih vlagateljev. Za storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture velja pogoj glede državljanstva. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za babiške storitve, storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja.

DK: Tuji revizorji potrebujejo dovoljenje danskega organa za poslovanje, da lahko sklenejo partnerstvo z danskimi pooblaščenimi računovodji.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno ali zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (tj. zdravstvene storitve, vključno s psihologi, ter zobozdravstvene storitve, babiške storitve, fizioterapevti in paramedicinsko osebje).

FI: V zvezi z revizijskimi storitvami velja zahteva glede stalnega prebivališča za najmanj enega od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo.

FR: V zvezi s pravnimi storitvami so nekatere pravne oblike („association d'avocats“ in „société en participation d'avocat“) namenjene samo odvetnikom, ki so polnopravni člani francoske odvetniške zbornice. V zvezi z arhitekturnimi storitvami, zdravstvenimi (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvenimi storitvami, babiškimi storitvami, storitvami fizioterapevtov in paramedicinskega osebja imajo tuji vlagatelji dostop le do pravnih oblik „société d'exercice libéral“ (sociétés anonymes, sociétés à responsabilité limitée ali sociétés en commandite par actions) in „société civile professionnelle“. Pogoj glede državljanstva in vzajemnosti velja za veterinarske storitve.

EL: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zobotehnike. Za pridobitev licence za opravljanje storitev zakonitih revizorjev in veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EU.

ES: Za zakonite revizorje in odvetnike za intelektualno lastnino velja pogoj glede državljanstva EU.

HR: Brez obvez, razen za svetovanje na področju prava matične države, tujega in mednarodnega prava. Stranke lahko pred sodišči zastopajo le člani hrvaške odvetniške zbornice (hrvaški naziv „odvjetnici“). Za članstvo v odvetniški zbornici se zahteva državljanstvo. V postopkih, ki vključujejo mednarodne elemente, lahko stranke pred arbitražnimi sodišči – ad hoc sodišči – zastopajo odvetniki, ki so člani odvetniških zbornic drugih držav.

Za opravljanje revizijskih storitev se zahteva licenca. Fizične in pravne osebe lahko opravljajo arhitekturne in inženirske storitve po odobritvi hrvaške zbornice arhitektov oziroma hrvaške zbornice inženirjev.

HU: Za ustanavljanje je potrebno partnerstvo z madžarskim odvetnikom („ügyvéd“) ali odvetniško pisarno („ügyvédi iroda“) ali predstavništvom. Pogoj glede stalnega prebivališča za nedržavljane EGP za opravljanje veterinarskih storitev.

LV: V gospodarski družbi zapriseženih revizorjev je več kot 50 % kapitalskih deležev z glasovalnimi pravicami v lasti zapriseženih revizorjev ali gospodarskih družb zapriseženih revizorjev iz EU ali EGP.

LT: V zvezi z revizijskimi storitvami mora najmanj tri četrtine delnic revizorske družbe pripadati revizorjem ali revizijskim družbam iz EU ali EGP.

PL: Odvetnikom iz EU so na voljo tudi druge pravne oblike, tuji odvetniki pa imajo dostop le do pravnih oblik registriranih družb ali komanditnih družb. Za opravljanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EU.

SK: Za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev ter veterinarskih storitev se zahteva stalno prebivališče.

SE: Za pravne storitve, za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča. Pogoj glede stalnega prebivališča za likvidacijske upravitelje. Pristojni organ lahko odobri izjemo od te zahteve. Zahteve glede EGP so povezane z imenovanjem organa za potrjevanje gospodarskega načrta. Zahteva glede stalnega prebivališča v EGP za revizorske storitve.

Raziskovalne in razvojne storitve

EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom EU in pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

Dajanje v najem brez upravljavcev

A: V zvezi z ladjami:

LT: Ladje morajo biti v lasti litovskih fizičnih oseb ali družb s sedežem v Litvi.

SE: V primeru lastniških deležev pri ladjah fizičnih ali pravnih oseb Republike Moldavije je za plutje pod švedsko zastavo potrebno dokazilo o prevladujočem švedskem deležu.

B: V zvezi z zrakoplovi:

EU: V zvezi z dajanjem zrakoplova v najem, čeprav se lahko odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu, morajo biti zrakoplovi v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora (vključno z državljanstvom direktorjev).

Druge poslovne storitve

EU, razen HU in SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, osebja za bolniško nego in drugega osebja. Zahteva se stalno prebivališče in tržna prisotnost, obstajajo pa lahko tudi pogoji glede državljanstva.

EU, razen BE, DK, EL, ES, FR, HU, IE, IT, LU, NL, SE, UK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile.

EU, razen AT in SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za preiskovalne storitve. Zahteva se stalno prebivališče in tržna prisotnost, obstajajo pa lahko tudi pogoji glede državljanstva.

AT: V zvezi s storitvami za zaposlovanje in agencijami za najem delovne sile se lahko dovoljenje dodeli le pravnim osebam s sedežem v EGP, člani upravnega odbora ali družbeniki/delničarji, ki smejo zastopati pravno osebo, pa morajo biti državljani EGP in imeti stalno prebivališče v EGP.

BE: Družba s sedežem zunaj EGS mora dokazati, da v državi porekla zagotavlja storitve za zaposlovanje. V zvezi z varnostnimi storitvami morajo imeti vodstveni delavci državljanstvo EU in stalno prebivališče v EU.

BG: Za dejavnosti na področju fotografiranja iz zraka, za geodezijo, katastrske izmere in kartografijo se zahteva državljanstvo. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile, storitve za zaposlovanje; storitve zagotavljanja delovne sile na področju pisarniških del; preiskovalne storitve; varnostne storitve; tehnično preizkušanje in analiziranje; storitve po pogodbi za popravilo in razgradnjo opreme na naftnih in plinskih poljih. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za uradno prevajanje in tolmačenje.

DE: Pogoj glede državljanstva za zaprisežene tolmače.

DK: V zvezi z varnostnimi storitvami velja za večino članov sveta in za vodstvene delavce pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje varnostnih storitev na letališčih.

EE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za varnostne storitve. Za zaprisežene tolmače se zahteva državljanstvo EU.

FI: Za pooblaščene prevajalce se zahteva stalno prebivališče v EGP.

FR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za podeljevanje pravic na področju storitev za zaposlovanje.

FR: Tuji vlagatelji morajo imeti posebno dovoljenje za storitve iskanja in raziskovanja za znanstvene in tehnične svetovalne storitve.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve za zaposlovanje; poizvedovalne in varnostne storitve.

IT: Pogoj glede italijanskega državljanstva ali državljanjstva EU in zahteva glede stalnega prebivališča za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja. Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice. Družbe morajo imeti svoj sedež v državi članici. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za zbiranje terjatev in izterjava računov ter ocenjevanje kreditne sposobnosti.

LV: V zvezi s preiskovalnimi storitvami lahko licenco dobijo le detektivske družbe, katerih vodja in vse osebe, zaposlene v upravi te družbe, so državljani EU ali EGP. V zvezi z varnostnimi storitvami morajo imeti za pridobitev dovoljenja vsaj pol lastniškega deleža v lasti fizične ali pravne osebe iz EU ali EGP.

LT: Dejavnost varnostnih storitev lahko opravljajo le osebe z državljanstvom države članice EGS ali države članice Nata.

PL: V zvezi s preiskovalnimi storitvami se profesionalna licenca lahko dodeli osebi s poljskim državljanstvom ali državljanu druge države članice, EGP ali Švice. V zvezi z varnostnimi storitvami se profesionalna licenca lahko dodeli le osebi s poljskim državljanstvom ali državljanu druge države članice, EGP ali Švice. Za zaprisežene tolmače se zahteva pogoj glede državljanstva EU. Pogoj glede poljskega državljanstva za zagotovitev storitev fotografiranja iz zraka in za glavnega urednika časopisov in dnevnikov.

PT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za preiskovalne storitve. Pogoj glede državljanstva EU za vlagatelje, da se zagotovita zbiranje terjatev in izterjava računov ter ocenjevanje kreditne sposobnosti. Zahteva glede državljanstva za specializirano osebje na področju varnostnih storitev.

SE: Zahteva glede stalnega prebivališča za založnike ter lastnike založniških hiš in tiskarn. Samo ljudstvo Sami ima lahko v lasti in vzreja severno jelenjad.

SK: V zvezi s preiskovalnimi storitvami ter varnostnimi storitvami se lahko dovoljenja dodelijo le, če ni nobenega varnostnega tveganja in če so vsi vodstveni delavci državljani EU, EGP ali Švice.

4. Distribucijske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo orožja, streliva in eksplozivov.

EU: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča velja v nekaterih državah za upravljanje lekarne in za prodajalce tobačnih izdelkov.

FR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za podeljevanje izključnih pravic na področju maloprodaje tobaka.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo alkoholnih pijač in farmacevtskih izdelkov.

AT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo farmacevtskih izdelkov.

BG: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo alkoholnih pijač, kemičnih izdelkov, tobaka in tobačnih izdelkov, farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov; orožja, streliva in vojaške opreme; nafte in naftnih derivatov, plina, plemenitih kovin, dragih kamnov.

DE: Samo fizične osebe lahko javnosti zagotavljajo maloprodajne storitve farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga. Za pridobitev farmacevtske licence in/ali za odprtje lekarne za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se zahteva državljanstvo. Državljani drugih držav ali osebe, ki niso opravile nemškega lekarniškega izpita, lahko pridobijo samo licenco za prevzem lekarne, kar je že obstajalo v prejšnjih treh letih.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo tobačnih izdelkov.

6. Okoljske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje storitev, povezanih z zbiranjem, prečiščevanjem in distribucijo vode za uporabnike v gospodinjstvih in industriji, za komercialne in druge uporabnike, vključno z zagotavljanjem pitne vode in gospodarjenjem z vodami.

7. Finančne storitve (8)

EU: Samo podjetja z registriranim sedežem v Uniji lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov. Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb je treba ustanoviti specializirano družbo za upravljanje s sedežem in registriranim sedežem v isti državi članici.

AT: Dovoljenje za podružnice tujih zavarovalnic se zavrne, če tuja zavarovalnica nima pravne oblike, ki je ustrezna ali primerljiva z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem. Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

BG: Pokojninsko zavarovanje se izvaja z udeležbo v ustanovljenih pokojninskih zavarovalniških družbah. Predsednik upravnega odbora in predsednik nadzornega sveta morata imeti stalno prebivališče v Bolgariji. Tuji zavarovatelj mora imeti pred ustanovitvijo podružnice ali agencije, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, dovoljenje za delovanje v istem razredu zavarovanja v svoji državi izvora.

CY: Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko opravljajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Borznoposredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim zakonom o gospodarskih družbah (brez podružnic).

EL: Pravica do ustanavljanja ne vključuje ustanavljanja predstavništev ali druge stalne navzočnosti zavarovalnic, razen če so taka podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali sedeži.

ES: Tuji zavarovatelj mora imeti pred ustanovitvijo podružnice ali agencije, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, dovoljenje za delovanje v istem razredu zavarovanja v svoji državi izvora.

HU: Podružnice tujih ustanov ne smejo upravljati premoženja zasebnih pokojninskih skladov ali upravljati tveganega kapitala. Vsaj dva člana vodstva finančne ustanove morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti vsaj eno leto stalno prebivališče na Madžarskem.

IE: Ko gre za kolektivne naložbene sheme, ki so ustanovljene kot vzajemni skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen podjetij za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje, KNPVP), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici (brez podružnic). V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem. Subjekt, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti bodisi (a) pooblaščen na Irskem, za kar mora biti vključena ali partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, bodisi (b) biti pooblaščen v drugi državi članici.

PT: Pokojninski sklad lahko upravljajo le specializirane družbe, za ta namen registrirane na Portugalskem, ter zavarovalnice, registrirane na Portugalskem in pooblaščene za opravljanje dejavnosti življenjskih zavarovanj, ali pa subjekti, pooblaščeni za upravljanje pokojninskega sklada v drugih državah članicah.

Za ustanovitev podružnice na Portugalskem morajo tuje zavarovalnice dokazati, da so pred tem delovale vsaj pet let. Neposredno širjenje poslovne mreže ni dovoljeno za posredovanje zavarovanja, ki je pridržano za družbe, ustanovljene v skladu s pravom države članice.

FI: Za zavarovalnice, ki zagotavljajo obvezno pokojninsko zavarovanje: najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalnice ima stalno prebivališče v EU, razen če pristojni organi odobrijo izjemo.

Za druge zavarovalnice razen tistih, ki zagotavljajo obvezno pokojninsko zavarovanje: velja zahteva glede stalnega prebivališča za vsaj enega člana nadzornega sveta in nadzornega odbora ter generalnega direktorja.

Generalni zastopnik zavarovalniške družbe Republike Moldavije mora imeti stalno prebivališče na Finskem, razen če je glavna uprava družbe v EU.

Tuje zavarovalnice ne morejo dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za opravljanje storitev obveznega pokojninskega zavarovanja.

Za bančne storitve: zahteva glede stalnega prebivališča velja za najmanj enega ustanovitelja, enega člana nadzornega sveta in nadzornega odbora, generalnega direktorja ter osebo, pooblaščena za podpis v imenu kreditne institucije.

IT: Za dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev s poslovno enoto v Italiji je treba v Italiji registrirati družbo (brez podružnic). Za dovoljenje za upravljanje storitev centralnega registra vrednostnih papirjev s poslovno enoto v Italiji je treba v Italiji registrirati družbo (brez podružnic). Ko gre za kolektivne naložbene sheme, razen za podjetja KNPVP, usklajena z zakonodajo EU, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali drugi državi članici EU, pri čemer je v Italiji ustanovil podružnico. Družbe za upravljanje podjetij KNPVP, ki niso usklajena z zakonodajo EU, morajo prav tako biti registrirane v Italiji (brez podružnic). Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in družbe za upravljanje podjetij KNPVP, usklajenih z zakonodajo EU, ki imajo glavni sedež v EU, in podjetja KNPVP, registrirana v Italiji, lahko upravljajo sredstva pokojninskih skladov. Za akvizitersko prodajo morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev, navedene v registru. Predstavništva tujih posrednikov ne smejo opravljati dejavnosti, katerih namen je zagotavljanje investicijskih storitev.

LT: Za upravljanje premoženja je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic).

Samo družbe z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi lahko delujejo kot depozitarji pokojninskih skladov.

Samo družbe z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi, ki so pooblaščene za zagotavljanje investicijskih storitev v državi članici ali državi EGP, lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

PL: Posredniki zavarovanja morajo biti ustanovljeni lokalno (brez podružnic).

SK: Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico samo v obliki delniške družbe ali opravljajo zavarovalniške storitve prek hčerinskih družb z registriranim sedežem na Slovaškem (brez podružnic).

Na Slovaškem lahko investicijske storitve opravljajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom (brez podružnic).

SE: Podjetja za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, se lahko ustanovijo samo s podružnico.

Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Uniji.

8. Zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirane zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve.

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva.

EU: V zvezi z zasebno financiranimi izobraževalnimi storitvami lahko za večino članov upravnega odbora velja pogoj glede državljanstva.

EU (razen za NL, SE in SK): Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane druge izobraževalne storitve, razen tistih, ki so uvrščene kot primarne, sekundarne in višje izobraževalne storitve ter storitve izobraževanja odraslih.

BE, CY, CZ, DK, FR, DE, EL, HU, IT, ES, PT, UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane storitve socialnega varstva, razen okrevališč in domov počitka ter domov za ostarele.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva.

BG: BG: Tuje višje šole ne morejo odpreti svojih oddelkov na ozemlju Republike Bolgarije. Tuje višje šole lahko odprejo fakultete, oddelke, inštitute in visoke šole v Bolgariji le v sklopu bolgarskih višjih šol in v sodelovanju z njimi.

EL: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve visokošolskega izobraževanja pri ustanavljanju izobraževalnih ustanov, ki izdajajo uradno priznane državne diplome. Pogoj glede državljanstva EU za lastnike in večino članov upravnega odbora, učitelje v zasebno financiranih osnovnih in srednjih šolah.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za primarno izobraževanje.

SE: si pridržuje pravico do sprejetja in ohranitve katerega koli ukrepa v zvezi s ponudniki izobraževalnih storitev, ki so jih odobrili javni organi za zagotavljanje izobraževanja. Ta pridržek velja za javno in zasebno financirane ponudnike izobraževalnih storitev v obliki državne podpore, med drugim tudi ponudnike izobraževalnih storitev, ki jih priznava država, ponudnike izobraževalnih storitev pod državnim nadzorom ali za izobraževanje, ki omogoča študijsko podporo.

UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje zasebno financiranih storitev rešilnih vozil ali zasebno financiranih storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic.

9. Turizem in storitve v zvezi s potovanji

BG, CY, EL, ES, FR: Pogoj glede državljanstva za turistične vodnike.

BG: Za hotele, restavracije ter pripravo in dostavo jedi (razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu) je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic).

IT: Turistični vodniki iz držav nečlanic EU morajo pridobiti posebno dovoljenje.

10. Storitve s področja rekreacije, kulture in športa

Storitve poročevalskih in tiskovnih agencij

FR: Tuja udeležba v družbah, ki izdajajo publikacije v francoskem jeziku, ne sme presegati 20 % kapitala ali glasovalnih pravic družbe. V zvezi s tiskovnimi agencijami se pri ustanavljanju pravnih oseb za nacionalno obravnavo upošteva vzajemnost.

Športne in druge rekreacijske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prirejanje iger na srečo in stav. Zaradi pravne varnosti je pojasnjeno, da dostop do trga ni zagotovljen.

AT: V zvezi s storitvami smučarskih šol in storitvami gorskih vodnikov morajo biti generalni direktorji pravnih oseb državljani EGP.

Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

BE, FR, HR, IT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve javnih knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih storitev.

11. Prevoz

Pomorski prevoz

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za ustanovitev registrirane družbe za namene upravljanja flote pod zastavo države ustanovitve podjetja.

FI: V zvezi s pomožnimi storitvami za pomorski prevoz lahko storitve zagotavljajo le ladje, ki plujejo pod finsko zastavo.

HR: V zvezi s pomožnimi storitvami za pomorski prevoz mora tuja pravna oseba na Hrvaškem ustanoviti družbo, kateri mora pristaniški organ podeliti koncesijo po javnem razpisnem postopku. Število ponudnikov storitev je lahko omejeno glede na omejitve zmogljivosti pristanišča.

Prevoz po celinskih plovnih poteh (9)

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za nacionalni kabotažni prevoz. Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu.

AT, HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za ustanovitev registrirane družbe za namene upravljanja flote pod zastavo države ustanovitve.

AT: V zvezi s celinskimi plovnimi potmi se koncesija dodeli le pravnim osebam iz EGP, več kot 50 % kapitalskega deleža, glasovalnih pravic in večina v upravnem odboru pa je pridržanih za državljane EGP.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz po celinskih plovnih poteh.

Zračni prevoz

EU: Pogoje glede vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani.

EU: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz EU, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v EU. V zvezi z najemom zrakoplovov s posadko mora biti zrakoplov v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora. Zrakoplov mora upravljati letalski prevoznik v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora.

EU: V zvezi s storitvami računalniškega sistema rezervacij, kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij zunaj Unije letalskim prevoznikom iz Unije ne zagotavljajo enake obravnave (10), kot se zagotavlja v Uniji, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz Unije, ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij iz Evropske unije ne zagotavljajo enake obravnave, kot se zagotavlja v Uniji, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije zagotovijo enako obravnavo letalskim prevoznikom, ki niso iz EU, oziroma s katerimi letalski prevozniki iz Unije zagotovijo enako obravnavo ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij, ki niso iz EU.

Železniški promet

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz potnikov in tovora ter za potiskanje in vlečenje.

Cestni promet

EU: Za kabotažni prevoz je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic). Za upravitelja prevoza se zahteva stalno prebivališče.

AT: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic ter pravnim osebam iz Unije s sedežem v Uniji.

BG: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic ter pravnim osebam iz Unije s sedežem v Uniji. Potrebna je registracija. Za fizične osebe velja pogoj glede državljanstva EU.

EL: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebna grška licenca. Licence se odobrijo na nediskriminatorni podlagi. Cestni prevoznik v tovornem prometu, ki ima sedež v Grčiji, lahko uporablja le vozila, ki so registrirana v Grčiji.

FI: Za zagotavljanje cestnega prevoza se zahteva dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini.

FR: Tuji vlagatelji ne smejo zagotavljati storitev rednega medkrajevnega prometa.

LV: Za prevoz potnikov in tovora se zahteva dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini. Ustanovljeni subjekti morajo uporabljati vozila z nacionalno registracijo.

RO: Za pridobitev licence lahko cestni prevozniki v tovornem in potniškem prometu uporabljajo le vozila, registrirana v Romuniji, ki so v lasti in se uporabljajo v skladu z določbami vladnega odloka.

SE: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebna švedska licenca. Merila za pridobitev licence za taksi vključujejo tudi merilo, da mora družba imenovati fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza (de facto zahteva glede prebivališča – glej švedske pridržke glede vrste ustanavljanja). Merila za pridobitev licence za druge cestne prevoznike zahtevajo, da je družba ustanovljena v EU, ima eno poslovno enoto na Švedskem in je imenovala fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza, ki mora imeti stalno prebivališče v EU. Licence se odobrijo na nediskriminatorni podlagi, razen za cestne prevoznike v tovornem prometu, cestni prevozniki v potniškem prometu pa lahko praviloma uporabljajo le vozila, ki so registrirana v nacionalnem registru vozil. Če je vozilo v lasti fizične ali pravne osebe, katere stalno bivališče je v tujini, registrirano v tujini ter pripeljano na Švedsko za začasno uporabo, se vozilo lahko začasno uporablja na Švedskem. Začasno uporabo običajno določi švedska agencija za promet, kar pomeni največ eno leto.

14. Energetske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za pravne osebe iz Republike Moldavije, ki so pod nadzorom (11) fizičnih ali pravnih oseb iz države, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina (12), razen če EU fizičnim ali pravnim osebam iz te države zagotovi popoln dostop do tega sektorja v okviru sporazuma o gospodarskem povezovanju, sklenjenega s to državo.

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo jedrske energije in proizvodnjo jedrskega goriva.

EU: V skladu s členom 11 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ter členom 11 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom se lahko certificiranje operaterja prenosnega sistema, ki je pod nadzorom fizične ali pravne osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav, zavrne, če operater ni dokazal, da odobritev certificiranja ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe države članice in/ali EU z energijo.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s cevovodnim transportom goriv, razen za storitve svetovanja.

BE, LV: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za cevovodni transport zemeljskega plina, razen za storitve svetovanja.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, HU, IT, LU, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane z distribucijo energije, razen za storitve svetovanja.

SI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane z distribucijo energije, razen za storitve, povezane z distribucijo plina.

CY: Pridržuje si pravico, da zahteva vzajemnost pri izdajanju licenc v zvezi z dejavnostmi iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov.

15. Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu

PT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s prodajo opreme ali dodelitvijo patenta.

SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve grobarjev.

(1) V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so službe, povezane z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, raziskovalnimi in razvojnimi storitvami na področju družboslovja in humanističnih ved, tehničnega preizkušanja in analiziranja, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve za vse vrste prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih list po posameznih sektorjih ni praktično. Ti pridržki se ne uporabljajo za telekomunikacije ter računalniške in sorodne storitve.

(2) V skladu s členom 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se te hčerinske družbe štejejo kot pravne osebe Unije. Če imajo trajno in učinkovito povezavo z gospodarstvom Unije, koristijo ugodnosti notranjega trga Unije, ki zajema med drugim svobodo do ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev v vseh državah članicah.

(3) V zvezi s storitvenimi sektorji te omejitve ne presegajo omejitev iz obstoječih obveznosti GATS.

(4) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(5) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(6) Velja horizontalna omejitev za javne službe.

(7) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(8) Velja horizontalna omejitev glede razlike v obravnavi med podružnicami in hčerinskimi družbami. Tuje podružnice lahko dobijo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod pogoji iz ustrezne zakonodaje te države članice in morajo zato morda zadostiti številnim posebnim pravilom varnega in skrbnega poslovanja.

(9) Vključno s pomožnimi storitvami za prevoz po celinskih plovnih poteh.

(10) Enakovredna obravnava pomeni nediskriminatorno obravnavanje letalskih prevoznikov iz Unije in ponudnikov storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije.

(11) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(12) Na podlagi podatkov, ki jih je objavil Generalni direktorat za energetiko v zadnji statistični knjižici o energiji v EU, je uvoz surove nafte, izražen v teži, uvoz plina pa v toplotni vrednosti.

PRILOGA XXVII-B

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV (UNIJA)

Na spodnjem seznamu obveznosti so navedene gospodarske dejavnosti, ki jih je Unija liberalizirala v skladu s členom 212 tega sporazuma, ter prek pridržkov tudi omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev iz Republike Moldavije v teh dejavnostih. Na seznamih so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu sta navedena sektor ali podsektor, v katerem je pogodbenica prevzela obveznost, ter obseg liberalizacije, v katerem veljajo pridržki.

(b)	v drugem stolpcu so opisani veljavni pridržki.

Kadar pridržek iz točke (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

V sektorjih ali podsektorjih, ki na spodnjem seznamu niso navedeni, obveznosti niso bile prevzete.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991;

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za pridobitev dovoljenj, kadar ti ne pomenijo omejitve dostopa do trga ali nacionalne obravnave v smislu členov 84 in 211 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, nediskriminatorna zahteva, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na okoljsko zaščitenih območjih ali na območjih s posebnim zgodovinskim ali umetniškim pomenom) v vsakem primeru veljajo za podjetnike druge pogodbenice, četudi niso na seznamu.

4.	Spodnji seznam ne posega v izvedljivost načina 1 v nekaterih storitvenih sektorjih in podsektorjih ter ne posega v obstoj državnih monopolov in izključnih pravic, kot je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

5.	Spodnji seznam v skladu s členom 202(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

6.	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim osebam ali pravnim osebam.

7.	Način 1 in način 2 se nanašata na opravljanje storitev, kakor je opisano v točkah (a) oziroma (b) člena 203(13) tega sporazuma.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

1. POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

a)	Pravne storitve

Za načina 1 in 2:

(CPC 861) (1)

AT, CY, ES, EL, LT, MT: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva.

(razen za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“).

BE: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za nastop pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote.

BG: Tuji odvetniki lahko pravno zastopanje zagotavljajo le za državljana svoje matične države, pri čemer se upoštevata vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za pravno mediacijo se zahteva stalno prebivališče.

FR: Za opravljanje odvetniškega poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d'Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HU: Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na pravno svetovanje.

LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih.

DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z danskim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti in odvetniška podjetja, registrirana na Danskem. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

SE: Za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča.

Za način 1:

HR: Jih ni za svetovanje na področju tujega in mednarodnega prava. Brez obvez za opravljanje odvetniškega poklica na Hrvaškem.

1.	Računovodske in knjigovodske storitve

Za način 1:

(CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220)

FR, HU, IT, MT, RO, SI: Brez obvez.

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

vse države članice: Jih ni.

2.	Revizijske storitve

Za način 1:

(CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev)

BE, BG, CY, DE, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SI, UK: Brez obvez.

AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi in izvajanje revizij, predvidenih v posebni avstrijski zakonodaji (na primer v zakonu o delniških družbah, zakonu o borzah, zakonu o bančništvu itd.).

HR: Tuja revizorska podjetja lahko v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah opravljajo storitve na hrvaškem ozemlju, kjer so ustanovila podružnico.

SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo obvezne revizorske storitve pri nekaterih pravnih osebah, zlasti v vseh družbah z omejeno odgovornostjo in v zvezi s fizičnimi osebami. Samo take osebe in registrirana javna računovodska podjetja so lahko delničarji ali družbeniki družb, ki izvajajo kvalificirane revizije (za uradne namene). Za odobritev se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švici. Naziv „pooblaščeni revizor“ lahko uporabljajo le revizorji, ki so pooblaščeni na Švedskem. Revizorji zadružnih gospodarskih združenj in nekaterih drugih podjetij, ki niso certificirana ali pooblaščena računovodska podjetja, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če vlada ali vladni organ, imenovan za specifičen primer, ne določi drugače.

Za način 2:

Jih ni.

c)	Davčno svetovanje

Za način 1:

(CPC 863) (2)

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

CY: Davčne zastopnike mora ustrezno pooblastiti minister za finance. Dovoljenje je predmet preverjanja gospodarskih potreb. Uporabljena merila ustrezajo merilom za odobritev dovoljenja za tuje naložbe (navedeno v oddelku horizontalnih obvez), ker se uporabljajo za ta podsektor, pri čemer je treba vedno upoštevati stanje na področju zaposlovanja v tem podsektorju.

BG, MT, RO, SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

d)	Arhitekturne storitve

Za način 1:

AT: Brez obvez, razen za storitve načrtovanja.

e)	Urbanistično in krajinsko načrtovanje

BE, CY, EL, IT, MT, PL, PT, SI: Brez obvez.

DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, opravljene iz tujine.

HR: Arhitekturne storitve: fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi hrvaške zbornice arhitektov. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškimi zakoni preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Fizično ali pravno osebo, ki preveri (potrdi) načrt ali projekt, pooblasti ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje.

Urbanistično načrtovanje: Fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi ministrstva za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje.

(CPC 8671 in CPC 8674)

HU, RO: Brez obvez za storitve krajinskega načrtovanja.

Za način 2:

Jih ni.

f)	Inženirske storitve; ter

Za način 1:

g)	Integrirane inženirske storitve

AT, SI: Brez obvez za storitve načrtovanja.

(CPC 8672 in CPC 8673)

CY, EL, IT, MT, PT: Brez obvez.

HR: Fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi hrvaške zbornice inženirjev. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškimi zakoni preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Fizično ali pravno osebo, ki preveri (potrdi) načrt ali projekt, pooblasti ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje.

Za način 2:

Jih ni.

h)	Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, DE, DK, EE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SK, UK: Brez obvez.

HR: Brez obvez, razen za telemedicino, kadar: jih ni.

(CPC 9312 in del CPC 85201)

SI: Brez obvez za socialno medicino, sanitarne, epidemiološke, medicinske/ekološke storitve, preskrbo s krvjo, krvne pripravke, transplantate in obdukcijo.

Za način 2:

Jih ni.

i)	Veterinarske storitve

Za način 1:

(CPC 932)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, MT, NL, PT, RO, SI, SK: Brez obvez.

UK: Brez obvez, razen za veterinarske laboratorije in tehnične storitve, ki se zagotavljajo veterinarskim kirurgom, kot tudi splošno svetovanje, usmerjanje in informiranje, predvsem glede: prehrane, vedenja in nege živali.

Za način 2:

Jih ni.

1.	Babiške storitve

Za način 1:

(del CPC 93191)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SI, SK, UK: Brez obvez.

2.	Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja

FI, PL: Brez obvez, razen za medicinske sestre.

HR: Brez obvez, razen za telemedicino: jih ni.

Za način 2:

(del CPC 93191)

Jih ni.

k)	Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov

Za način 1:

AT, BE, BG, CZ, DE, CY, DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez.

(CPC 63211)

LV, LT: Brez obvez, razen za prodajo po pošti.

in druge storitve farmacevtov (3)

HU: Brez obvez, razen za CPC 63211.

Za način 2:

Jih ni.

B.	Računalniške in sorodne storitve

(CPC 84)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Raziskovalne in razvojne storitve

a)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved

Za načina 1 in 2:

(CPC 852, razen storitev psihologov) (4)

EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic ter pravnim osebam iz Unije s sedežem v Uniji.

b)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja (CPC 851) ter

c)	Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853)

D.	Poslovanje z nepremičninami (5)

a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest

Za način 1:

(CPC 821)

BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez.

HR: Zahteva se poslovna prisotnost.

Za način 2:

Jih ni.

b)	za plačilo ali po pogodbi

Za način 1:

(CPC 822)

BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez.

HR: Zahteva se poslovna prisotnost.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

a)	V zvezi z ladjami

Za način 1:

(CPC 83103)

BG, CY, DE, HU, MT, RO: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

b)	V zvezi z zrakoplovi

Za način 1:

(CPC 83104)

BG, CY, CZ, HU, LV, MT, PL, RO, SK: Brez obvez.

Za način 2:

BG, CY, CZ, LV, MT, PL, RO, SK: Brez obvez.

AT, BE, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LT, LU, NL, PT, SI, SE, UK: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Evropske unije, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v Uniji. Lahko se odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu ali v izjemnih okoliščinah.

c)	V zvezi z drugimi vozili in plovili

Za način 1:

BG, CY, HU, LV, MT, PL, RO, SI: Brez obvez.

(CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105)

Za način 2:

Jih ni.

d)	V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo

Za način 1:

BG, CY, CZ, HU, MT, PL, RO, SK: Brez obvez.

(CPC 83106, CPC 83107, CPC 83108 in CPC 83109)

Za način 2:

Jih ni.

e)	V zvezi z gospodinjskimi predmeti in napravami

Za načina 1 in 2:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez.

(CPC 832)

f)	Dajanje telekomunikacijske opreme v najem

Za načina 1 in 2:

(CPC 7541)

Jih ni.

F.	Druge poslovne storitve

a)	Oglaševanje

Za načina 1 in 2:

(CPC 871)

Jih ni.

b)	Raziskovanje trga in javnega mnenja

Za načina 1 in 2:

(CPC 864)

Jih ni.

c)	Podjetniško in poslovno svetovanje

Za načina 1 in 2:

(CPC 865)

Jih ni.

d)	Storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

Za načina 1 in 2:

(CPC 866)

HU: Brez obvez za storitve na področju arbitraže in mediacije (CPC 86602).

e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje

Za način 1:

IT: Brez obvez za poklic biologa in kemijskega analitika.

(CPC 8676)

BG, CY, CZ, MT, PL, RO, SK, SE: Brez obvez.

Za način 2:

CY, CZ, MT, PL, RO, SK, SE: Brez obvez.

f)	Svetovalne storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom

Za način 1:

IT: Brez obvez za dejavnosti, rezervirane za agronome in „periti agrari“

EE, MT, RO, SI: Brez obvez.

(del CPC 881)

Za način 2:

Jih ni.

g)	Svetovalne storitve v zvezi z ribištvom

Za način 1:

LV, MT, RO, SI: Brez obvez.

(del CPC 882)

Za način 2:

Jih ni.

h)	Svetovalne storitve v zvezi s proizvodnjo

Za načina 1 in 2:

(del CPC 884 in del CPC 885)

Jih ni.

i)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile

1.	Storitve za zaposlovanje vodilnih kadrov

Za način 1:

(CPC 87201)

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, HR, IE, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, SI, SE: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez.

2.	Storitve za zaposlovanje

Za način 1:

(CPC 87202)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HR, IE, IT, LU, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SI, SK: Brez obvez.

3.	Storitve zagotavljanja delovne sile na področju pisarniških del

Za način 1:

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, FR, HR, IT, IE, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SK, SI: Brez obvez.

(CPC 87203)

Za način 2:

AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez.

4.	Storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, osebja za bolniško nego in drugega osebja

Za načina 1 in 2:

Vse države članice, razen HU: Brez obvez.

(CPC 87204, 87205, 87206, 87209)

HU: Jih ni.

1.	Preiskovalne storitve

Za načina 1 in 2:

(CPC 87301)

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, UK: Brez obvez.

2.	Varnostne storitve

Za način 1:

(CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305)

HU: Brez obvez za CPC 87304, CPC 87305.

BE, BG, CY, CZ, ES, EE, FI, FR, HR, IT, LV, LT, MT, PT, PL, RO, SI, SK: Brez obvez.

Za način 2:

HU: Brez obvez za CPC 87304, CPC 87305.

BG, CY, CZ, EE, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SI, SK: Brez obvez.

k)	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve

Za način 1:

BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, UK: Brez obvez za raziskovalne storitve.

HR: Jih ni, razen da se lahko osnovne geološke, geodetske in rudarske raziskave ter povezane raziskovalne storitve v zvezi z varstvom okolja na hrvaškem ozemlju opravljajo samo skupaj z domačimi pravnimi osebami ali prek njih.

(CPC 8675)

Za način 2:

Jih ni.

1.	Vzdrževanje in popravila plovil

Za način 1:

Za plovila za pomorski prevoz: BE, BG, DE, DK, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PT, SI, UK: Brez obvez.

(del CPC 8868)

Za plovila za prevoz po celinskih plovnih poteh: EU, razen EE, HU, LV, PL: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

2.	Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

Za način 1:

AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez.

(del CPC 8868)

Za način 2:

Jih ni.

3.	Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz

Za načina 1 in 2:

(CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868)

Jih ni.

4.	Vzdrževanje in popravila zrakoplovov in njihovih delov

Za način 1:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

(del CPC 8868)

Za način 2:

Jih ni.

5.	Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav (6)

Za načina 1 in 2:

(CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866)

Jih ni.

m)	Storitve čiščenja zgradb

Za način 1:

(CPC 874)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

n)	Fotografske storitve

Za način 1:

(CPC 875)

BG, EE, MT, PL: Brez obveznosti za fotografiranje iz zraka.

HR, LV: Brez obveznosti za specializirano fotografiranje (CPC 87504).

Za način 2:

Jih ni.

Pakiranje

Za načina 1 in 2:

(CPC 876)

Jih ni.

p)	Založniške storitve in tiskanje

Za načina 1 in 2:

(CPC 88442)

Jih ni.

q)	Organiziranje kongresov in srečanj

Za načina 1 in 2:

(del CPC 87909)

Jih ni.

Drugo

1.	Prevajanje in tolmačenje

Za način 1:

PL: Brez obvez za storitve zapriseženih prevajalcev in tolmačev.

HR: Brez obvez za uradne dokumente.

HU, SK: Brez obvez za uradno prevajanje in tolmačenje.

(CPC 87905)

Za način 2:

Jih ni.

2.	Oblikovanje notranje opreme in drugo specializirano oblikovanje

Za način 1:

DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, opravljene iz tujine.

HR: Brez obvez.

(CPC 87907)

Za način 2:

Jih ni.

3.	Zbiranje terjatev in izterjava računov

Za načina 1 in 2:

(CPC 87902)

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

4.	Ocenjevanje kreditne sposobnosti

Za načina 1 in 2:

(CPC 87901)

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

5.	Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv

Za način 1:

(CPC 87904) (7)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

6.	Telekomunikacijsko svetovanje

Za načina 1 in 2:

(CPC 7544)

Jih ni.

7.	Storitve odgovarjanja na telefonske klice

Za načina 1 in 2:

(CPC 87903)

Jih ni.

2. KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A.	Poštne in kurirske storitve

(Storitve v zvezi z obdelavo (8) poštnih pošiljk (9) v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje:

(i)	obdelava naslovljenih pisnih sporočil v katerem koli fizičnem mediju (10), vključno s hibridno in direktno pošto,

Za načina 1 in 2:

(ii)	obdelava naslovljenih paketov (11),

Jih ni. (12)

(iii)

obdelava naslovljenih tiskovin (13),

(iv)	obdelava pošiljk iz (i) do (iii) zgoraj kot priporočene ali zavarovane pošte,

(v)	ekspresna dostava (14) za izdelke iz (i) do (iii) zgoraj,

(vi)	obdelava nenaslovljenih pošiljk,

(vii)

izmenjava dokumentov (15)

Podsektorji (i), (iv) in (v) so izključeni, če sodijo v obseg storitev, ki so lahko rezervirane, in sicer: pošiljke korespondence, cena katerih je nižja od 5-kratnega zneska javne osnovne tarife, če tehtajo manj kot 350 gramov (16), plus priporočena poštna storitev, ki se uporablja pri pravosodnih ali upravnih postopki.)

(del CPC 751, del CPC 71235 (17) in del CPC 73210 (18))

B.	Telekomunikacijske storitve

(Te storitve ne zajemajo gospodarskih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo vsebine, ki za svoj prenos potrebujejo telekomunikacijske storitve.)

a)	Vse storitve v zvezi s prenosom in sprejemanjem signalov z elektromagnetnimi sredstvi (19), razen predvajanja programov (20)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Oddajanje programov prek satelitov (21)

Za načina 1 in 2:

EU: Jih ni, razen da lahko za ponudnike storitev v tem sektorju veljajo obveznosti za zaščito ciljev splošnega interesa, povezanih s prenosom vsebin po njihovem omrežju, v skladu z ureditvenim okvirom EU za elektronske komunikacije.

BE: Brez obvez.

3. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve

(CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

4. DISTRIBUCIJSKE STORITVE

A.	Posredniške storitve

Za načina 1 in 2:

a)	Posredniške storitve v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje

EU, razen AT, SI, SE, FI: Brez obvez za distribucijo kemičnih izdelkov, plemenitih kovin (in dragih kamnov).

(del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121)

AT: Brez obvez za distribucijo pirotehničnih izdelkov, vnetljivih izdelkov in naprav za razstreljevanje ter toksičnih snovi.

b)	Druge posredniške storitve

AT, BG: Brez obvez za distribucijo izdelkov za medicinsko uporabo, kot so medicinske in kirurške naprave, zdravila in predmeti za medicinsko uporabo.

HR: Brez obvez za distribucijo tobačnih izdelkov.

(CPC 621)

Za način 1:

B.	Veleprodaja

AT, BG, FR, PL, RO: Brez obvez za distribucijo tobaka in tobačnih izdelkov.

a)	Veleprodaja motornih vozil, motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje

(del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121)

BG, FI, PL, RO: Brez obvez za distribucijo alkoholnih pijač.

b)	Veleprodaja opreme za telekomunikacijske terminale

SE: Brez obvez za maloprodajno distribucijo alkoholnih pijač.

(del CPC 7542)

AT, BG, CZ, FI, RO, SK, SI: Brez obvez za distribucijo farmacevtskih izdelkov.

c)	Druge veleprodajne storitve

BG, HU, PL: Brez obvez za storitve posrednikov pri trgovanju z borznim blagom.

(CPC 622, razen za veleprodajo energetskih proizvodov (22))

FR: Kar zadeva posredniške storitve, brez obvez za trgovce in borzne posrednike, ki delujejo na 17 trgih s svežimi živili, ki so v nacionalnem interesu. Brez obvez za veleprodajo farmacevtskih izdelkov.

C.	Maloprodaja (23)

MT: Brez obvez za posredniške storitve.

Maloprodaja motornih vozil, motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje

BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK, UK: Brez obvez za maloprodajo, razen za prodajo po pošti.

(CPC 61112, del CPC 6113 in del CPC 6121)

Maloprodaja opreme za telekomunikacijske terminale

(del CPC 7542)

Maloprodaja živil

(CPC 631)

Maloprodaja drugih (neenergetskih) izdelkov, razen maloprodaje farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov (24)

(CPC 632, razen CPC 63211 in CPC 63297)

D.	Franšizing

(CPC 8929)

5. IZOBRAŽEVANJE

A.	Primarno izobraževanje

Za način 1:

(CPC 921)

BG, CY, FI, HR, MT, RO, SE, SI: Brez obvez.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

CY, FI, HR, MT, RO, SE, SI: Brez obvez.

B.	Sekundarno izobraževanje

Za način 1:

(CPC 922)

BG, CY, FI,HR, MT, RO, SE: Brez obvez.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez.

Za načina 1 in 2:

LV: Brez obvez za izobraževanje v zvezi s sekundarnim poklicnim in strokovnim šolskim izobraževanjem za invalidne učence (CPC 9224).

C.	Višje izobraževanje

Za način 1:

(CPC 923)

AT, BG, CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

AT, BG, CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez.

Za načina 1 in 2:

CZ, SK: Brez obvez za višje izobraževanje, razen za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).

D.	Izobraževanje odraslih

Za načina 1 in 2:

(CPC 924)

CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez.

AT: Brez obvez za izobraževanje odraslih z radijskimi ali televizijskimi oddajami.

E.	Druge izobraževalne storitve

Za načina 1 in 2:

(CPC 929)

AT, BE, BG, CY, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, UK: Brez obvez.

Za način 1:

HR: Jih ni za korespondenčno izobraževanje ali izobraževanje prek telekomunikacijskih omrežij.

6. OKOLJSKE STORITVE

A.	Storitve, povezane z odpadno vodo

Za način 1:

(CPC 9401) (25)

EU, razen EE, LT, LV: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, LT, LV: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

B.	Ravnanje s trdnimi in nevarnimi odpadki, razen čezmejnega prevoza nevarnih odpadkov

Za način 1:

EU, razen EE, HU: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, HU: Jih ni.

Za način 2:

a)	Storitve odstranjevanja odpadkov

Jih ni.

(CPC 9402)

b)	Storitve javne higiene in podobne storitve

Za način 1:

EU, razen EE, HU, LT: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, HU, LT: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

(CPC 9403)

C.	Varstvo zunanjega zraka in podnebja

Za način 1:

EU, razen EE, FI, LT, PL, RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, LT, PL, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

(CPC 9404) (26)

D.	Saniranje in čiščenje zemljišč in voda

Za način 1:

EU, razen EE, FI, RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

a)	Obdelava, saniranje kontaminiranih/onesnaženih zemljišč in voda (del CPC 94060) (27)

E.	Zmanjševanje hrupa in vibracij

Za način 1:

EU, razen EE, FI, LT, PL, RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, LT, PL, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

(CPC 9405)

F.	Varstvo biotske raznovrstnosti in krajine

Za način 1:

EU, razen EE, FI, RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

a)	Varstvo narave in krajine

(del CPC 9406)

G.	Druge okoljske in pomožne storitve

Za način 1:

EU, razen EE, FI, RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

(CPC 94090)

7. FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

Za načina 1 in 2:

AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

(ii)	blago v mednarodnem tranzitu.

AT: Prepovedana sta promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki nima sedeža v Uniji, ali podružnice, ki nima sedeža v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije). Obvezno zavarovanje za zračni prevoz, razen zavarovanja mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Uniji ali podružnica s sedežem v Avstriji.

DK: Obvezno zavarovanje za zračni prevoz lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v Uniji. Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Police obveznega zavarovanja za zračni prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Uniji ali podružnica s sedežem v Nemčiji. Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo prek podružnice s sedežem v Nemčiji.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko prevzamejo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji.

PL: Brez obvez za pozavarovanje in retrocesijo, razen za tveganja v zvezi z blagom v mednarodni trgovini.

PT: Zavarovanje zračnega in pomorskega prevoza, ki zajema blago, zrakoplove, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v EU; kot posredniki za tako zavarovalno poslovanje na Portugalskem lahko delujejo samo osebe ali družbe s sedežem v EU.

Za način 1:

AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez za posredniške storitve neposrednih zavarovanj, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

(ii)	blago v mednarodnem tranzitu.

BG: Brez obvez za neposredno zavarovanje, razen za storitve, ki jih tuji ponudniki na ozemlju Republike Bolgarije zagotavljajo tujcem. Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih odškodninskih sistemov ter sistemov obveznega zavarovanja.

CY, LV, MT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

(ii)	blago v mednarodnem tranzitu.

LT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

(ii)	blago v mednarodnem tranzitu, razen v zvezi s kopenskim prevozom, kadar obstaja tveganje v Litvi.

BG, LV, LT, PL: Brez obvez za posredovanje zavarovanja.

ES: Za aktuarske storitve je treba izpolnjevati zahtevo glede stalnega prebivališča in ustreznih triletnih izkušenj.

FI: Storitve neposrednega zavarovanja (vključno s sozavarovanjem) lahko zagotavljajo le zavarovalnice s sedežem v EU ali s podružnico na Finskem. Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je treba imeti stalni sedež poslovanja v EU.

HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za

a)	življenjsko zavarovanje: za zagotavljanje življenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem,

b)	neživljenjsko zavarovanje: za zagotavljanje neživljenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, razen avtomobilske odgovornosti;

c)	ladijsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje.

HU: Zavarovalnice, ki nimajo sedeža v EU, lahko na ozemlju Madžarske zagotavljajo neposredno zavarovanje le prek podružnice, registrirane na Madžarskem.

IT: Brez obvez za poklic aktuarja. Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če pripadata tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju.

Za način 2:

AT, BE, BG, CZ, CY, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez za posredništvo.

BG: Kar zadeva neposredno zavarovanje, lahko bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki opravljajo poslovne dejavnosti na ozemlju Republike Bolgarije, sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo za zavarovanje, ki je posledica teh pogodb, se plača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih odškodninskih sistemov ter sistemov obveznega zavarovanja.

HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za

a)	življenjsko zavarovanje: za možnost tujih oseb s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, da sklenejo življenjsko zavarovanje;

neživljenjsko zavarovanje:

(i)	za možnost tujih oseb s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, da sklenejo neživljenjsko zavarovanje, razen avtomobilske odgovornosti;

(ii)

zavarovanje za osebna ali premoženjska tveganja, ki v Republiki Hrvaški ni na voljo; podjetja, ki zavarovanje sklenejo v tujini v zvezi z naložbenimi dejavnostmi v tujini, vključno z opremo za te dejavnosti; za zagotavljanje vračila tujih posojil (jamstvo); osebna in premoženjska zavarovanja podjetij v popolni lasti in skupnih podjetij, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v tuji državi, če je to v skladu s predpisi navedene države ali če je potrebno za registracijo; zavarovanje ladij v gradnji ali obnovi, če to določa pogodba, sklenjena s tujim naročnikom (kupcem);

c)	ladijsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje.

IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

B.	Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

Za način 1:

AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SK, SE, UK: Brez obvez, razen za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

BE: Za zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbami se zahteva ustanovitev podjetja v Belgiji.

BG: Lahko veljajo omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja.

CY: Brez obvez, razen za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

EE: Za sprejemanje depozitov je treba imeti dovoljenje estonskega finančnega nadzornega organa in biti registriran kot delniška družba, hčerinsko podjetje ali podružnica v skladu z estonsko zakonodajo.

Za upravljanje investicijskih skladov se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem v Uniji pa lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

HR: Brez obvez, razen za posojila, finančni zakup, storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveznosti, denarno posredniške posle, zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne in druge pomožne finančne storitve, razen posredništva.

LT: Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi pa lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja pri naložbah je treba imeti (I) dovoljenje na Irskem, za pridobitev katerega se običajno zahteva, da je subjekt vključena ali partnerska družba ali samostojni podjetnik s sedežem/registriranim sedežem na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države ni tržno prisoten na Irskem in ne zagotavlja storitev posameznikom), ali (II) dovoljenje v drugi državi članici v skladu z direktivo EU o investicijskih storitvah.

IT: Brez obvez za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev).

LV: Brez obvez, razen za sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

LT: Za upravljanje pokojninskega sklada se zahteva tržna prisotnost.

MT: Brez obvez, razen za sprejemanje depozitov in vse vrste posojil, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

PL: Za zagotavljanje in posredovanje finančnih informacij ter za obdelavo finančnih podatkov in povezano programsko opremo: zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

RO: Brez obvez za finančni zakup, za trgovanje z instrumenti denarnega trga, menjalnimi tečaji, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutnimi in obrestnimi instrumenti, prenosljivimi vrednostnimi papirji in drugimi prenosnimi instrumenti ter finančnimi sredstvi, za sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, za upravljanje premoženja ter za storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Plačila in storitve prenosa denarja so dovoljeni le prek rezidenčne banke.

SI:

(i)	Sodelovanje pri izdaji menic zakladnice, upravljanje pokojninskih skladov: Brez obvez.

(ii)

Vsi drugi podsektorji, razen zagotavljanja in prenosa finančnih informacij, kreditov (posojila vseh vrst) ter garancij in obveznosti, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki, ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Republiki Sloveniji ali biti podružnice tujih investicijskih podjetij ali bank.

Za način 2:

BG: Lahko veljajo omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja.

8. STORITVE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA

A.	Storitve bolnišnic

Za način 1:

(CPC 9311)

AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LT, MT, LU, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez.

HR: Brez obvez, razen za telemedicino.

C.	Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic

Za način 2:

(CPC 93193)

Jih ni.

D.	Storitve socialnega varstva

Za način 1:

(CPC 933)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez.

Za način 2:

BE: Brez obvez za storitve socialnega varstva, razen za okrevališča in domove počitka ter domove za ostarele.

9. TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.	Hoteli, restavracije ter priprava in dostava jedi

Za način 1:

(CPC 641, CPC 642 in CPC 643)

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo jedi.

HR: Brez obvez.

razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu (28)

Za način 2:

Jih ni.

B.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj

Za način 1:

BG, HU: Brez obvez.

(vključno z vodji potovanj)

Za način 2:

(CPC 7471)

Jih ni.

C.	Storitve turističnih vodnikov

Za način 1:

(CPC 7472)

BG, CY, CZ, HU, IT, LT, MT, PL, SK, SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

10. STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

A.	Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek)

Za način 1:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, UK: Brez obvez.

(CPC 9619)

Za način 2:

CY, CZ, FI, HR, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez.

BG: Brez obvez, razen za razvedrilne storitve gledaliških režiserjev, pevskih skupin, glasbenih skupin in orkestrov (CPC 96191); storitve pisateljev, skladateljev, kiparjev, nastopajočih umetnikov in drugih posamičnih umetnikov (CPC 96192); pomožne gledališke storitve (CPC 96193).

EE: Brez obvez za druge storitve za zabavo (CPC 96199), razen za storitve kinematografov.

LT, LV: Brez obvez, razen za storitve delovanja kinematografov (del CPC 96199).

B.	Storitve poročevalskih in tiskovnih agencij

Za načina 1 in 2:

(CPC 962)

Jih ni.

C.	Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

Za način 1:

(CPC 963)

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

Za način 2:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

D.	Športne storitve

Za načina 1 in 2:

(CPC 9641)

AT: Brez obvez za storitve smučarskih šol in storitve gorskih vodnikov.

BG, CZ, LV, MT, PL, RO, SK: Brez obvez.

Za način 1:

CY, EE, HR: Brez obvez.

E.	Storitve rekreacijskih parkov in kopališč

Za načina 1 in 2:

(CPC 96491)

Jih ni.

11. PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

Za načina 1 in 2:

a)	Mednarodni prevoz potnikov

BG, CY, DE, EE, ES, FR, FI, EL, IT, LT, MT, PT, RO, SI, SE: Transfer z dovoljenjem.

(CPC 7211 brez nacionalnega kabotažnega prevoza (29))

b)	Mednarodni prevoz tovora

(CPC 7212 brez nacionalnega kabotažnega prevoza30) (30)

B.	Prevoz po celinskih plovnih poteh

Za načina 1 in 2:

a)	Prevoz potnikov

EU: Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu in Beograjske konvencije o režimu plovbe na Donavi.

(CPC 7221 brez nacionalnega kabotažnega prevoza30)

b)	Prevoz tovora

AT: Potrebno je registrirano podjetje ali stalna poslovna enota v Avstriji.

(CPC 7222 brez nacionalnega kabotažnega prevoza30)

BG, CY, EE, FI, HR, HU, LT, MT, RO, SE, SI: Brez obvez.

CZ, SK: Brez obvez samo za način 1

C.	Železniški promet

Za način 1:

a)	Prevoz potnikov

EU: Brez obvez.

(CPC 7111)

Za način 2:

b)	Prevoz tovora

Jih ni.

(CPC 7112)

D.	Cestni promet

Za način 1:

a)	Prevoz potnikov

EU: Brez obvez.

(CPC 7121 in CPC 7122)

Za način 2:

b)	Prevoz tovora

Jih ni.

(CPC 7123, razen prevoza pošte za lastne potrebe (31)).

E.	Cevovodni transport blaga, razen goriva (32)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

(CPC 7139)

Za način 2:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

12. POMOŽNE STORITVE V PREVOZU (33)

A.	Pomožne storitve v pomorskem prevozu

a)	Pretovarjanje v pomorstvu

Za način 1:

b)	Skladiščenje

EU: Brez obvez za pretovarjanje v pomorstvu, za potiskanje in vlečenje, za storitve carinjenja ter za storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike.

(del CPC 742)

c)	Storitve carinjenja

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, HU, LT, MT, PL, RO, SK, SI, SE: Brez obvez za dajanje plovil s posadko v najem.

d)	Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike

e)	Storitve pomorskih agencij

BG: brez obvez

f)	Storitve odpreme tovora v pomorstvu

g)	Dajanje plovil s posadko v najem

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez za skladiščenje.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

(CPC 7213)

h)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7214)

i)	Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu

Za način 2:

(del CPC 745)

Jih ni.

j)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

B.	Pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh

a)	Pretovarjanje

Za načina 1 in 2:

(del CPC 741)

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(del CPC 748)

EU: Brez obvez za potiskanje in vlečenje, razen za CZ, LV, SK samo za način 2, kadar: Jih ni.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

d)	Dajanje plovil s posadko v najem

Za način 1:

(CPC 7223)

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, HU, LV, LT, MT, RO, SK, SI, SE: Brez obvez za dajanje plovil s posadko v najem.

e)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7224)

f)	Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh

(del CPC 745)

g)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

C.	Pomožne storitve v železniškem prevozu

a)	Pretovarjanje

Za način 1:

(del CPC 741)

EU: Brez obvez za potiskanje in vlečenje.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

b)	Skladiščenje

Za način 2:

(del CPC 742)

Jih ni.

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(del CPC 748)

d)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7113)

e)	Spremljajoče storitve v železniškem prevozu potnikov

(CPC 743)

f)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

D.	Pomožne storitve v cestnem prevozu

a)	Pretovarjanje

Za način 1:

(del CPC 741)

AT, BG, CY, CZ, EE, HU, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI, SE: Brez obvez za dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora in spremljajoče storitve v cestnem prevozu, za katere se zahteva dovoljenje.

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

Za način 2:

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

Jih ni.

(del CPC 748)

d)	Dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem

(CPC 7124)

e)	Spremljajoče storitve v cestnem prevozu

(CPC 744)

f)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

D.	Pomožne storitve v zračnem prevozu

a)	Storitve zemeljske oskrbe (vključno s pripravo in dostavo jedi)

Za način 1:

EU: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo jedi.

Za način 2:

BG, CY, CZ, HR, HU, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez.

b)	Skladiščenje

Za načina 1 in 2:

(del CPC 742)

Jih ni.

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

Za načina 1 in 2:

(del CPC 748)

Jih ni.

d)	Dajanje zrakoplovov s posadko v najem

Za načina 1 in 2:

(CPC 734)

EU: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Unije, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v Uniji.

Za registracijo zrakoplova se lahko zahteva, da je v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora.

Izjemoma lahko tuji letalski prevoznik da v najem zrakoplov, registriran zunaj EU, letalskemu prevozniku iz EU, kadar ima ta izjemne potrebe, potrebe glede sezonske zmogljivosti ali potrebe po odpravljanju operativnih težav, ki jih ne more ustrezno zadovoljiti z najemom zrakoplova, registriranega v EU, pri tem pa je treba pridobiti časovno omejeno dovoljenje države članice, ki je izdala licenco letalskemu prevozniku iz EU.

e)	Prodaja in trženje

Za načina 1 in 2:

f)	Računalniški sistem rezervacij

EU: Kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij zunaj EU letalskim prevoznikom iz EU ne zagotavljajo enake obravnave (34), kot se zagotavlja v EU, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz EU, ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij iz EU ne zagotavljajo enake obravnave, kot se zagotavlja v EU, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij iz EU zagotovijo enako obravnavo letalskim prevoznikom, ki niso iz EU, oziroma s katerimi letalski prevozniki iz EU zagotovijo enako obravnavo ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij, ki niso iz EU.

g)	Upravljanje letališč

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva (35)

Za način 1:

a)	Skladiščenje blaga, razen goriva, ki se prenaša po cevovodih

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

(del CPC 742)

Za način 2:

Jih ni.

13. DRUGE PREVOZNE STORITVE

Zagotavljanje storitev kombiniranega prevoza

BE, DE, DK, EL, ES, FI, FR, IE, IT, LU, NL, PT, UK: Jih ni, brez poseganja v omejitve iz tega seznama obveznosti, ki vplivajo na kakršno koli obliko prevoza.

AT, BG, CY, CZ, EE, HR, HU, LT, LV, MT, PL, RO, SE, SI, SK: Brez obvez.

14. ENERGETSKE STORITVE

A.	Spremljajoče storitve v rudarstvu

Za načina 1 in 2:

(CPC 883) (36)

Jih ni.

B.	Cevovodni transport goriv

Za način 1:

(CPC 7131)

EU: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

C.	Skladiščenje goriva, ki se prenaša po cevovodih

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez.

(del CPC 742)

Za način 2:

Jih ni.

D.	Veleprodaja trdnih, tekočih in plinastih goriv ter podobnih izdelkov

Za način 1:

EU: Brez obvez za veleprodajo elektrike, pare in vroče vode.

(CPC 62271)

Za način 2:

ter veleprodaja elektrike, pare in vroče vode

Jih ni.

E.	Maloprodaja motornega goriva

Za način 1:

(CPC 613)

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

F.	Maloprodaja kurilnega olja, plina v jeklenkah, premoga in drv

Za način 1:

EU: Brez obvez za maloprodajo elektrike, plina (ki ni v jeklenkah), pare in tople vode.

(CPC 63297)

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK, UK: Za trgovino na drobno s kurilnim oljem, plinom v jeklenkah, premogom in lesom brez obvez, razen za naročila po pošti, kadar: jih ni.

ter maloprodaja elektrike, plina (ki ni v jeklenkah), pare in tople vode

Za način 2:

Jih ni.

G.	Storitve, povezane z distribucijo energije

Za način 1:

EU: Brez obvez, razen za posvetovalne storitve, kadar: jih ni.

(CPC 887)

Za način 2:

Jih ni.

15. DRUGE STORITVE, KI NISO ZAJETE NA DRUGEM MESTU

a)	Storitve pralnic in kemičnih čistilnic ter storitve barvanja

Za način 1:

EU: Brez obvez.

(CPC 9701)

Za način 2:

Jih ni.

b)	Frizerske storitve

Za način 1:

(CPC 97021)

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

c)	Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve

Za način 1:

EU: Brez obvez.

(CPC 97022)

Za način 2:

Jih ni.

d)	Druge lepotilne storitve, d.n.

Za način 1:

EU: Brez obvez.

(CPC 97029)

Za način 2:

Jih ni.

e)	Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot storitve za sprostitev in dobro telesno počutje in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene (37)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

(CPC Razl. 1.0 97230)

Jih ni.

g)	Storitve telekomunikacijskih povezav (CPC 7543)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

(1) Vključuje pravno svetovanje, pravno zastopanje, pravno arbitražo in spravo/mediacijo ter pravno dokumentiranje in certificiranje. Zagotavljanje pravnih storitev je dovoljeno le v zvezi z mednarodnim javnim pravom, pravom EU in pravom katere koli jurisdikcije, v kateri je vlagatelj ali njegovo osebje usposobljeno za opravljanje poklica odvetnika; kot za druge storitve tudi za te storitve veljajo zahteve glede dovoljenj in postopki, ki se uporabljajo v državah članicah. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici. Pravne storitve v zvezi s pravom EU načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v EU in deluje osebno, pravne storitve v zvezi s pravom države članice pa načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v tej državi članici in deluje osebno. Polnopravno članstvo v odvetniški zbornici zadevne države članice je lahko torej nujno za zastopanje pred sodišči in drugimi pristojnimi organi v EU, saj vključuje uporabo procesnega prava EU in nacionalnega procesnega prava. Vendar pa lahko v nekaterih državah članicah tuji odvetniki, ki niso polni člani odvetniške zbornice, v civilnih postopkih zastopajo stranko, ki je državljan ali ki pripada državi, v kateri ima odvetnik pravico do opravljanja poklica.

(2) Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so pod 1.A.a). Pravne storitve

(3) Za dobavo farmacevtskih izdelkov širši javnosti, kot tudi zagotavljanje drugih storitev, veljajo zahteve in postopki za dovoljenja ter postopki, ki veljajo v državah članicah. Na splošno velja, da to dejavnost opravljajo le farmacevti. V nekaterih državah članicah farmacevti zagotavljajo izključno samo dobavo zdravil na recept.

(4) Del CPC 85201, ki je pod 1.A.h. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve

(5) Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskega posrednika in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo nepremičnino.

(6) Vzdrževanje in popravila vozil (CPC 6112, CPC 6122, CPC 8867 in CPC 8868) je pod točkami l.F.l) 1. do 1.F l) 4.

(7) Ne zajema tiskanja, ki spada pod CPC 88442 in je pod točko 1.F p).

(8) Izraz „obdelava“ vključuje sprejem, sortiranje, prevoz in dostavo.

(9) „Poštna pošiljka“ se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.

(10) Npr. pisma, razglednice.

(11) To zajema knjige in kataloge.

(12) Za podsektorje od i) do iv) so lahko potrebna posamezna dovoljenja, ki nalagajo posebne obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in/ali finančni prispevek za kompenzacijski sklad.

(13) Dnevniki, časopisi in revije.

(14) Ekspresna dostava lahko poleg večje hitrosti in zanesljivosti vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot so sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom ter potrditev prejema.

(15) Sredstva, vključno z zagotavljanjem začasnih prostorov in prevoza, zagotavlja tretja stran, kar omogoča lastno dostavo z medsebojno izmenjavo poštnih pošiljk med uporabniki, ki se naročijo na to storitev. Poštna pošiljka se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.

(16) „Pošiljke korespondence“: pisno sporočilo na kakršnem koli fizičnem mediju, ki se prenese in dostavi na naslov, ki ga navede pošiljatelj na pošiljki ali na njeni ovojnici. Knjige, katalogi, časopisi in revije se ne štejejo kot pošiljke korespondence.

(17) Prevoz pošte za lastne potrebe s katerim koli kopenskim prevozom.

(18) Prevoz pošte z lastne potrebe po zraku.

(19) Te storitve ne zajemajo spletnih informacij in/ali obdelave podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (del CPC 843), kar je pod 1.B. „Računalniške storitve“.

(20) Predvajanje programov je opredeljeno kot neprekinjeno predvajanje, ki je potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti, ne zajema pa povezav med operaterji.

(21) Te storitve zajemajo telekomunikacijske storitve v zvezi s prenosom in sprejemom radijskega in televizijskega oddajanja po satelitu (neprekinjeno predvajanje preko satelita, potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti). To zajema prodajo uporabe satelitskih storitev, ne vključuje pa prodaje paketov s televizijskimi programi gospodinjstvom.

(22) Te storitve, ki zajemajo CPC 62271, so pod točko 18.D razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(23) Ne zajema popravil in vzdrževanja, ki so pod točkama 1.B. in 1.F.l) razdelka POSLOVNE STORITVE.

(24) Maloprodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov je pod točko 1.A.k) razdelka STROKOVNE STORITVE.

(25) Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

(26) Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

(27) Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

(28) Priprava in dostava jedi v zračnem prevozu je pod točko 12.D.a) „Storitve zemeljske oskrbe“ razdelka POMOŽNE STORITVE V PREVOZU.

(29) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko štejejo kot kabotaža po ustrezni nacionalni zakonodaji, ta seznam ne vključuje nacionalne kabotaže, ki naj bi zajemala prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko v isti državi članici, vključno z njenim epikontinentalnim pasom, kot je določeno v Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ter promet, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v državi članici EU.

(30) Vključno s transferjem ter premeščanjem opreme s strani ponudnikov mednarodnega pomorskega prevoza med pristanišči, ki se nahajajo v isti državi, ko prihodki niso vključeni.

(31) Del CPC 71235, ki je v naslovu KOMUNIKACIJSKE STORITVE pod 2.A. Poštne in kurirske storitve.

(32) Cevovodni transport goriv je pod točko 13.B razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(33) Ne zajema vzdrževanja in popravil vozil, ki so pod točkami 1.F.l) 1 do 1.F.l) 4 razdelka POSLOVNE STORITVE.

(34) „Enakovredna obravnava“ pomeni nediskriminatorno obravnavanje letalskih prevoznikov iz Unije in ponudnikov storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije.

(35) Pomožne storitve pri cevovodnem transportu goriv so pod točko 13.C razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(36) Zajema naslednje storitve za honorar ali na podlagi pogodbe: svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z rudarstvom, pripravo rudarskih izkopov, namestitev opreme na mestu izkopa, vrtanje, storitve z orodjem za vrtanje, storitve polaganja zaščitnih in proizvodnih cevi, tehniko izplak in oskrbo, nadzor trdnih snovi, posebne operacije iskanja in dela v jarkih, geologijo območja vrtin in nadzor vrtanja, jemanje vzorcev jedra, storitve preskušanja vrtin, uporabo kabla (t. i. „wireline“), oskrbo in delovanje tekočin za zapolnjevanje vrtin (slanic), dobavo in montažo naprav za zapolnjevanje vrtin, cementiranje (črpanje pod pritiskom), storitve stimulacije (lomljenje, kisanje in črpanje pod pritiskom), storitve zaključnih del in popravila vrtin, zamašitev in opustitev vrtin.

(37) Terapevtske masaže in storitve termalnega zdravljenja so pod točko 1.A.h) Zdravstvene storitve, 1.A.j) 2. „Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja“ ter zdravstvene storitve (8.A in 8.C).

PRILOGA XXVII-C

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV (UNIJA)

Seznam spodaj navedenih pridržkov navaja gospodarske dejavnosti, ki so bile liberalizirane v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, za katere se uporabljajo omejitve v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki v skladu s členom 215 in v zvezi s prodajalci poslovnih storitev v skladu s členom 216 tega sporazuma, ter določa take omejitve. Na spodnjem seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, ter

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih omejitev.

Unija ne prevzame nobene obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev v gospodarskih dejavnostih, ki niso liberalizirane (ki ostanejo brez obvez) v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

3.	Obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike, prodajalce poslovnih storitev in prodajalce blaga ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 215 in 216 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev iz Republike Moldavije.

5.	Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov EU in njenih držav članic v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

6.	Spodnji seznam v skladu s členom 202(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

7.	Spodnji seznam ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kakor je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

8.	V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v državi članici ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

9.	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

VSI SEKTORJI

Obseg premeščanj znotraj podjetja

BG: Število premeščenega osebja znotraj podjetja ne sme preseči 10 % povprečnega letnega števila državljanov EU, zaposlenih pri zadevni bolgarski pravni osebi. V podjetjih z manj kot 100 zaposlenimi lahko z odobritvijo število premeščenega osebja znotraj podjetja preseže 10 % v vseh zaposlenih.

HU: Brez obvez za fizično osebo, ki je bila partner v pravni osebi Republike Moldavije.

VSI SEKTORJI

Diplomirani pripravniki

V AT, CZ, DE, FR, ES in HU mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

BG, HU: Za diplomirane pripravnike se zahteva preverjanje gospodarskih potreb, (1).

VSI SEKTORJI

Generalni direktorji in revizorji

FI: Tujec, ki trguje kot zasebni podjetnik, mora imeti dovoljenje za promet in stalno prebivališče v EGP. Za vse sektorje velja, da mora generalni direktor imeti stalno prebivališče v EGP, vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme.

FR: Če generalni direktor industrijske, komercialne ali obrtne dejavnosti nima dovoljenja za stalno bivanje, mora imeti posebno dovoljenje.

RO: Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov.

SE: Generalni direktor pravne osebe ali podružnice ima stalno prebivališče na Švedskem.

VSI SEKTORJI

Priznavanje

EU: Direktive EU o medsebojnem priznavanju diplom veljajo le za državljane EU. Pravica do opravljanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici (2).

6.	POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

a)	Pravne storitve (CPC 861) (3) (razen za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“).

AT, CY, ES, EL, LT, MT, RO, SK: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva. Za ES lahko pristojni organi odobrijo izjeme.

BE, FI: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. V BE za zastopanje pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote.

BG: Odvetniki Republike Moldavije lahko pravno zastopanje zagotavljajo le za državljana svoje matične države, pri čemer se upoštevata vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za pravno mediacijo se zahteva stalno prebivališče.

FR: Za dostop odvetnikov do poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d'Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HR: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, velja pogoj glede državljanstva (hrvaško državljanstvo ali državljanstvo druge države članice).

HU: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na opravljanje pravnega svetovanja, ki poteka na podlagi pogodbe o sodelovanju, sklenjene z madžarskim odvetnikom ali odvetniško pisarno.

LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih.

DK: Trženje storitev pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco za opravljanje dejavnosti. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

LU: Pogoj glede državljanstva za izvajanje pravnih storitev v zvezi z zakonodajo Luksemburga in EU.

SE: Za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča.

1.	Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220)

FR: Zagotavljanje računovodskih in knjigovodskih storitev je odvisno od odločitve ministra za gospodarstvo, finance in industrijo v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve. Zahteva glede stalnega bivališča ne sme presegati pet let.

IT: Zahteva se stalno prebivališče.

2.	Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev)

DK: Zahteva se stalno prebivališče.

ES: Pogoj glede državljanstva za zakonite revizorje ter administratorje, direktorje in partnerje družb, razen tistih, ki so zajeti v 8. direktivi EGS o pravu gospodarskih družb.

FI: Zahteva glede stalnega prebivališča velja za najmanj enega od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo.

EL: Pogoj glede državljanstva za zakonite revizorje.

HR: Revizorske storitve lahko opravljajo samo pooblaščeni revizorji z licenco, ki jo uradno priznava hrvaška revizorska zbornica.

IT: Za samostojne revizorje se zahteva stalno prebivališče.

SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo pravne revizorske storitve pri nekaterih pravnih osebah, med drugim v vseh družbah z omejeno odgovornostjo. Za odobritev je potrebno stalno bivališče.

c)	Davčno svetovanje (CPC 863) (4)

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

BG, SI: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

HU: Zahteva se stalno prebivališče.

d)	Arhitekturne storitve ter

e)	Urbanistično in krajinsko načrtovanje (CPC 8671 in CPC 8674)

EE: Najmanj ena odgovorna oseba (projektni vodja ali svetovalec) mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva. Pogoj glede državljanstva za urbanistično in krajinsko načrtovanje.

EL, HU in IT: Zahteva se stalno prebivališče.

SK: Obvezno je članstvo v zadevni zbornici; lahko se prizna članstvo v zadevni tuji instituciji. Zahteva se stalno prebivališče, vendar se lahko upoštevajo tudi izjeme.

f)	Inženirske storitve ter

g)	Integrirane inženirske storitve (CPC 8672 in CPC 8673)

EE: Najmanj ena odgovorna oseba (projektni vodja ali svetovalec) mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva.

HR, IT, SK: Zahteva se stalno prebivališče.

EL, HU: Zahteva glede stalnega prebivališča (za CPC 8674 zahteva glede stalnega prebivališča velja samo za diplomirane pripravnike)

h)	Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve (CPC 9312 in del CPC 85201)

CZ, IT, SK: Zahteva se stalno prebivališče.

CZ, RO, SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov.

BE, LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

DK: Omejeno dovoljenje za opravljanje posebne naloge se lahko izda za največ 18 mesecev, potrebno pa je tudi stalno prebivališče.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar pa je dostop možen v okviru letno določenih kvot.

HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

LV: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje lokalnih zdravstvenih organov, ki temelji na gospodarski potrebi po zdravnikih in zobozdravnikih v dani regiji.

PL: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje. Tuji zdravniki imajo omejeno glasovalno pravico v poklicnih zbornicah.

PT: Zahteva glede stalnega prebivališča za psihologe.

i)	Veterinarske storitve (CPC 932)

BG, DE, EL, FR, HR, HU: Pogoj glede državljanstva.

CZ in SK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča

IT: Zahteva se stalno prebivališče.

PL: Zahteva glede državljanstva. Tujci se lahko prijavijo za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica.

1.	Babiške storitve (del CPC 93191)

AT: Fizična oseba lahko v Avstriji odpre ordinacijo pod pogojem, da je opravljala ta poklic najmanj tri leta pred tem.

BE, LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe.

CY, EE, RO, SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar pa je dostop možen v okviru letno določenih kvot.

HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

HU: Brez obvez.

IT: Zahteva se stalno prebivališče.

LV: Odvisno od gospodarskih potreb, določenih s celotnim številom babic v dani regiji, ki ga dovolijo lokalne zdravstvene oblasti.

PL: Pogoj glede državljanstva. Tujci se lahko prijavijo za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica.

2.	Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja (del CPC 93191)

AT: Tuji ponudniki storitev lahko sodelujejo le pri naslednjih dejavnostih: medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, logoterapevti, dietetiki in svetovalci za prehrano. Fizična oseba lahko v Avstriji odpre ordinacijo pod pogojem, da je opravljala ta poklic najmanj tri leta pred tem.

BE, FR, LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe.

CY, CZ, EE, RO, SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov.

HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

HU: Pogoj glede državljanstva.

DK: Omejeno dovoljenje za opravljanje posebne naloge se lahko izda za največ 18 mesecev, potrebno pa je tudi stalno prebivališče.

CY, CZ, EL, IT: Predmet preverjanja gospodarskih potreb: odločitev je odvisna od prostih mest in pomanjkanja delovne sile v regiji.

LV: Odvisno od gospodarskih potreb, določenih s celotnim številom medicinskih sester v dani regiji, ki ga dovolijo lokalne zdravstvene oblasti.

k)	Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov (CPC 63211) in druge storitve farmacevtov (5)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar je v okviru določenih kvot dostop za državljane Republike Moldavije možen pod pogojem, da ima ponudnik storitev univerzitetno izobrazbo iz farmacije, pridobljeno v Franciji.

DE, EL, SK: Pogoj glede državljanstva.

HU: Pogoj glede državljanstva, razen za maloprodajo farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov (CPC 63211).

IT, PT: Zahteva se stalno prebivališče.

D.	Poslovanje z nepremičninami (6)

a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest (CPC 821)

FR, HU, IT, PT: Zahteva se stalno prebivališče.

LV, MT, SI: Pogoj glede državljanstva.

b)	za plačilo ali po pogodbi (CPC 822)

DK: Zahteva se stalno prebivališče, razen če danski organ za poslovanje določi drugače.

FR, HU, IT, PT: Zahteva se stalno prebivališče.

LV, MT, SI: Pogoj glede državljanstva.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

e)	V zvezi z gospodinjskimi predmeti in napravami (CPC 832)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

f)	Dajanje telekomunikacijske opreme v najem (CPC 7541)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

F.	Druge poslovne storitve

e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676)

IT, PT: Za poklic biologa in kemijskega analitika se zahteva stalno prebivališče.

f)	Svetovalne storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (del CPC 881)

IT: Za agronome in „periti agrari“ se zahteva stalno prebivališče.

2.	Varnostne storitve (CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305)

BE: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča za vodstveno osebje.

BG, CY, CZ, EE, LV, LT, MT, PL, RO, SI, SK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča.

DK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce in za varnostne storitve na letališčih.

ES, PT: Pogoj glede državljanstva za strokovno osebje.

FR: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje in direktorje.

IT: Za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja in prevoza vrednostnih predmetov se zahtevata italijansko državljanstvo ali državljanstvo EU in stalno prebivališče.

k)	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675)

BG: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

DE: Pogoj glede državljanstva za javno imenovane geodete.

FR: Pogoj glede državljanstva za geodetske storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom.

IT, PT: Zahteva se stalno prebivališče.

1.	Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868)

MT: Pogoj glede državljanstva.

2.	Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (del CPC 8868)

LV: Pogoj glede državljanstva.

3.	Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz (CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868)

EU: Za vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles in motornih sani velja pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

5.	Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav (7) (CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike, razen za:

BE, DE, DK, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, UK za CPC 633, 8861, 8866;

BG za druge storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave (razen nakit): CPC 63301, 63302, del 63303, 63304, 63309;

AT za CPC 633, 8861-8866;

EE, FI, LV, LT za CPC 633, 8861-8866;

CZ, SK za CPC 633, 8861-8865; ter

SI za CPC 633, 8861, 8866.

m)	Storitve čiščenja zgradb (CPC 874)

CY, EE, HR, MT, PL, RO, SI: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

n)	Fotografske storitve (CPC 875)

HR, LV: Pogoj glede državljanstva za posebne fotografske storitve.

PL: Pogoj glede državljanstva za fotografiranje iz zraka.

p)	Založniške storitve in tiskanje (CPC 88442)

HR: Za založnike se zahteva stalno prebivališče.

SE: Zahteva glede stalnega bivališča za založnike ter lastnike založniških hiš in tiskarn.

IT: Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice.

q)	Organiziranje kongresov in srečanj (del CPC 87909)

SI: Pogoj glede državljanstva.

1.	Prevajanje in tolmačenje (CPC 87905)

FI: Za pooblaščene prevajalce se zahteva stalno prebivališče.

DK: Za pooblaščene uradne prevajalce in tolmače se zahteva državljanstvo, razen če danski organ za poslovanje določi drugače.

3.	Zbiranje terjatev in izterjava računov (CPC 87902)

BE, EL: Pogoj glede državljanstva.

IT: Brez obvez.

4.	Ocenjevanje kreditne sposobnosti (CPC 87901)

BE, EL: Pogoj glede državljanstva.

IT: Brez obvez.

5.	Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv (CPC 87904) (8)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

8.	GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE (CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518)

BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva.

9.	DISTRIBUCIJSKE STORITVE (razen distribucije orožja, streliva in vojaškega materiala)

C.	Maloprodaja (9)

c)	Maloprodaja živil (CPC 631)

FR: Pogoj glede državljanstva za prodajalce tobačnih izdelkov (tj. buraliste).

10.	IZOBRAŽEVANJE (samo zasebno financirano izobraževanje)

A.	Primarno izobraževanje (CPC 921)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko državljani Republike Moldavije pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom.

EL: Pogoj glede državljanstva za učitelje.

B.	Sekundarno izobraževanje (CPC 922)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko državljani Republike Moldavije pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom.

EL: Pogoj glede državljanstva za učitelje.

LV: Pogoj glede državljanstva za sekundarno poklicno in strokovno šolsko izobraževanje za invalidne učence (CPC 9224).

C.	Višje izobraževanje (CPC 923)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko državljani Republike Moldavije pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

CZ, SK: Pogoj glede državljanstva za višje izobraževanje, razen za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).

IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom.

DK: Pogoj glede državljanstva za profesorje.

12.	FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

EE: Za neposredno zavarovanje lahko upravni organ zavarovalniške delniške družbe z udeležbo kapitala fizične ali pravne osebe Republike Moldavije lahko vključuje državljane Republike Moldavije le skladno z deležem udeležbe fizične ali pravne osebe Republike Moldavije, vendar ne več kot polovico članov upravne skupine. Vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisnega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

ES: Zahteva glede stalnega prebivališča za poklic aktuarja (ali pa dveletne izkušnje).

FI: Generalni direktorji in vsaj en revizor zavarovalnice imajo stalno prebivališče v EU, razen če pristojni organi odobrijo izjemo. Generalni zastopnik zavarovalniške družbe Republike Moldavije mora imeti stalno prebivališče na Finskem, razen če je glavna uprava družbe v EU.

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

IT: Zahteva glede stalnega prebivališča za poklic aktuarja.

B.	Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

BG: Za izvršne direktorje in poslovodje se zahteva stalno prebivališče v Bolgariji.

FI: Generalni direktor in vsaj en revizor kreditnih institucij imajo stalno prebivališče v EU, razen če finančni nadzorni organ odobri izjemo.

HR: Zahteva se stalno prebivališče. Upravni odbor upravlja poslovanje kreditne institucije iz ozemlja Republike Hrvaške. Vsaj en član upravnega odbora mora tekoče govoriti hrvaški jezik.

IT: Za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev) velja pogoj glede stalnega prebivališča na ozemlju države članice.

LT: Vsaj en vodja bančne uprave mora imeti stalno prebivališče v Republiki Litvi.

PL: Zahteva se državljanstvo za vsaj enega bančnega vodstvenega delavca.

13.	STORITVE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA (samo zasebno financirane storitve)

A.	Storitve bolnišnic (CPC 9311)

B.	Storitve rešilnih vozil (CPC 93192)

C.	Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic (CPC 93193)

E.	Storitve socialnega varstva (CPC 933)

FR: Za opravljanje vodstvenih funkcij je potrebno dovoljenje. Pri dodelitvi dovoljenja se upošteva razpoložljivost lokalnih vodstvenih delavcev.

HR: vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

LV: Preverjanja gospodarskih potreb za zdravnike, zobozdravnike, babice, medicinske sestre, fizioterapevte in paramedicinsko osebje.

PL: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje. Tuji zdravniki imajo omejeno glasovalno pravico v poklicnih zbornicah.

14.	TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.	Hoteli, restavracije ter priprava in dostava jedi (CPC 641, CPC 642 in CPC 643) razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu (10)

BG: Število tujih vodstvenih delavcev ne sme preseči števila vodstvenih delavcev, ki so bolgarski državljani, v primerih, ko javni (državni in/ali občinski) delež lastniškega kapitala v bolgarskem podjetju presega 50 %.

HR: Zahteva glede državljanstva za storitve sprejemanja gostov ter dobave in priprave hrane v gospodinjstvih in podeželskih domovih.

B.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj) (CPC 7471)

HR: Odobritev ministrstva za turizem za delovno mesto vodje pisarne.

C.	Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472)

BG, CY, ES, FR, EL, HR, HU, LT, MT, PL, PT, SK: Pogoj glede državljanstva.

IT: Turistični vodniki iz držav nečlanic EU morajo pridobiti posebno dovoljenje.

15.	STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA (razen avdiovizualnih storitev)

A.	Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek) (CPC 9619)

FR: Za opravljanje vodstvenih funkcij je potrebno dovoljenje. Če se zahteva dovoljenje za več kot dve leti, zanj velja pogoj glede državljanstva.

16.	PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

a)	Mednarodni prevoz potnikov (CPC 7211 brez nacionalnega kabotažnega prevoza).

b)	Mednarodni prevoz tovora (CPC 7212 brez nacionalnega kabotažnega prevoza)

EU: Pogoj glede državljanstva za posadke plovil.

AT: Pogoj glede državljanstva za večino generalnih direktorjev.

D.	Cestni promet

a)	Prevoz potnikov (CPC 7121 in CPC 7122)

AT: Pogoj glede državljanstva za osebe in delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo.

DK, HR: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

b)	Prevoz tovora (CPC 7123, razen prevoza poštnih in kurirskih pošiljk za lastne potrebe (11)).

AT: Pogoj glede državljanstva za osebe in delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

HR: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce.

E.	Cevovodni transport blaga, razen goriva (12) (CPC 7139)

AT: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje.

17.	POMOŽNE STORITVE V PREVOZU (13)

Pomožne storitve v pomorskem prevozu

a)	Pretovarjanje v pomorstvu

b)	Skladiščenje (del CPC 742)

c)	Storitve carinjenja

d)	Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike

e)	Storitve pomorskih agencij

f)	Storitve odpreme tovora v pomorstvu

g)	Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7213)

h)	Potiskanje in vlečenje (CPC 7214)

i)	Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (del CPC 745)

j)	Druge spremljajoče in pomožne storitve (razen priprave in dostave jedi) (del CPC 749)

AT: Pogoj glede državljanstva za večino generalnih direktorjev.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

DK: Zahteva glede stalnega prebivališča za storitve carinjenja.

EL: Pogoj glede državljanstva za storitve carinjenja.

Pomožne storitve v cestnem prevozu

d)	Dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124)

AT: Pogoj glede državljanstva za osebe in delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva (14)

a)	Skladiščenje blaga, razen goriva, ki se prenaša po cevovodih (del CPC 742)

AT: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje.

19.	ENERGETSKE STORITVE

A.	Spremljajoče storitve v rudarstvu (CPC 883) (15)

SK: Zahteva se stalno prebivališče.

20.	DRUGE STORITVE, KI NISO ZAJETE NA DRUGEM MESTU

a)	Storitve pralnic in kemičnih čistilnic ter storitve barvanja (CPC 9701)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

b)	Frizerske storitve (CPC 97021)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

c)	Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve (CPC 97022)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

d)	Druge lepotilne storitve, d.n. (CPC 97029)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

e)	Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot storitve za sprostitev in dobro telesno počutje in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene (16) (CPC Razl. 1.0 97230)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

(1) V zvezi s sektorskimi storitvami te omejitve ne presegajo omejitev iz obstoječih obveznosti GATT.

(2) Da se državljanom držav nečlanic EU omogoči priznanje njihovih kvalifikacij po celotni EU, je treba skleniti sporazum o vzajemnem priznavanju v okviru iz člena 222 tega sporazuma.

(3) Vključuje storitve pravnega svetovanja, storitve pravnega zastopanja, storitve pravne arbitraže in sprave/mediacije ter pravno dokumentiranje in certificiranje.

Zagotavljanje pravnih storitev je dovoljeno le v zvezi z mednarodnim javnim pravom, pravom EU in pravom katere koli jurisdikcije, v kateri je vlagatelj ali njegovo osebje usposobljeno za opravljanje poklica odvetnika; kot za druge storitve tudi za te storitve veljajo zahteve glede dovoljenj in postopki, ki se uporabljajo v državah članicah. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve in postopki za pridobitev licenc med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici. Pravne storitve v zvezi s pravom EU načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v državi članici in deluje osebno, pravne storitve v zvezi s pravom države članice pa načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v tej državi članici in deluje osebno. Polnopravno članstvo v odvetniški zbornici zadevne države članice je lahko torej nujno za zastopanje pred sodišči in drugimi pristojnimi organi v Uniji, saj vključuje uporabo procesnega prava EU in nacionalnega procesnega prava. Vendar pa lahko v nekaterih državah članicah tuji odvetniki, ki niso polni člani odvetniške zbornice, v civilnih postopkih zastopajo stranko, ki je državljan ali ki pripada državi, v kateri ima odvetnik pravico do opravljanja poklica.

(4) Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so pod 6.A.a) Pravne storitve.

(5) Za dobavo farmacevtskih izdelkov širši javnosti, kot tudi zagotavljanje drugih storitev, veljajo zahteve in postopki za dovoljenja ter postopki, ki veljajo v državah članicah. Na splošno velja, da to dejavnost opravljajo le farmacevti. V nekaterih državah članicah farmacevti zagotavljajo izključno samo dobavo zdravil na recept.

(6) Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskega posrednika in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo nepremičnino.

(7) Vzdrževanje in popravila vozil (CPC 6112, CPC 6122, CPC 8867 in CPC 8868) je pod točkami 6.F.l) 1. do 6.F.l) 4.

Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845), so pod točko 6.B. Računalniške in sorodne storitve

(8) Ne zajema tiskanja, ki spada pod CPC 88442 in je pod točko 6.F. p).

(9) Ne zajema popravil in vzdrževanja, ki so pod točkama 6.B. in 6.F.l) razdelka POSLOVNE STORITVE.

Ne zajema maloprodaje energetskih izdelkov, ki so pod točkama 19.E. in 19.F) razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(10) Priprava in dostava jedi v zračnem prevozu je pod točko 17.E.a) „Storitve zemeljske oskrbe“ razdelka POMOŽNE STORITVE V PREVOZU.

(11) Del CPC 71235, ki je v naslovu KOMUNIKACIJSKE STORITVE pod 7.A. Poštne in kurirske storitve.

(12) Cevovodni transport goriv je pod točko 19.B razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(13) Ne zajema vzdrževanja in popravil vozil, ki so pod točkami 6.F.l) 1. do 6.F.l) 4 razdelka POSLOVNE STORITVE.

(14) Pomožne storitve pri cevovodnem transportu goriv so pod točko 19.C razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(15) Zajema naslednje storitve za honorar ali na podlagi pogodbe: svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z rudarstvom, pripravo rudarskih izkopov, namestitev opreme na mestu izkopa, vrtanje, storitve z orodjem za vrtanje, storitve polaganja zaščitnih in proizvodnih cevi, tehniko izplak in oskrbo, nadzor trdnih snovi, posebne operacije iskanja in dela v jarkih, geologijo območja vrtin in nadzor vrtanja, jemanje vzorcev jedra, storitve preskušanja vrtin, uporabo kabla (t. i. „wireline“), oskrbo in delovanje tekočin za zapolnjevanje vrtin (slanic), dobavo in montažo naprav za zapolnjevanje vrtin, cementiranje (črpanje pod pritiskom), storitve stimulacije (lomljenje, kisanje in črpanje pod pritiskom), storitve zaključnih del in popravila vrtin, zamašitev in opustitev vrtin.

Ne zajema neposrednega dostopa do naravnih virov ali njihovega izkoriščanja.

Ne zajema priprave rudarskih izkopov za vire, razen nafte in plina (CPC 5115), ki je pod 8. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE.

(16) Terapevtske masaže in storitve termalnega zdravljenja so pod točko 6.A.h) Zdravstvene in zobozdravstvene storitve, 6.A.j) 2. Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja ter zdravstvene storitve (13.A in 13.C).

PRILOGA XXVII-D

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI (UNIJA)

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 217 in 218 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za gospodarske dejavnosti, ki so navedene spodaj in za katere veljajo ustrezne omejitve.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, ter

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih omejitev.

Unija sprejema obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake le za tiste sektorje gospodarske dejavnosti, ki so izrecno navedeni na spodnjem seznamu.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

4.	Obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 217 in 218 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake iz Republike Moldavije.

6.	Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov EU in njenih držav članic v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

7.	Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

8.	Spodnji seznam ne posega v obstoj državnih monopolov ali izključnih pravic v zadevnih sektorjih, kakor je Unija določila v Prilogi XXVII-A tega sporazuma.

9.	V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v državi članici ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

10.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 217(1) tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje podsektorje:

1.	Pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU)

2.	Računovodske in knjigovodske storitve

3.	Davčno svetovanje

4.	Arhitekturne storitve, urbanistično in krajinsko načrtovanje

5.	Inženirske storitve in integrirane inženirske storitve

6.	Računalniške in sorodne storitve

7.	Raziskovalne in razvojne storitve

8.	Oglaševanje

9.	Podjetniško in poslovno svetovanje

10.	Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

11.	Tehnično preizkušanje in analiziranje

12.	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve

13.	Vzdrževanje in popravila opreme v okviru pogodbe za opravljanje storitev po prodaji ali po najemu;

14.	Prevajanje

15.	Raziskava na kraju samem

16.	Okoljske storitve

17.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj

18.	Razvedrilne storitve

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členom 218(2) neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje podsektorje:

1.	Pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU)

2.	Arhitekturne storitve, urbanistično načrtovanje in krajinska arhitektura

3.	Inženirske storitve in integrirane inženirske storitve

4.	Računalniške in sorodne storitve

5.	Podjetniško in poslovno svetovanje ter storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

6.	Prevajanje

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

VSI SEKTORJI

Priznavanje

EU: Direktive EU o medsebojnem priznavanju diplom veljajo le za državljane držav članic. Pravica do opravljanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic EU ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici. (1)

Pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU)

(del CPC 861) (2)

AT, CY, DE, EE, IE, LU, NL, PL, PT, SE, UK: Jih ni.

BE, ES, HR, IT, EL: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

BG, CZ, DK, FI, HU, LT, MT, RO, SI, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco za opravljanje dejavnosti. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

FR: Zahteva se poln (poenostavljen) vstop v odvetniško zbornico s preskusom poklicne usposobljenosti. Za opravljanje odvetniškega poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d'Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HR: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, velja pogoj glede državljanstva.

Računovodske in knjigovodske storitve

(CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220)

BE, CY, DE, EE, ES, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

AT: Delodajalec mora biti član ustreznega poklicnega združenja v domači državi, kjer tako združenje obstaja.

FR: Zahteva glede dovoljenja. Zagotavljanje računovodskih in knjigovodskih storitev je odvisno od odločitve ministra za gospodarstvo, finance in industrijo v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve.

BG, CZ, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

Davčno svetovanje

(CPC 863) (3)

BE, DE, EE, ES, FR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE, UK: Jih ni.

AT: Delodajalec mora biti član ustreznega poklicnega združenja v domači državi, kjer tako združenje obstaja. Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

BG, CZ, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

CY: Brez obvez za oddajo davčne napovedi.

PT: Brez obvez.

HR, HU: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Arhitekturne storitve

ter

Urbanistično in krajinsko načrtovanje

(CPC 8671 in CPC 8674)

EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

BE, ES, HR, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

FI: Fizična oseba mora dokazati, da ima posebno znanje, potrebno za storitev, ki jo opravlja.

BG, CY, CZ, DE, FI, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

AT: Storitve načrtovanja samo, kjer je: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR, HU, SK: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Inženirske storitve

ter

Integrirane inženirske storitve

(CPC 8672 in CPC 8673)

EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

BE, ES, HR, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

FI: Fizična oseba mora dokazati, da ima posebno znanje, potrebno za storitev, ki jo opravlja.

BG, CY, CZ, DE, FI, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

AT: Storitve načrtovanja samo, kjer je: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR, HU: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Računalniške in sorodne storitve

(CPC 84)

EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Jih ni.

ES, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

BE: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

AT, DE, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, RO, SK, UK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR: Za ponudnike pogodbenih storitev se zahteva stalno prebivališče. Brez obvez za neodvisne strokovnjake.

Raziskovalne in razvojne storitve

(CPC 851, CPC 852, razen storitev psihologov (4), CPC 853)

EU, razen BE: Zahteva se sporazum o gostovanju z odobreno raziskovalno organizacijo (5).

CZ, DK, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

BE, UK: Brez obvez.

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

Oglaševanje

(CPC 871)

BE, CY, DE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

AT, BG, CZ, DK, FI, HU, LT, LV, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Podjetniško in poslovno svetovanje

(CPC 865)

DE, EE, EL, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

ES, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

BE, HR: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

(CPC 866)

DE, EE, EL, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

BE, ES, HR, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

AT, BG, CY, CZ, FI, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HU: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za storitve na področju arbitraže in pomiritve (CPC 86602), kjer je: Brez obvez.

Tehnično preizkušanje in analiziranje

(CPC 8676)

BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE, UK: Jih ni.

AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve

(CPC 8675)

BE, EE, EL, ES, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE, UK: Jih ni.

AT, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

DE: Brez obvez za javno imenovane geodete.

FR: Brez obvez za geodetske storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom.

BG: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila plovil

(del CPC 8868)

BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI, SE: Jih ni.

AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

(del CPC 8868)

BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Jih ni.

AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz

(CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868)

BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI, SE: Jih ni.

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila zrakoplovov in njihovih delov

(del CPC 8868)

BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Jih ni.

AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav (6)

(CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866)

BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Prevajanje

(CPC 87905, razen uradnih ali sodno overjenih dejavnosti)

DE, EE, FR, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

BE, ES, IT, EL: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

CY, LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

AT, BG, CZ, DK, FI, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR: Brez obvez za neodvisne strokovnjake.

Raziskava na kraju samem

(CPC 5111)

BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Okoljske storitve

(CPC 9401 (7), CPC 9402, CPC 9403, CPC 9404 (8), del CPC 94060 (9), CPC 9405, del CPC 9406, CPC 9409)

BE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: Jih ni.

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, EL, FI, HU, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj (10))

(CPC 7471)

AT, CZ, DE, EE, ES, FR, IT, LU, NL, PL, SI, SE: Jih ni.

BG, EL, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

BE, CY, DK, FI, IE: Brez obvez, razen za vodje potovanj (tj. oseb, katerih naloga je spremljati skupino najmanj desetih oseb, vendar pri tem niso vodniki po določenih lokacijah).

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

UK: Brez obvez.

Razvedrilne storitve, razen avdiovizualnih storitev (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek)

(CPC 9619)

BG, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE: Lahko se zahteva višja kvalifikacija (11). Preverjanje gospodarskih potreb.

AT: Izjemna kvalifikacija in preverjanje gospodarskih potreb, razen za osebe, katerih glavna poklicna dejavnost je na področju umetnosti in katerih glavni vir dohodka je opravljanje te dejavnosti, poleg tega pa te osebe v Avstriji ne opravljajo nobene druge komercialne dejavnosti, kjer: Jih ni.

FR: Brez obvez za ponudnike pogodbenih storitev, razen v naslednjih primerih:

—	delovno dovoljenje je izdano za obdobje, ki ne presega devetih mesecev in se lahko obnovi za tri mesece,

—	Preverjanje gospodarskih potreb.

—	podjetje za opravljanje razvedrilne dejavnosti mora plačati davek francoskemu uradu za priseljevanje in vključevanje („Office Français de l'Immigration et de l'Intégration“).

CY: Preverjanje gospodarskih potreb za storitve glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in za storitve diskotek.

SI: Čas bivanja je omejen na sedem dni na dogodek. Za storitve cirkusov in zabaviščnih parkov je čas bivanja omejen na največ 30 dni na koledarsko leto.

BE, UK: Brez obvez.

(1) Da se državljanom tretjih držav omogoči priznanje njihovih kvalifikacij po celotni EU, je treba skleniti sporazum o vzajemnem priznavanju v okviru iz člena 222 tega sporazuma.

(2) Tako kot za druge storitve tudi za pravne storitve veljajo zahteve in postopki za pridobitev licenc, ki se uporabljajo v državah članicah. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici.

(3) Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so v naslovu Storitve pravnega svetovanja glede mednarodnega javnega prava in tujega prava.

(4) Del CPC 85201, ki je pod „Zdravstvene in zobozdravstvene storitve“.

(5) Za vse države članice, razen DK, morata odobritev raziskovalne organizacije in sporazum o gostovanju izpolnjevati pogoje iz Direktive 2005/71/ES.

(6) Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845), so pod točko „Računalniške storitve“.

(7) Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

(8) Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

(9) Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

(10) Ponudniki storitev, katerih naloga je spremljati skupino najmanj desetih oseb, vendar pri tem niso vodniki po določenih lokacijah.

(11) Kadar kvalifikacija ni bila pridobljena v EU in njenih državah članicah, lahko zadevna država članica presodi, ali je ta kvalifikacija enakovredna tisti, ki jo zahteva na svojem ozemlju.

PRILOGA XXVII-E

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM (REPUBLIKA MOLDAVIJA)

Na spodnjem seznamu so navedene gospodarske dejavnosti, za katere veljajo pridržki v zvezi z nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti s strani Republike Moldavije v skladu s členom 205(1) tega sporazuma za ustanove in vlagatelje Unije.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve,

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih pridržkov v sektorju ali podsektorju iz prvega stolpca.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991;

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

3.	Spodnji seznam v skladu s členom 202(1) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

5.	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

I.	HORIZONTALNI PRIDRŽKI

Zemljišče

Pridržki zajemajo vse sektorje

Čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let.

Tuji ponudnik lahko kupi zemljišče, razen kmetijska zemljišča in gozdove.

I.	POSEBNI PRIDRŽKI

1.	POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

(a)	Pravne storitve

—	Omejeno na svetovanje na področju prava države gostiteljice (CPC 861)

Pravne storitve v zvezi z zastopanjem na sodiščih in drugih javnih organih lahko zagotavljajo pravni strokovnjaki iz države članice EU v sodelovanju z lokalnim odvetnikom ali po enoletnem pripravništvu za pridobitev dovoljenja v Republiki Moldaviji.

Pravno svetovalne storitve, razen zastopanje na sodišču in drugih organih, se lahko zagotovijo po predhodni registraciji v posebnem registru Sveta odvetniških združenj.

Prevajanje in/ali tolmačenje za sodne organe se lahko zagotavlja, potem ko potrditvena komisija ministrstva za sodstvo predhodno prizna dovoljenje zapriseženega tolmača/prevajalca, ki je bilo izdano v drugi državi.

Mediacijo lahko zagotavlja oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje mediacije, izdano v drugi državi, potem ko je odbor za mediacije potrdil njeno dovoljenje.

Storitve pooblaščenega stečajnega upravitelja se lahko opravljajo po enoletnem pripravništvu in po opravljenem izpitu komisije za dovoljenja in nadzor ministrstva za sodstvo.

Zahteva glede državljanstva za javne notarje in sodne izvršitelje.

(h)	Zasebne zdravstvene in zobozdravstvene storitve (CPC 9312) (CPC 9312, razen storitev, ki jih zagotavlja zasebni sektor)

Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje lokalnih zdravstvenih organov, ki temelji na preverjanju gospodarskih potreb.

F.	Druge poslovne storitve

(k)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile (CPC 872);

Storitve lahko zagotavljajo samo pravne osebe, registrirane v Republiki Moldaviji.

(l)	Preiskovalne in varnostne storitve (CPC 873);

2.	KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A.	Poštne storitve

(a)	Mednarodne poštne storitve, tudi notranje poštne storitve, povezane s pismi do 350 gramov; (CPC 7511)

Monopol družbe v državni lasti „Posta Moldova“.

7.	FINANČNE STORITVE

Bančni sektor in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami.

Nacionalna banka Moldavije je fiskalni urad vlade za potrebe države na trgu zakladnih menic.

PRILOGA XXVII-F

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV

(REPUBLIKA MOLDAVIJA)

Na spodnjem seznamu obveznosti so navedene gospodarske dejavnosti, ki jih je Republika Moldavija liberalizirala v skladu s členom 212 tega sporazuma, ter prek pridržkov tudi omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se Unije v teh dejavnostih.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem je bila prevzeta obveznost;

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih pridržkov v sektorju ali podsektorju iz prvega stolpca;

V sektorjih ali podsektorjih, ki na spodnjem seznamu niso navedeni, obveznosti niso bile prevzete.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991;

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za pridobitev dovoljenj, kadar ti ne pomenijo omejitve dostopa do trga ali nacionalne obravnave v smislu členov 210 in 211 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, nediskriminatorna zahteva, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na okoljsko zaščitenih območjih ali na območjih s posebnim zgodovinskim ali umetniškim pomenom) v vsakem primeru veljajo za podjetnike druge pogodbenice, četudi niso na seznamu.

4.	Spodnji seznam ne posega v izvedljivost načina 1 v nekaterih storitvenih sektorjih in podsektorjih ter ne posega v obstoj državnih monopolov in izključnih pravic, kot je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

5.	Spodnji seznam v skladu s členom 202(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

6.	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim osebam ali pravnim osebam.

7.	Način 1 in način 2 se nanašata na opravljanje storitev, kakor je opisano v točkah (a) oziroma (b) člena 203(13) tega sporazuma.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

I.	POSEBNE OBVEZNOSTI

1.	POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

(a)	Pravne storitve

—	vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava;

(1)	Brez obvez, razen za pripravo pravnih dokumentov.

(CPC 861)

(2)

Jih ni.

—	svetovanje o domačem pravu, pravu tretje države in mednarodnem pravu;

(1)

Jih ni.

(del CPC 861)

(2)

Jih ni.

(b)	Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve (CPC 862);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Davčne storitve (CPC 863);

(d)	Arhitekturne storitve (CPC 8671);

(e)	Inženirske storitve; (CPC 8672);

(f)	Integrirane inženirske storitve (CPC 8673);

(g)	Urbanistično in krajinsko načrtovanje (CPC 8674);

(h)	Zasebne zdravstvene in zobozdravstvene storitve (CPC 9312) (CPC 9312, razen storitev, ki jih zagotavlja zasebni sektor)

(1)

Jih ni.

(2)	Javni programi za zdravstveno zavarovanje ne zajemajo stroškov medicinske oskrbe v tujini.

(i)	Veterinarske storitve (CPC 932)

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(j)	Storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja (CPC 93191, razen storitev, ki jih zagotavlja zasebni sektor)

(1)

Jih ni.

(2)	Javni programi za zdravstveno zavarovanje ne zajemajo stroškov medicinskih storitev v tujini.

B.	Računalniške in sorodne storitve

(a)	Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme (CPC 841);

(b)	Storitve izvajanja programske opreme (CPC 842);

(c)	Storitve obdelave podatkov (CPC 843);

(d)	Storitve v zvezi s podatkovnimi zbirkami (CPC 844)

(e)	Drugo (CPC 845 + 849)

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

C.	Raziskovalne in razvojne storitve

(a)	Raziskovalne in razvojne storitve v naravoslovnih vedah (CPC 851);

(b)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved (CPC 852);

(c)	Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853).

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

D.	Poslovanje z nepremičninami

(a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest (CPC 821);

(b)	za plačilo ali po pogodbi (CPC 822).

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

(a)	V zvezi z ladjami (CPC 83103);

(b)	V zvezi z zrakoplovi (CPC 83104);

(c)	V zvezi z drugimi vozili in plovili (CPC 83101 + 83102 + 83105);

(d)	V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo (CPC 83106-83109);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(e)	Drugo (CPC 832), vključno s predhodno posnetimi videokasetami in optičnimi diski kot opremo za domače razvedrilo.

F.	Druge poslovne storitve

(a)	Oglaševanje (CPC 871);

(b)	Raziskovanje trga in javnega mnenja (CPC 864);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865);

(d)	Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866);

(e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676);

(f)	Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881);

(g)	Spremljajoče storitve v ribištvu (CPC 882);

(h)	Spremljajoče storitve v rudarstvu (CPC 883 + 5115);

(i)	Spremljajoče storitve v proizvodnji (CPC 884 + 885); (razen 88442);

(j)	Storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887);

(k)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile (CPC 872);

(l)	Poizvedovalne in varnostne storitve (CPC 873);

(m)	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675);

(n)	Vzdrževanje in popravila opreme (ne vključuje pomorskih plovil, zrakoplovov ali druge prevozne opreme) (CPC 633 + 8861-8866);

(o)	Čiščenje stavb (CPC 874);

(p)	Fotografske storitve (CPC 875);

(q)	Pakiranje (CPC 876);

(r)	Založniške storitve, tiskanje (CPC 88442);

(s)	Organiziranje kongresov in srečanj (CPC 87909*);

(t)	Drugo (CPC 8790).

2.	KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A.	Poštne storitve

(a)	Mednarodne poštne storitve, tudi notranje poštne storitve, povezane s pismi do 350 gramov; (CPC 7511);

(1)	Monopol družbe v državni lasti „Posta Moldova“.

(2)

Jih ni.

(b)	Poštne storitve, povezane s paketi (CPC 75112);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Storitve okenc na poštnih uradih (CPC 75113).

B.	Kurirske storitve (CPC 7512)

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

C.	Telekomunikacijske storitve

(a)	Javne telefonske storitve (CPC 7521);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(b)	Storitve analogne celične telefonije (CPC 75213,1);

(c)	Storitve digitalne celične telefonije (CPC 75213,2);

(d)

Mobilne storitve

(CPC 75213):

—	storitve osebnega klica, (CPC 75291),

—	mobilne podatkovne storitve;

(e)	Satelitska komunikacija;

(f)	Storitve poslovne mreže (CPC 7522);

(g)	Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih (CPC 75232);

(h)	Storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih (CPC 7523*);

(i)	Telegrafske storitve in storitve teleksa (CPC 7522 in 7523)

(j)	Storitve telefaksa (CPC 7521+7529);

(k)	Storitve zasebnih zakupljenih vodov (CPC 7522+7523)

(l)	Elektronska pošta (CPC 7523*);

(m)	Glasovna pošta (CPC 7523*)

(n)	Spletne informacije in priklic podatkov (CPC 7523*);

(o)	Računalniško izmenjevanje podatkov (EDI) (CPC 7523*);

(p)	Storitve telefaksa z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči (CPC 7523*);

(q)	Pretvorba kod in protokolov (CPC ni na voljo);

(r)	Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (CPC 843);

(s)	Druge telekomunikacijske storitve (CPC 7529);

(t)	Drugo (CPC 7549).

3.	GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

(a)	Splošna gradbena dela na stavbah (CPC 512);

(b)	Gradnja inženirskih objektov (CPC 513);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Inštalacije in montaža (CPC 514 + 516);

(d)	Zaključna gradbena dela (CPC 517);

(e)	Drugo (CPC511 + 515 + 518).

4.	DISTRIBUCIJSKE STORITVE

(a)	Posredniške storitve (CPC 621);

(b)	Veleprodaja (CPC 611, 622);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Maloprodaja (CPC 611 + 613 + 631 + 632 + 633 + 6111 + 6113 + 6121), vključno z avdio in video ploščami in kasetami ter optičnimi diski (СРС 63234);

(d)	Franšizing (CPC 8929);

(e)	Druge distribucijske storitve

5.	IZOBRAŽEVANJE

(a)	Primarno izobraževanje (CPC 921);

(b)	Sekundarno izobraževanje (CPC 922);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Višje izobraževanje (del CPC 923);

(d)	Izobraževanje odraslih (CPC924);

(e)	Druge izobraževalne storitve (CPC 929).

6.	OKOLJSKE STORITVE

A.	Storitve, povezane z odpadno vodo (CPC 9401) (1)

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

B.	Ravnanje s trdnimi in nevarnimi odpadki, razen čezmejnega prevoza nevarnih odpadkov

(a)	Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402)

(b)	Storitve javne higiene in podobne storitve (CPC 9403)

C.	Varstvo zunanjega zraka in podnebja (CPC 9404) (2)

D.	Saniranje in čiščenje zemljišč in voda

(a)	Obdelava, saniranje kontaminiranih/onesnaženih zemljišč in voda (del CPC 94060) (3)

E.	Zmanjševanje hrupa in vibracij (CPC 9405)

F.	Varstvo biotske raznovrstnosti in krajine

(a)	Varstvo narave in krajine (del CPC 9406)

G.	Druge okoljske in pomožne storitve (CPC 94090)

7.	FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

(a)	Življenjsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje;

(b)	Druga zavarovanja, razen življenjskega (CPC 8129, razen pomorsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje;

(d)	Pozavarovanje in retrocesija;

(e)	Pomožne storitve za zavarovalništvo (vključno s storitvami posredovanja in agencije)

B.	Bančni sektor in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

(a)	Sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;

(b)	Vse vrste posojil, vključno s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Finančni zakup;

(d)	Vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja;

(e)	Garancije in obveznosti;

(f)

Trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

—	z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati itd.);

—	s tujo valuto;

—	z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije;

—	z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri itd.;

—	s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

—	z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami;

(g)	Denarnoposredniški posli;

(h)	Upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in storitve skrbniških skladov;

(i)	Storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi;

(j)	Svetovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v členu 1B MNT.TNC/W/50, vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(k)	Zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev

(l)	Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami.

8.	BOLNIŠNICE TER DRUGI OBJEKTI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO IN NEGO

(a)	Storitve bolnišnic Storitve zasebnih bolnišnic in sanatorijev (CPC 9311, razen storitev, ki jih zagotavlja javni sektor)

(b)	Storitve socialnega varstva (CPC 933);

(c)	Druge zdravstvene storitve (CPC 9319, razen 93191).

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

9.	TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

(a)	Hoteli in restavracije (vključno s pripravo in dostavo jedi) (CPC 641-643);

(b)	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (CPC 7471);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)	Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472);

(d)	Druge turistične storitve in storitve v zvezi s potovanji

10.	STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

(a)	Storitve delovanja kinematografov (CPC 96199**) (4)

(1)	Brez obvez.

(2)	Brez obvez.

(b)	Druge razvedrilne storitve (CPC 96191 + 96194);

(c)	Storitve tiskovnih agencij (CPC 962);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(e)	Športne in druge rekreacijske storitve (CPC 964).

11.	PREVOZNE STORITVE

(a)	Storitve v pomorskem prevozu (CPC 7211, 7212, 7213, 8868, 7214, 745);

(b)	Prevoz po celinskih plovnih poteh (CPC 7221, 7222, 7223, 8868, 7224, 745);

(1)

Jih ni.

(2)

Jih ni.

(c)

Zračni prevoz, določen v prilogi o zračnem prevozu:

a) in b)

Prevoz potnikov in tovora (CPC 731 + CPC 732)

c)	Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 734),

d)	Vzdrževanje in popravila zrakoplovov (CPC 8868**),

e)	Prodaja in trženje storitev zračnega prevoza (CPC 746*),

f)	Računalniški sistem rezervacij (CPC 746*);

g)	Upravljanje letališč

h)	Storitve zemeljske oskrbe (vključno s pripravo in dostavo jedi)

(d)	Vesoljski promet (CPC 733);

(e)	Železniški prevoz (CPC 7111, 7112, 7113, 8868**, 743);

(f)

Cestni prevoz

a)	Prevoz potnikov (CPC 7121 + 7122),

b)	Prevoz tovora (CPC 7123, za 7123, razen za kabotažne storitve),

c)	Dajanje komercialnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124),

d)	Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz (CPC 6112 + 8867),

e)	Spremljajoče storitve v cestnem prevozu (CPC 744);

(g)	Cevovodni transport (CPC 7131, 7139);

(h)

Pomožne storitve za vse vrste prevoza:

a)	Ravnanje s tovorom in skladiščenje (CPC 741, 742),

b)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora ter druge spremljajoče in pomožne storitve (CPC 748, 749).

(1) Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

(2) Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

(3) Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

(4)

** Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.

PRILOGA XXVII-G

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV (REPUBLIKA MOLDAVIJA)

Seznam spodaj navedeni pridržkov navaja gospodarske dejavnosti, ki so bile liberalizirane v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, za katere se uporabljajo omejitve v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki v skladu s členom 215 in v zvezi s prodajalci poslovnih storitev v skladu s členom 216 tega sporazuma, ter določa take omejitve.

Na spodnjem seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, ter

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih omejitev.

Republika Moldavija ne prevzame nobene obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev v gospodarskih dejavnostih, ki niso liberalizirane (ki ostanejo brez obvez) v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

3.	Obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike, prodajalce poslovnih storitev in prodajalce blaga ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

5.	Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Republike Moldavije v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

6.	Spodnji seznam v skladu s členom 202(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

7.	Spodnji seznam ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kakor je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

8.	V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v Republiki Moldaviji, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

9.	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

I.	POSEBNE OBVEZNOSTI

1.	POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

(a)	Pravne storitve

—	Omejeno na svetovanje na področju prava države gostiteljice (CPC 861)

Pravno svetovalne storitve, razen zastopanje na sodišču in drugih organih, se lahko zagotovijo po predhodni registraciji v posebnem registru Sveta odvetniških združenj.

Mediacijo lahko zagotavlja oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje mediacije, izdano v drugi državi, potem ko je odbor za mediacije potrdil njeno dovoljenje.

Storitve pooblaščenega stečajnega upravitelja se lahko opravljajo po enoletnem pripravništvu in po opravljenem izpitu komisije za dovoljenja in nadzor ministrstva za sodstvo.

Zahteva glede državljanstva za javne notarje in sodne izvršitelje.

(j)	Storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja (CPC 93191, razen storitev, ki jih zagotavlja javni sektor)

Zahteva glede državljanstva.

Priloga XXVII-H

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI (REPUBLIKA MOLDAVIJA)

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, ter

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih omejitev.

Republika Moldavija sprejema obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake le za tiste sektorje gospodarske dejavnosti, ki so izrecno navedeni na spodnjem seznamu.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)	CPC Razl. 1.0 pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

4.	Obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 217 in 218 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake iz Unije.

6.	Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Republike Moldavije v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

7.	Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

8.	Spodnji seznam ne posega v obstoj državnih monopolov ali izključnih pravic v zadevnih sektorjih, kakor je Unija določila v Prilogi XXVII-A tega sporazuma.

9.	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

I.	POSEBNE OBVEZNOSTI

1.	POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

(a)	Pravne storitve

—	vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava; (CPC 861)

Pravno svetovalne storitve, razen zastopanje na sodišču in drugih organih, se lahko zagotovijo po predhodni registraciji v posebnem registru Sveta odvetniških združenj.

Mediacijo lahko zagotavlja oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje mediacije, izdano v drugi državi, potem ko je odbor za mediacije potrdil njeno dovoljenje.

Storitve pooblaščenega stečajnega upravitelja se lahko opravljajo po enoletnem pripravništvu in po opravljenem izpitu komisije za dovoljenja in nadzor ministrstva za sodstvo.

Zahteva glede državljanstva za javne notarje in sodne izvršitelje.

—	svetovanje o domačem pravu, pravu tretje države in mednarodnem pravu; (del CPC 861)

Jih ni.

(b)	Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve (CPC 862);

Jih ni.

(c)	Davčne storitve (CPC 863);

(d)	Arhitekturne storitve (CPC 8671)

(e)	Inženirske storitve; (CPC 8672)

(f)	Integrirane inženirske storitve (CPC 8673)

(g)	Urbanistično in krajinsko načrtovanje (CPC 8674)

(h)	Zasebne zdravstvene in zobozdravstvene storitve (CPC 9312) (CPC 9312, razen storitev, ki jih zagotavlja javni sektor)

(i)	Veterinarske storitve (CPC 932)

(j)	Storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja (CPC 93191, razen storitev, ki jih zagotavlja javni sektor)

Zahteva glede državljanstva.

B.	Računalniške in sorodne storitve

(a)	Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme; (CPC 841)

(b)	Storitve izvajanja programske opreme; (CPC 842)

(c)	Storitve obdelave podatkov (CPC 843)

(d)	Storitve v zvezi s podatkovnimi zbirkami; (CPC 844)

(e)	Drugo (CPC 845 + 849)

Jih ni.

C.	Raziskovalne in razvojne storitve

(a)	Raziskovalne in razvojne storitve v naravoslovnih vedah (CPC 851);

(b)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved (CPC 852);

(c)	Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853).

Jih ni.

D.	Poslovanje z nepremičninami

(a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest (CPC 821);

(b)	za plačilo ali po pogodbi (CPC 822).

Jih ni.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

(a)	V zvezi z ladjami (CPC 83103);

(b)	V zvezi z zrakoplovi (CPC 83104);

(c)	V zvezi z drugimi vozili in plovili (CPC 83101 + 83102 + 83105);

(d)	V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo (CPC 83106-83109);

Jih ni.

(e)	Drugo (CPC 832), vključno s predhodno posnetimi videokasetami in optičnimi diski kot opremo za domače razvedrilo.

F.	Druge poslovne storitve

(a)	Oglaševanje (CPC 871);

(b)	Raziskovanje trga in javnega mnenja (CPC 864);

Jih ni.

(c)	Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865);

(d)	Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866);

(e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676);

(f)	Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881);

(g)	Spremljajoče storitve v ribištvu (CPC 882);

(h)	Spremljajoče storitve v rudarstvu (CPC 883 + 5115);

(i)	Spremljajoče storitve v proizvodnji (CPC 884 + 885); (razen 88442);

(j)	Storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887);

(k)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile (CPC 872);

(l)	Poizvedovalne in varnostne storitve (CPC 873);

(m)	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675);

(n)	Vzdrževanje in popravila opreme (ne vključuje pomorskih plovil, zrakoplovov ali druge prevozne opreme) (CPC 633 + 8861-8866);

(o)	Čiščenje stavb (CPC 874);

(p)	Fotografske storitve (CPC 875);

(q)	Pakiranje (CPC 876);

(r)	Založniške storitve, tiskanje (CPC 88442);

(s)	Organiziranje kongresov in srečanj (CPC 87909 *);

(t)	Drugo (CPC 8790).

2.	KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A.	Poštne storitve

(a)	Mednarodne poštne storitve, tudi notranje poštne storitve, povezane s pismi do 350 gramov; (CPC 7511)

Jih ni.

(b)	Poštne storitve, povezane s paketi (CPC 75112);

(c)	Storitve okenc na poštnih uradih (CPC 75113);

B.	Kurirske storitve (CPC 7512)

Jih ni.

C.	Telekomunikacijske storitve

(a)	Javne telefonske storitve (CPC 7521);

Jih ni.

(b)	Storitve analogne celične telefonije (CPC 75213,1);

(c)	Storitve digitalne celične telefonije (CPC 75213,2);

(d)

Mobilne storitve

(CPC 75213):

—	Storitve osebnega klica (CPC 75291),

—	mobilne podatkovne storitve;

(e)	Satelitska komunikacija;

(f)	Storitve poslovne mreže (CPC 7522);

(g)	Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih (CPC 75232);

(h)	Storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih (CPC 7523*);

(i)	Telegrafske storitve in storitve teleksa; (CPC 7522 in 7523)

(j)	Storitve telefaksa; (CPC 7521+7529);

(k)	Storitve zasebnih zakupljenih vodov; (CPC 7522+7523)

(l)	Elektronska pošta (CPC 7523*);

(m)	Glasovna pošta (CPC 7523*);

(n)	Spletne informacije in priklic podatkov (CPC 7523*);

(o)	Računalniško izmenjevanje podatkov (EDI) (CPC 7523*);

(p)	Storitve telefaksa z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči (CPC 7523*);

(q)	Pretvorba kod in protokolov (CPC ni na voljo);

(r)	Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (CPC 843);

(s)	Druge telekomunikacijske storitve (CPC 7529);

(t)	Drugo (CPC 7549).

3.	GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

(a)	Splošna gradbena dela na stavbah (CPC 512)

(b)	Gradnja inženirskih objektov (CPC 513);

Jih ni.

(c)	Inštalacije in montaža (CPC 514 + 516);

(d)	Zaključna gradbena dela (CPC 517);

(e)	Drugo (CPC511 + 515 + 518).

4.	DISTRIBUCIJSKE STORITVE

(a)	Posredniške storitve (CPC 621);

(b)	Veleprodaja (CPC 611, 622);

Jih ni.

(c)	Maloprodaja (CPC 611 + 631 + 632 + 633 + 6111 + 6113 + 6121), vključno z avdio in video ploščami in kasetami ter optičnimi diski (СРС 63234);

(d)	Franšizing (CPC 8929);

(e)	Druge distribucijske storitve

5.	IZOBRAŽEVANJE

(a)	Primarno izobraževanje (CPC 921);

(b)	Sekundarno izobraževanje (CPC 922);

Jih ni.

(c)	Višje izobraževanje (del CPC 923);

(d)	Izobraževanje odraslih (CPC924);

(e)	Druge izobraževalne storitve (CPC 929).

6.	OKOLJSKE STORITVE

A.	Storitve, povezane z odpadno vodo (CPC 9401) (1)

Jih ni.

B.	Ravnanje s trdnimi in nevarnimi odpadki, razen čezmejnega prevoza nevarnih odpadkov

(a)	Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402)

(b)	Storitve javne higiene in podobne storitve (CPC 9403)

C.	Varstvo zunanjega zraka in podnebja (CPC 9404) (2)

D.	Saniranje in čiščenje zemljišč in voda

(a)	Obdelava, saniranje kontaminiranih/onesnaženih zemljišč in voda (del CPC 94060) (3)

E.	Zmanjševanje hrupa in vibracij (CPC 9405)

F.	Varstvo biotske raznovrstnosti in krajine

(a)	Varstvo narave in krajine (del CPC 9406)

G.	Druge okoljske in pomožne storitve (CPC 94090)

7.	FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

(a)	Življenjsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje (CPC 8121);

(b)	Druga zavarovanja, razen življenjskega (CPC 8129, razen pomorsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje);

Jih ni.

(c)	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje (CPC 8129);

(d)	Pozavarovanje in retrocesija (CPC 81299);

(e)	Pomožne storitve za zavarovalništvo (vključno s storitvami posredovanja in agencije) (CPC 8140).

B.	Bančni sektor in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

(a)	Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov (CPC 81115-81119);

(b)	Vse vrste posojil, vključno s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov; (CPC 8113);

Jih ni.

(c)	Finančni zakup; (8112);

(d)	Vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja (CPC 81339*);

(e)	Garancije in obveznosti (CPC 81199*);

(f)

Trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

—	z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati itd.) (81339*),

—	s tujo valuto (81333),

—	z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije (81339*),

—	z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri itd. (81339*),

—	s prenosljivimi vrednostnimi papirji; (CPC 81321*),

—	z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami (81339*)

(g)	Denarnoposredniški posli (81339*);

(h)	Upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in storitve skrbniških skladov (8119*, 81323);

(i)	Storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi (81339* ali 81319*);

(j)	Svetovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v členu 1B MNT.TNC/W/50, vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij (8131 ali 8133);

(k)	Zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev (8131);

(l)	Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami (8132).

8.	BOLNIŠNICE TER DRUGI OBJEKTI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO IN NEGO

(a)	Storitve bolnišnic Storitve zasebnih bolnišnic in sanatorijev (CPC 9311, razen storitev, ki jih zagotavlja javni sektor);

Jih ni.

(b)	Storitve socialnega varstva (CPC 933);

(c)	Druge zdravstvene storitve (CPC 9319, razen 93191).

9.	TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

(a)	Hoteli in restavracije (vključno s pripravo in dostavo jedi) (CPC 641-643);

(b)	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (CPC 7471);

Jih ni.

(c)	Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472);

(d)	Druge turistične storitve in storitve v zvezi s potovanji

10.	STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

(a)	Storitve delovanja kinematografov (CPC 96199**) (4);

Jih ni.

(b)	Druge razvedrilne storitve (CPC 96191 + 96194);

(c)	Storitve tiskovnih agencij (CPC 962);

(e)	Športne in druge rekreacijske storitve (CPC 964).

11.	PREVOZNE STORITVE

(a)	Storitve v pomorskem prevozu (CPC 7211, 7212, 7213, 8868, 7214, 745);

(b)	Prevoz po celinskih plovnih poteh (CPC 7221, 7222, 7223, 8868, 7224, 745);

Jih ni.

(c)

Zračni prevoz, določen v prilogi o zračnem prevozu:

a) in b)

Prevoz potnikov in tovora

(CPC 731, 732),

c)	Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 734),

d)	Vzdrževanje in popravila zrakoplovov (CPC 8868**),

e)	Prodaja in trženje storitev zračnega prevoza (CPC 746*),

f)	Računalniški sistem rezervacij (CPC 746*);

(d)	Vesoljski promet (CPC 733);

(e)	Železniški prevoz (CPC 7111, 7112, 7113, 8868**, 743);

(f)

Cestni prevoz

a)	Prevoz potnikov (CPC 7121 + 7122),

b)	Prevoz tovora (CPC 7123, za 7123, razen za kabotažne storitve),

c)	Dajanje komercialnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124),

d)	Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz (CPC 6112 + 8867),

e)	Spremljajoče storitve v cestnem prevozu (CPC 744);

(g)	Cevovodni transport (CPC 7131, 7139);

(h)

Pomožne storitve za vse vrste prevoza:

a)	Ravnanje s tovorom in skladiščenje (CPC 741, 742),

b)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora ter druge spremljajoče in pomožne storitve (CPC 748, 749).

(1) Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

(2) Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

(3) Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

(4)

** Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.

PRILOGA XXVIII

PRIBLIŽEVANJE

PRILOGA XXVIII-A

PRAVILA ZA FINANČNE STORITVE

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/44/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij

Hranilnice in posojilnice Republike Moldavije se obravnavajo na enak način kot institucije iz člena 2 navedene direktive in so v skladu s tem izvzete iz področja uporabe navedene direktive.

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2007/18/ES z dne 27. marca 2007 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja nekaterih institucij iz področje njene uporabe ali njihove vključitve v področje njene uporabe ter glede obravnave izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/18/ES se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen spodaj navedenega, se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

V zvezi z institucijami, razen kreditnimi institucijami, določenimi v členu 3(1)(a) navedene direktive, se določbe v zvezi z zneski zahtevanega ustanovitvenega kapitala, kakor so določeni v členih 5(1), 5(3), 6, 7(a), 7(b), 7(c), 8(a), 8(b), 8(c) in 9 navedene direktive izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen določbe, ki se nanaša na najnižjo stopnjo odškodnine za vsakega vlagatelja iz člena 7 navedene direktive, se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Določba, ki se nanaša na najnižjo stopnjo odškodnine za vsakega vlagatelja iz člena 7 navedene direktive, se izvede v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij

Časovni razpored: določbe Direktive 2001/65/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/51/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/46/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Priporočilo Komisije z dne 18. decembra 1991 o zavarovalnih zastopnikih (92/48/EGS)

Časovni razpored: ni relevantno.

Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/73/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2007/14/ES z dne 8. marca 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/14/ES se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen določbe, ki se nanaša na najnižjo stopnjo odškodnine za vsakega vlagatelja iz člena 4 navedene direktive, se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Določbe navedene direktive, ki se nanaša na najnižjo stopnjo odškodnine za vsakega vlagatelja iz člena 4 navedene direktive, se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/72/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2003/124/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo in razkritjem notranjih informacij javnosti ter opredelitvijo tržne manipulacije

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/124/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravično predstavitvijo naložbenih priporočil in razkrivanjem nasprotij interesov

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/125/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/16/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil

Časovni razpored: določbe Direktive 2009/44/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/70/ES se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XXVIII-B

PRAVILA ZA TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/21/ES:

—	krepitev neodvisnosti in upravne zmogljivosti nacionalnega regulativnega organa na področju elektronskih komunikacij,

—	oblikovanje postopkov za javno razpravo o novih regulativnih ukrepih,

—	oblikovanje učinkovitih pritožbenih mehanizmov zoper odločitve nacionalnega regulativnega organa na področju elektronskih komunikacij, ter

—	opredelitev zadevnih trgov izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja, in analiza teh trgov, da se presodi, ali so na njih operaterji s pomembno tržno močjo.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v enem letu in pol od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/20/ES:

—	izvajanje uredbe o ureditvi splošnih odobritev in omejitvi potrebe po individualnih licencah le na posebne, ustrezno utemeljene primere,

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009

Na podlagi analize trga, ki se opravi v skladu z okvirno direktivo, nacionalni regulativni organ naloži operaterjem, za katere se ugotovi pomembna tržna moč na zadevnem trgu, ustrezne regulativne obveznosti glede:

—	dostopa do posebnih omrežnih naprav in njihove uporabe,

—	cenovnega nadzora cen dostopa in medomrežnega povezovanja, vključno z obveznostmi stroškovne naravnanosti, ter

—	preglednosti, nediskriminacije in ločenega računovodstva.

Časovni razpored: navedene določbe Direktive 2002/19/ES se izvedejo v enem letu in pol od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/22/ES:

—	uveljavitev uredbe o obveznosti zagotavljanja univerzalnih storitev, vključno z oblikovanjem mehanizmov za obračun stroškov in financiranje, ter

—	zagotovitev spoštovanja interesov in pravic uporabnikov, zlasti prek uvedbe prenosljivosti številk in enotne evropske številke za klic v sili „112“.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Časovni razpored: ukrepi, ki izhajajo iz delovanja navedene direktive, se začnejo izvajati v enem letu in pol od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/58/ES:

—	izvedbena zakonodaja za zagotovitev temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do varstva zasebnosti, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij in za zagotovitev prostega pretoka takih podatkov ter elektronske komunikacijske opreme in storitev.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti

—	sprejetje politike in uredbe za zagotovitev usklajene razpoložljivosti in učinkovite uporabe radijskega spektra

Časovni razpored: ukrepi, ki izhajajo iz delovanja navedene odločbe, se začnejo izvajati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2008/294/ES z dne 7. aprila 2008 o usklajenih pogojih glede uporabe spektra za izvajanje mobilnih komunikacijskih storitev na letalu (storitev MCA) v Skupnosti

Časovni razpored: ukrepi, ki izhajajo iz delovanja navedene odločbe, se začnejo izvajati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v enem letu in pol od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	povečanje razvoja elektronskega poslovanja,

—	odstranitev ovir za čezmejno zagotavljanje storitev informacijske družbe,

—	zagotavljanje pravne varnosti za ponudnike storitev informacijske družbe ter

—	uskladitev omejitve glede odgovornosti ponudnikov storitev, ki delujejo kot posredniki, pri zagotavljanju izključnega prenosa podatkov, shranjevanja v predpomnilniku ali gostiteljstva, ter določitev, da ni splošne obveznosti glede nadzora.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

—	sprejetje politike in zakonodaje za oblikovanje okvira za uporabo elektronskega podpisa, ki bo zagotavljal osnovno pravno priznavanje elektronskih podpisov in njegovo sprejemljivost kot dokazno sredstvo v sodnih postopkih,

—	uvedba obveznega nadzornega sistema za overitelje, ki izdaja kvalificirana potrdila.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XXVIII-C

PRAVILA ZA POŠTNE IN KURIRSKE STORITVE

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Direktiva 97/67/ES z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o spremembah Direktive 97/67/ES glede nadaljnjega odpiranja trgov poštnih storitev v Skupnosti konkurenci

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/39/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti

Časovni razpored: določbe Direktive 2008/6/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XXVIII-D

PRAVILA ZA MEDNARODNI POMORSKI PREVOZ

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Pomorska varnost- država zastave/klasifikacijski zavodi

Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Država zastave

Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pomorska inšpekcija države pristanišča

Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sistem spremljanja za ladijski promet

Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Preiskovanje nesreč

Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odgovornost prevoznikov potnikov

Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 336/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tehnična in operativna pravila

Potniške ladje

Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti ro-ro potniških ladij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tankerji

Uredba (ES) št. 417/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. februarja 2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom

Časovni razpored izločanja tankerjev z enojnim trupom bo sledil urniku, kakor je določen z mednarodno konvencijo MARPOL.

Ladje za prevoz razsutega tovora

Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Posadka

Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Okolje

Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 782/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tehnični pogoji

Direktiva 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Družbeni pogoji

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) – Priloga: Evropski sporazum o organizaciji delovnega časa pomorščakov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o uveljavljanju določb o delovnem času pomorščakov na krovu ladij, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pomorska varnost

Direktiva 2005/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih

Časovni razpored: določbe navedene direktive (razen tistih v zvezi s pregledi Komisije) se začnejo izvajati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih

Časovni razpored: določbe navedene uredbe (razen tistih v zvezi s pregledi Komisije) se začnejo izvajati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA XXIX

JAVNA NAROČILA

PRILOGA XXIX-A

Pragi

Vrednosti pragov iz člena 269(3) tega sporazuma so za obe pogodbenici:

(a)	130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, razen za javna naročila storitev iz tretje alinee člena 7(b) Direktive 2004/18/ES;

(b)	200 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki niso zajeti v točki a);

(c)	5 000 000 EUR za javna naročila in koncesije za gradnje;

(d)	5 000 000 EUR za gradbene pogodbe v sektorju gospodarskih javnih služb;

(e)	400 000 EUR za naročila blaga ali storitev v sektorju gospodarskih javnih služb;

Pragi iz odstavka 1 se spremenijo, da odražajo pragove, ki se ob začetku veljavnosti tega sporazuma uporabljajo v Uredbi Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil.

PRILOGA XXIX-B

OKVIRNI ČASOVNI RAZPORED INSTITUCIONALNIH REFORM, PRIBLIŽEVANJE ZAKONODAJE IN DOSTOP NA TRG

Faza		Okvirni časovni razpored	Dostop na trg, ki ga EU odobri Republika Moldavija	Dostop na trg, ki ga Republiki Moldaviji odobri EU
1	Izvajanje člena 271 tega sporazuma Izvajanje institucionalnih reform iz člena 270(2) tega sporazuma Dogovor o strategiji reform iz člena 272 tega sporazuma	Devet mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma	Oskrba centralnih vladnih organov	Oskrba centralnih vladnih organov
2	Približevanje in izvajanje osnovnih elementov Direktive 2004/18/ES in Direktive 89/665/EGS	Tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma	Oskrba državnih, regionalnih in lokalnih organov ter oseb javnega prava	Oskrba državnih, regionalnih in lokalnih organov ter oseb javnega prava	Prilogi XXIX-C in XXIX-D
3	Približevanje in izvajanje osnovnih elementov Direktive 2004/17/ES in Direktive 92/13/EGS	Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma	Oskrba vseh naročnikov v sektorju gospodarskih javnih služb	Oskrba vseh naročnikov	Prilogi XXIX-E in XXIX-F
4	Približevanje in izvajanje drugih elementov Direktive 2004/18/ES	Šest let po začetku veljavnosti tega sporazuma	Naročila in koncesije za storitve in gradnje za vse naročnike	Naročila in koncesije za storitve in gradnje za vse naročnike	Priloge XXIX-G, XXIX-H in XXIX-I
5	Približevanje in izvajanje drugih elementov Direktive 2004/17/ES	Osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma	Naročila storitev in gradenj za vse naročnike v sektorju gospodarskih javnih služb	Naročila storitev in gradenj za vse naročnike v sektorju gospodarskih javnih služb	Prilogi XXIX-J in XXIX-K

PRILOGA XXIX-C

Osnovni elementi Direktive 2004/18/ES

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev

(Faza 2)

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1

Definicije (odstavki 1, 2, 8, 9, 11(a), 11(b) in 11(d), 12, 13, 14, 15)

Člen 2

Načela za oddajo naročil

Člen 3

Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 4

Gospodarski subjekti

Člen 6

Zaupnost

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 1

Pragi

Člen 8

Naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem

Člen 9

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov

Oddelek 2

Posebne ureditve

Člen 10

Oddajanje naročil na področju obrambe

Oddelek 3

Izključena naročila

Člen 12

Naročila na vodnem, transportnem, energetskem področju in na področju poštnih storitev (le če so bila približana osnovna pravila iz Direktive 2004/17/ES)

Člen 13

Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Člen 14

Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Člen 15

Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 16

Posebne izključitve

Člen 18

Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Oddelek 4

Posebna ureditev

Člen 19

Rezervirana naročila

POGLAVJE III

Ureditev za javna naročila storitev

Člen 20

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II A

Člen 21

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B

Člen 22

Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama v Prilogi II A in storitve s seznama v Prilogi II B

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 23

Tehnične specifikacije

Člen 24

Variante

Člen 25

Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 26

Pogoji za izvedbo naročil

Člen 27

Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo

POGLAVJE V

Postopki

Člen 28

Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga

Člen 30

Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi

Člen 31

Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1

Objava javnega razpisa

Člen 35

Obvestila: odstavek 1 se prenese smiselno; odstavek 2; prvi, tretji in četrti pododstavek odstavka 4

Člen 36

Oblika in način objave razpisov o natečajih: odstavek 1; odstavek 7;

Oddelek 2

Roki

Člen 38

Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za predložitev ponudb

Člen 39

Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije

Oddelek 3

Vsebina in načini pošiljanja informacij

Člen 40

Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem

Člen 41

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

Oddelek 4

Sporočanje

Člen 42

Pravila, ki se uporabljajo za sporočila

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 44

Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil

Oddelek 2

Merila za ugotavljanje usposobljenosti

Člen 45

Osebni položaj kandidata ali ponudnika

Člen 46

Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti

Člen 47

Ekonomski in finančni položaj

Člen 48

Tehnična in/ali poklicna sposobnost

Člen 49

Standardi za zagotovitev kakovosti

Člen 50

Standardi za okoljsko upravljanje

Člen 51

Dodatni dokumenti in informacije

Oddelek 3

Oddaja naročila

Člen 53

Merila za oddajo naročila

Člen 55

Neobičajno nizke ponudbe

PRILOGE

Priloga I

Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b)

Priloga II

Storitve iz člena 1(2)(d)

Priloga VIII A

Priloga II B

Priloga V

Seznami izdelkov iz člena 7 glede na naročila, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe

Priloga VI

Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij

Priloga VII

Informacije, ki jih je treba navesti v objavah

Priloga VIII A

Informacije, ki jih je treba navesti v objavah o javnih naročilih

Priloga X

Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih

PRILOGA XXIX-D

Osnovni elementi Direktive Sveta 89/665/EGS

z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil

(Faza 2)

Člen 1

Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov

Člen 2

Zahteve za revizijske postopke

Člen 2a

Obdobje mirovanja

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Točka (b) prvega odstavka člena 2b

Člen 2c

Roki za vložitev zahtevka za revizijo

Člen 2d

Neveljavnost

Odstavek 1(b)

Odstavka 2 in 3

Člen 2e

Kršitve te direktive in alternativne kazni

Člen 2f

Roki

PRILOGA XXIX-E

Osnovni elementi Direktive 2004/17/ES

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(Faza 3)

NASLOV I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje

POGLAVJE I

Osnovni pogoji

Člen 1

Opredelitev pojmov (odstavki: 2, 7, 9, 11, 12, 13)

POGLAVJE II

Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva

Oddelek 1

Subjekti

Člen 2

Naročniki

Oddelek 2

Dejavnosti

Člen 3

Plin, toplota in električna energija

Člen 4

Voda

Člen 5

Prevozne storitve

Člen 6

Poštne storitve

Člen 7

Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča

Člen 9

Naročila, ki zajemajo več dejavnosti

POGLAVJE III

Splošne določbe

Člen 10

Načela za oddajo naročil

NASLOV II

Pravila javnega naročanja

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 11

Gospodarski subjekti

Člen 13

Zaupnost

POGLAVJE II

Pragovi in določbe o izključitvi

Oddelek 1

Pragi

Člen 16

Pragovi za oddajo naročil

Člen 17

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov

Oddelek 2

Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

Pododdelek 2

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil

Člen 19

Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

Člen 20

Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi: odstavek 1

Člen 21

Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Člen 22

Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 23

Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja

Pododdelek 3

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev

Člen 24

Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive

Člen 25

Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Pododdelek 4

Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike

Člen 26

Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije

POGLAVJE III

Pravila za javna naročila storitev

Člen 31

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A

Člen 32

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B

Člen 33

Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama v Prilogi XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 34

Tehnične specifikacije

Člen 35

Sporočanje tehničnih specifikacij

Člen 36

Variante

Člen 37

Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 39

Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo

POGLAVJE V

Postopki

Člen 40

(razen odstavek 3(i) in (l)) Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji

POGLAVJE VI

Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1

Objava javnega razpisa

Člen 41

Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti

Člen 42

Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa: odstavka 1 in 3

Člen 43

Obvestila o oddaji naročila (razen drugega in tretjega pododstavka odstavka 1)

Člen 44

Oblika in način objave obvestil (razen prvega pododstavka odstavka 2 in odstavki 4,5, 7)

Oddelek 2

Roki

Člen 45

Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

Člen 46

Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije

Člen 47

Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja

Oddelek 3

Sporočila in informacije

Člen 48

Pravila, ki se uporabljajo za sporočila

Člen 49

Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Člen 51

Splošne določbe

Oddelek 1

Sistem in merila za ugotavljanje usposobljenosti

Člen 52

Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi

Člen 54

Merila za ugotavljanje usposobljenosti

Oddelek 2

Oddaja naročila

Člen 55

Merila za oddajo naročila

Člen 57

Neobičajno nizke ponudbe

Priloga XIII

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnih naročilih:

A.	Odprti postopki

B.	Omejeni postopki

C.	Postopki s pogajanji

Priloga XIV

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti

Priloga XV A

Informacije, ki jih je treba navesti v periodičnem informativnem obvestilu

Priloga XV B

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, kadar se obvestilo ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa

Priloga XVI

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila

Priloga XVII A

Storitve v smislu člena 31

Priloga XVII B

Storitve v smislu člena 32

Priloga XX

Značilnosti objave

Priloga XXI

Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij

Priloga XVIII

Določbe mednarodnega delovnega prava v smislu člena 59(4)

Priloga XXIV

Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih

PRILOGA XXIX-F

Osnovni elementi Direktive Sveta 92/13/EGS

z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES

(Faza 3)

Člen 1

Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov

Člen 2

Zahteve za revizijske postopke

Člen 2a

Obdobje mirovanja

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Točka (b) prvega odstavka člena 2b

Člen 2c

Roki za vložitev zahtevka za revizijo

Člen 2d

Neveljavnost

Odstavek 1(b)

Odstavka 2 in 3

Člen 2e

Kršitve te direktive in alternativne kazni

Člen 2f

Roki

PRILOGA XXIX-G

Drugi neobvezni elementi Direktive 2004/18/ES

(Faza 4)

Elementi Direktive 2004/18/ES iz te priloge niso obvezni, vendar se zanje priporoča približanje. Republika Moldavija lahko te elemente približa v časovnem razporedu iz Priloge XXIX-B tega sporazuma.

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1

Definicije (odstavki 5, 6, 7, 10 in 11(c))

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 2

Posebne ureditve

Člen 11

Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo centralni nabavni organi

Oddelek 4

Posebna ureditev

Člen 19

Rezervirana naročila

POGLAVJE V

Postopki

Člen 29

Konkurenčni dialog

Člen 32

Okvirni sporazumi

Člen 33

Dinamični nabavni sistemi

Člen 34

Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1

Objava javnega razpisa

Člen 35

Obvestila: odstavek 3 ter drugi in tretji pododstavek odstavka 4

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 2

Merila za ugotavljanje usposobljenosti

Člen 52

Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

Oddelek 3

Oddaja naročila

Člen 54

Uporaba elektronskih dražb

PRILOGA XXIX-H

Drugi obvezni elementi Direktive 2004/18/ES

(Faza 4)

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1

Definicije (odstavki 3, 4 in 11(e))

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 3

Izključena naročila

Člen 17

Koncesije za javne storitve

NASLOV III

Pravila za koncesije za javne gradnje

POGLAVJE I

Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje

Člen 56

Področje uporabe

Člen 57

Izključitve iz področja uporabe (razen zadnjega odstavka)

Člen 58

Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje

Člen 59

Rok

Člen 60

Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 61

Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem

POGLAVJE II

Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki

Člen 62

Veljavna pravila

POGLAVJE III

Pravila, ki se uporabljajo za naročila, oddana s strani koncesionarjev, ki niso naročniki

Člen 63

Pravila za objave: prag in izjeme

Člen 64

Objava javnega razpisa

Člen 65

Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

NASLOV IV

Pravila, ki urejajo natečaje

Člen 66

Splošne določbe

Člen 67

Področje uporabe

Člen 68

Izključitve s področja uporabe

Člen 69

Objave razpisov in obvestil

Člen 70

Oblika in način objave razpisov o natečajih

Člen 71

Komunikacijska sredstva za sporočanje

Člen 72

Izbor tekmecev na natečaju

Člen 73

Sestava žirije

Člen 74

Odločitve žirije

Priloga VII B

Informacije, ki morajo biti navedene v obvestilih o koncesijah za javne gradnje

Priloga VIII C

Informacije, ki morajo biti navedene v obvestilih o naročilih gradenj koncesionarjev, ki niso naročniki

Priloga VIII D

Informacije, ki morajo biti navedene v razpisih o natečajih

PRILOGA XXIX-I

Drugi elementi direktive 89/665/EGS,

kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES

(Faza 4)

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Točka (c) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d

Neveljavnost

Točka (c) člena 2d(1)

Odstavek 5

PRILOGA XXIX-J

Drugi neobvezni elementi Direktive 2004/17/ES

(Faza 5)

Elementi Direktive 2004/17/ES iz te priloge niso obvezni, vendar se zanje priporoča približanje. Republika Moldavija lahko te elemente približa v časovnem razporedu iz Priloge XXIX-B tega sporazuma.

NASLOV I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje

POGLAVJE I

Osnovni pogoji

Člen 1

Opredelitev pojmov (odstavki 4, 5, 6, 8)

NASLOV II

Pravila javnega naročanja

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 14

Okvirni sporazumi

Člen 15

Dinamični nakupovalni sistemi

Oddelek 2

Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

Pododdelek 5

Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci

Člen 28

Rezervirana naročila

Člen 29

Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe

POGLAVJE V

Postopki

Člen 40(3)(i) in (l)

POGLAVJE VI

Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1

Objava javnega razpisa

Člen 42

Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa: odstavek 2

Člen 43

Obvestila o oddaji naročila (samo za drugi in tretji pododstavek odstavka 1)

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 2

Oddaja naročila

Člen 56

Uporaba elektronskih dražb

PRILOGA XIII

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnih naročilih

D.	Poenostavljeno obvestilo o naročilu pri dinamičnem nakupovalnem sistemu

PRILOGA XXIX-K

Drugi elementi Direktive 92/13/EGS,

kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES

(Faza 5)

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Točka (c) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d

Neveljavnost

Točka (c) člena 2d(1)

Odstavek 5

PRILOGA XXIX-L

Določbe Direktive 2004/18/ES zunaj področja približevanja

Elementi iz te priloge niso predmet postopka približevanja.

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 5

Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1

Objava javnega razpisa

Člen 36

Oblika in način objave razpisov o natečajih: odstavki 2, 3, 4, 5, 6, 8

Člen 37

Neobvezna objava

Oddelek 5

Poročila

Člen 43

Vsebina poročil

NASLOV V

Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 75

Statistične obveznosti

Člen 76

Vsebina statističnega poročila

Člen 77

Svetovalni odbor za javna naročila

Člen 78

Revizija pragov

Člen 79

Spremembe

Člen 80

Izvajanje

Člen 81

Mehanizmi za spremljanje

Člen 82

Razveljavitve

Člen 83

Začetek veljavnosti

Člen 84

Naslovniki

PRILOGE

Priloga III

Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava iz drugega pododstavka člena 1(9)

Priloga IV

Centralni vladni organi

Priloga VIII

Značilnosti objave

Priloga IX

Registri

Priloga IX A

Javna naročila gradenj

Priloga IX B

Javna naročila blaga

Priloga IX C

Javna naročila storitev

Priloga XI

Skrajni roki za prenos in uporabo (člen 80)

Priloga XII

Korelacijska tabela

PRILOGA XXIX-M

Določbe Direktive 2004/17/ES zunaj področja približevanja

Elementi iz te priloge niso predmet postopka približevanja.

NASLOV I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje

POGLAVJE II

Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva

Oddelek 2

Dejavnosti

Člen 8

Seznam naročnikov

NASLOV II

Pravila javnega naročanja

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 12

Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Oddelek 2

Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

Pododdelek 1

Člen 18

Koncesije za gradnje in storitve

Pododdelek 2

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil

Člen 20

Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi: odstavek 2

Pododdelek 5

Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci

Člen 27

Naročila, za katera velja posebna ureditev

Člen 30

Postopki za ugotavljanje, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 38

Pogoji za izvedbo naročil

POGLAVJE VI

Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1

Objava javnega razpisa

Člen 44

Oblika in način objave obvestil (samo za prvi pododstavek odstavka 2 ter odstavke 4,5 in 7)

Oddelek 3

Sporočila in informacije

Člen 50

Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 3

Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami

Člen 58

Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav

Člen 59

Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev

NASLOV IV

Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 67

Statistične obveznosti

Člen 68

Postopek v odboru

Člen 69

Revizija pragov

Člen 70

Spremembe

Člen 71

Izvajanje direktive

Člen 72

Mehanizmi za spremljanje

Člen 73

Razveljavitve

Člen 74

Začetek veljavnosti

Člen 75

Naslovniki

PRILOGE

Priloga I

Naročniki v transportnem sektorju ali sektorju distribucije plina ali toplote

Priloga II

Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije

Priloga III

Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije pitne vode

Priloga IV

Naročniki s področja železniškega prometa

Priloga V

Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa

Priloga VI

Naročniki v sektorju poštnih storitev

Priloga VII

Naročniki v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina

Priloga VIII

Naročniki v sektorjih iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv

Priloga IX

Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih zmogljivosti

Priloga X

Naročniki s področja letališke infrastrukture

Priloga XI

Seznam zakonodaje Skupnosti iz člena 30(3)

Priloga XII

Seznam dejavnosti iz člena 1(2), (b)

Priloga XXII

Zbirna tabela rokov iz člena 45

Priloga XXV

Roki za prenos in izvajanje

Priloga XXVI

Korelacijska tabela

PRILOGA XXIX-N

Določbe Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES zunaj področja približevanja

Elementi iz te priloge niso predmet postopka približevanja.

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Točka (a) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d

Neveljavnost

Točka (a) člena 2d(1)

Odstavek 4

Člen 3

Popravni mehanizem

Člen 3 a

Vsebina obvestila o prostovoljni predhodni preglednosti

Člen 3b

Postopek v odboru

Člen 4

Izvajanje

Člen 4 a

Pregled

PRILOGA XXIX-O

Določbe Direktive 92/13/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES zunaj področja približevanja

Elementi iz te priloge niso predmet postopka približevanja.

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Točka (a) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d

Neveljavnost

Točka (a) člena 2d(1)

Odstavek 1

Člen 3 a

Vsebina obvestila o prostovoljni predhodni preglednosti

Člen 3b

Postopek v odboru

Člen 8

Popravni mehanizem

Člen 12

Izvajanje

Člen 12 a

Pregled

PRILOGA XXIX-P

Republika Moldavija: Okvirni seznam področij sodelovanja

1.	Usposabljanje uradnikov vladnih organov Republike Moldavije, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, v Republiki Moldaviji in državah Unije.

2.	usposabljanje dobaviteljev, ki želijo sodelovati v javnih naročilih;

3.	izmenjava informacij in izkušenj glede najboljših praks in regulativnih pravil na področju javnih naročil;

4.	izboljševanje funkcionalnosti spletne strani za javna naročila in vzpostavitev sistema za spremljanje javnega naročanja;

5.	posvetovanja in metodološka pomoč Unije pri uporabi sodobnih elektronskih tehnologij na področju javnih naročil;

6.	krepitev organov, zadolženih za zagotavljanje usklajenosti politik na vseh področjih, ki so povezana z javnimi naročili, ter za neodvisno in nepristransko obravnavo (presojo) odločitev naročnikov. (Glej člen 270 te priloge).

PRILOGA XXX

GEOGRAFSKE OZNAČBE

PRILOGA XXX-A

ELEMENTI ZA REGISTRACIJO IN NADZOR NAD GEOFRAFSKIMI OZNAČBAMI IZ ČLENA 297(1) IN (2)

DEL A

Zakonodaja Skupnosti iz člena 297(1)

Zakon o zaščiti geografskih označb, označb porekla in zajamčenih tradicionalnih posebnosti št. 66-XVI z dne 27. marca 2008 in njegova izvedbena pravila za postopke izpolnjevanja, preverjanja in registracije geografskih označb, označb porekla in zajamčenih tradicionalnih posebnosti v Republiki Moldaviji.

DEL B

Zakonodaja Skupnosti iz člena 297(2)

Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

Oddelek 1a poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) in njena izvedbena pravila.

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač in njena izvedbena pravila.

Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov in njena izvedbena pravila.

DEL C

Elementi za registracijo in nadzor nad geografskimi označbami iz člena 297(1) in člena 297(2)

Upravni postopek, s katerim se preveri, ali geografske označbe označujejo, da ima blago poreklo z ozemlja, regije ali lokacije ene ali več držav, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga v osnovi pripisuje njegovemu geografskemu poreklu.

Zahteva, da registrirano ime ustreza posebnemu proizvodu ali proizvodom, za katere je določena specifikacija proizvoda, ki se lahko spremeni le z ustreznim upravnim postopkom.

Določbe o nadzoru, ki se uporabljajo za proizvodnjo.

Postopek ugovora, ki omogoča, da se upošteva zakoniti interes predhodnih uporabnikov imena, ne glede na to, ali so ta imena zaščitena kot oblika intelektualne lastnine ali ne.

Pravilo, da zaščitena imena ne morejo postati generična.

Določbe v zvezi z registracijo, ki lahko vključujejo zavrnitev registracije in izrazov, ki so v celoti ali delno enakozvočni z registriranimi izrazi, izrazov, ki se v vsakdanjem jeziku običajno uporabljajo kot občno ime za blago, in izrazov, ki so sestavljeni iz imen rastlinskih sort ali živalskih pasem ali jih vključujejo. Take določbe upoštevajo zakonite interese vseh zadevnih pogodbenic.

PRILOGA XXX-B

MERILA, KI SE VKLJUČIJO V POSTOPEK UGOVORA ZA PROIZVODE IZ ČLENA 297(3) IN (4)

1.	Seznam imen, po potrebi z ustreznim prečrkovanjem v latinico.

2.	Informacije o vrsti proizvoda.

3.	Poziv vsem državam članicam EU, tretjim državam ali fizičnim ali pravnim osebam z zakonitim interesom, ustanovljenim ali s sedežem v državi članici EU, Republiki Moldaviji ali tretji državi, da predložijo ugovor na tako zaščito z ustrezno utemeljeno izjavo.

4.	Evropska komisija ali vlada Republike Moldavije mora ugovor prejeti v roku dveh mesecev od datuma objave v informativnem obvestilu.

Ugovori se sprejmejo le, če so bili prejeti v roku iz točke 4 in če utemeljujejo, da bi ime, predlagano za zaščito:

—	sovpadalo z imenom rastlinske sorte, vključno s sorto vinske trte, ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda,

—	sovpadalo z enakozvočnim imenom, ki bi potrošnika zavedlo v prepričanje, da proizvodi prihajajo z drugega območja,

—	zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke verjetno zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

—	ogrozilo obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred datumom objave informativnega obvestila že zakonito na trgu;

—	sovpadalo z imenom, za katerega se šteje, da je generično.

6.	Merila iz točke 5 se ovrednotijo glede na območje EU, ki se v primeru pravic intelektualne lastnine nanaša le na območje ali območja, kjer so te pravice zaščitene, ali na območje Republike Moldavije.

PRILOGA XXX-C

GEOGRAFSKE OZNAČBE PROIZVODOV IZ ČLENA 297(3) IN (4)

Kmetijski proizvodi in živila EU, ki se zaščitijo v Republiki Moldaviji, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Država članica	Ime, ki se zaščiti	Vrsta proizvoda	Latinsko ime
AT	Gailtaler Speck	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
AT	Tiroler Speck	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
AT	Gailtaler Almkäse	Siri
AT	Tiroler Almkäse; Tiroler Alpkäse	Siri
AT	Tiroler Bergkäse	Siri
AT	Tiroler Graukäse	Siri
AT	Vorarlberger Alpkäse	Siri
AT	Vorarlberger Bergkäse	Siri
AT	Steirisches Kübiskernöl	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
AT	Marchfeldspargel	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
AT	Steirischer Kren	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
AT	Wachauer Marille	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
AT	Waldviertler Graumohn	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
BE	Jambon d'Ardenne	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
BE	Fromage de Herve	Siri
BE	Beurre d'Ardenne	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
BE	Brussels grondwitloof	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
BE	Vlaams-Brabantse Tafeldruif	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
BE	Pâté gaumais	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
BE	Geraardsbergse Mattentaart	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
BE	Gentse azalea	Cvetje in okrasne rastline
CY	Λουκούμι Γεροσκήπου	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki	Loukoumi Geroskipou
CZ	Nošovické kysané zelí	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
CZ	Všestarská cibule	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
CZ	Pohořelický kapr	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
CZ	Třeboňský kapr	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
CZ	Český kmín	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
CZ	Chamomilla bohemica	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
CZ	Žatecký chmel	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
CZ	Brněnské pivo; Starobrněnské pivo	Piva
CZ	Březnický ležák	Piva
CZ	Budějovické pivo	Piva
CZ	Budějovický měšťanský var	Piva
CZ	České pivo	Piva
CZ	Černá Hora	Piva
CZ	Českobudějovické pivo	Piva
CZ	Chodské pivo	Piva
CZ	Znojemské pivo	Piva
CZ	Hořické trubičky	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Karlovarský suchar	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Lomnické suchary	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Mariánskolázeňské oplatky	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Pardubický perník	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Štramberské uši	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Jihočeská Niva	Siri
CZ	Jihočeská Zlatá Niva	Siri
DE	Diepholzer Moorschnucke	Sveže meso (in drobovina)
DE	Lüneburger Heidschnucke	Sveže meso (in drobovina)
DE	Schwäbisch-Hällisches Qualitätsschweinefleisch	Sveže meso (in drobovina)
DE	Ammerländer Dielenrauchschinken; Ammerländer Katenschinken	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Ammerländer Schinken; Ammerländer Knochenschinken	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Greußener Salami	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Nürnberger Bratwürste; Nürnberger Rostbratwürste	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Schwarzwälder Schinken	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Thüringer Leberwurst	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Thüringer Rostbratwurst	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Thüringer Rotwurst	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Allgäuer Bergkäse	Siri
DE	Allgäuer Emmentaler	Siri
DE	Altenburger Ziegenkäse	Siri
DE	Odenwälder Frühstückskäse	Siri
DE	Lausitzer Leinöl	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
DE	Bayerischer Meerrettich; Bayerischer Kren	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Feldsalate von der Insel Reichenau	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Gurken von der Insel Reichenau	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Salate von der Insel Reichenau	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Spreewälder Gurken	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Spreewälder Meerrettich	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Tomaten von der Insel Reichenau	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Holsteiner Karpfen	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
DE	Oberpfälzer Karpfen	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
DE	Schwarzwaldforelle	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
DE	Bayerisches Bier	Piva
DE	Bremer Bier	Piva
DE	Dortmunder Bier	Piva
DE	Hofer Bier	Piva
DE	Kölsch	Piva
DE	Kulmbacher Bier	Piva
DE	Mainfranken Bier	Piva
DE	Münchener Bier	Piva
DE	Reuther Bier	Piva
DE	Wernesgrüner Bier	Piva
DE	Aachener Printen	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Lübecker Marzipan	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Meißner Fummel	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Nürnberger Lebkuchen	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Schwäbische Maultaschen; Schwäbische Suppenmaultaschen	Testenine
DE	Hopfen aus der Hallertau	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
DK	Danablu	Siri
DK	Esrom	Siri
DK	Lammefjordsgulerod	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Ανεβατό	Siri	Anevato
EL	Γαλοτύρι	Siri	Galotyri
EL	Γραβιέρα Αγράφων	Siri	Graviera Agrafon
EL	Γραβιέρα Κρήτης	Siri	Graviera Kritis
EL	Γραβιέρα Νάξου	Siri	Graviera Naxou
EL	Καλαθάκι Λήμνου	Siri	Kalathaki Limnou
EL	Κασέρι	Siri	Kasseri
EL	Κατίκι Δομοκού	Siri	Katiki Domokou
EL	Κεφαλογραβιέρα	Siri	Kefalograviera
EL	Κοπανιστή	Siri	Kopanisti
EL	Λαδοτύρι Μυτιλήνης	Siri	Ladotyri Mytilinis
EL	Μανούρι	Siri	Manouri
EL	Μετσοβόνε	Siri	Metsovone
EL	Μπάτζος	Siri	Batzos
EL	Ξυνομυζήθρα Κρήτης	Siri	Xynomyzithra Kritis
EL	Πηχτόγαλο Χανίων	Siri	Pichtogalo Chanion
EL	Σαν Μιχάλη	Siri	San Michali
EL	Σφέλα	Siri	Sfela
EL	Φέτα	Siri	Feta
EL	Φορμαέλλα Αράχωβας Παρνασσού	Siri	Formaella Arachovas Parnassou
EL	Άγιος Ματθαίος Κέρκυρας	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Agios Mattheos Kerkyras
EL	Αποκορώνας Χανίων Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Apokoronas Chanion Kritis
EL	Αρχάνες Ηρακλείου Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Arxanes Irakliou Kritis
EL	Βιάννος Ηρακλείου Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Viannos Irakliou Kritis
EL	Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis
EL	Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο „Τροιζηνία“	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Exeretiko partheno eleolado „Trizinia“
EL	Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο Θραψανό	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Exeretiko partheno eleolado Thrapsano
EL	Ζάκυνθος	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Zakynthos
EL	Θάσος	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Thassos
EL	Καλαμάτα	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Kalamata
EL	Κεφαλονιά	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Kefalonia
EL	Κολυμβάρι Χανίων Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Kolymvari Chanion Kritis
EL	Κρανίδι Αργολίδας	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Kranidi Argolidas
EL	Κροκεές Λακωνίας	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Krokees Lakonias
EL	Λακωνία	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Lakonia
EL	Λέσβος; Μυτιλήνη	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Lesvos; Mytilini
EL	Λυγουριό Ασκληπιείου	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Lygourio Asklipiiou
EL	Ολυμπία	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Olympia
EL	Πεζά Ηρακλείου Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Peza Irakliou Kritis
EL	Πέτρινα Λακωνίας	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Petrina Lakonias
EL	Πρέβεζα	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Preveza
EL	Ρόδος	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Rodos
EL	Σάμος	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Samos
EL	Σητεία Λασιθίου Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Sitia Lasithiou Kritis
EL	Φοινίκι Λακωνίας	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Finiki Lakonias
EL	Χανιά Κρήτης	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)	Chania Kritis
EL	Ακτινίδιο Πιερίας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Aktinidio Pierias
EL	Ακτινίδιο Σπερχειού	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Aktinidio Sperchiou
EL	Ελιά Καλαμάτας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Elia Kalamatas
EL	Θρούμπα Αμπαδιάς Ρεθύμνης Κρήτης	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Throumpa Ampadias Rethymnis Kritis
EL	Θρούμπα Θάσου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Throumpa Thassou
EL	Θρούμπα Χίου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Throumpa Chiou
EL	Κελυφωτό φυστίκι Φθιώτιδας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Kelifoto fystiki Fthiotidas
EL	Κεράσια τραγανά Ροδοχωρίου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Kerassia Tragana Rodochoriou
EL	Κονσερβολιά Αμφίσσης	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Konservolia Amfissis
EL	Κονσερβολιά Άρτας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Konservolia Artas
EL	Κονσερβολιά Αταλάντης	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Konservolia Atalantis
EL	Κονσερβολιά Πηλίου Βόλου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Konservolia Piliou Volou
EL	Κονσερβολιά Ροβίων	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Konservolia Rovion
EL	Κονσερβολιά Στυλίδας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Konservolia Stylidas
EL	Κορινθιακή Σταφίδα Βοστίτσα	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Korinthiaki Stafida Vostitsa
EL	Κουμ Κουάτ Κέρκυρας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Koum kouat Kerkyras
EL	Μήλα Ζαγοράς Πηλίου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Mila Zagoras Piliou
EL	Μήλα Ντελίσιους Πιλαφά Τριπόλεως	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Mila Delicious Pilafa Tripoleos
EL	Μήλο Καστοριάς	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Milo Kastorias
EL	Ξερά σύκα Κύμης	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Xera syka Kymis
EL	Πατάτα Κάτω Νευροκοπίου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Patata Kato Nevrokopiou
EL	Πορτοκάλια Μάλεμε Χανίων Κρήτης	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Portokalia Maleme Chanion Kritis
EL	Ροδάκινα Νάουσας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Rodakina Naoussas
EL	Σταφίδα Ζακύνθου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Stafida Zakynthou
EL	Σύκα Βραβρώνας Μαρκοπούλου Μεσογείων	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Syka Vavronas Markopoulou Messongion
EL	Τσακώνικη μελιτζάνα Λεωνιδίου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Tsakoniki Melitzana Leonidiou
EL	Φασόλια (Γίγαντες Ελέφαντες) Πρεσπών Φλώρινας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fassolia Gigantes Elefantes Prespon Florinas
EL	Φασόλια (πλακέ μεγαλόσπερμα) Πρεσπών Φλώρινας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fassolia (plake megalosperma) Prespon Florinas
EL	Φασόλια γίγαντες — ελέφαντες Καστοριάς	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fassolia Gigantes-Elefantes Kastorias
EL	Φασόλια γίγαντες ελέφαντες Κάτω Νευροκοπίου	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fassolia Gigantes Elefantes Kato Nevrokopiou
EL	Φασόλια κοινά μεσόσπερμα Κάτω Νευροκοπίοu	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fassolia kina Messosperma Kato Nevrokopiou
EL	Φυστίκι Αίγινας	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fystiki Eginas
EL	Φυστίκι Μεγάρων	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	Fystiki Megaron
EL	Αυγοτάραχο Μεσολογγίου	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi	Avgotaracho Messolongiou
EL	Κρόκος Κοζάνης	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)	Krokos Kozanis
EL	Μέλι Ελάτης Μαινάλου Βανίλια	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)	Meli Elatis Menalou Vanilia
EL	Κρητικό παξιμάδι	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki	Kritiko paximadi
EL	Μαστίχα Χίου	Naravne gume in smole	Masticha Chiou
EL	Τσίχλα Χίου	Naravne gume in smole	Tsikla Chiou
EL	Μαστιχέλαιο Χίου	Eterična olja	Mastichelaio Chiou
ES	Arzùa-Ulloa	Siri
ES	Carne de Ávila	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de Cantabria	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de la Sierra de Guadarrama	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de Morucha de Salamanca	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de Vacuno del País Vasco; Euskal Okela	Sveže meso (in drobovina)
ES	Cordero de Navarra; Nafarroako Arkumea	Sveže meso (in drobovina)
ES	Cordero Manchego	Sveže meso (in drobovina)
ES	Lacón Gallego	Sveže meso (in drobovina)
ES	Lechazo de Castilla y León	Sveže meso (in drobovina)
ES	Pollo y Capón del Prat	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternasco de Aragón	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera Asturiana	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera de Extremadura	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera de Navarra; Nafarroako Aratxea	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera Gallega	Sveže meso (in drobovina)
ES	Botillo del Bierzo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Cecina de León	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Chorizo Riojano	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Dehesa de Extremadura	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Guijuelo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Jamón de Huelva	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Jamón de Teruel	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Jamón de Trevélez	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Salchichón de Vic; Llonganissa de Vic	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Sobrasada de Mallorca	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Afuega'l Pitu	Siri
ES	Cabrales	Siri
ES	Cebreiro	Siri
ES	Gamoneu; Gamonedo	Siri
ES	Idiazábal	Siri
ES	Mahón-Menorca	Siri
ES	Picón Bejes-Tresviso	Siri
ES	Queso de La Serena	Siri
ES	Queso de l'Alt Urgell y la Cerdanya	Siri
ES	Queso de Murcia	Siri
ES	Queso de Murcia al vino	Siri
ES	Queso de Valdeón	Siri
ES	Queso Ibores	Siri
ES	Queso Majorero	Siri
ES	Queso Manchego	Siri
ES	Queso Nata de Cantabria	Siri
ES	Queso Palmero; Queso de la Palma	Siri
ES	Queso Tetilla	Siri
ES	Queso Zamorano	Siri
ES	Quesucos de Liébana	Siri
ES	Roncal	Siri
ES	San Simón da Costa	Siri
ES	Torta del Casar	Siri
ES	Miel de Galicia; Mel de Galicia	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
ES	Miel de Granada	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
ES	Miel de La Alcarria	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
ES	Aceite de La Alcarria	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite de la Rioja	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite de Mallorca; Aceite mallorquín; Oli de Mallorca; Oli mallorquí	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite de Terra Alta; Oli de Terra Alta	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite del Baix Ebre-Montsià; Oli del Baix Ebre-Montsià	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite del Bajo Aragón	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite Monterrubio	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Antequera	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Baena	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Gata-Hurdes	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Les Garrigues	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Mantequilla de l'Alt Urgell y la Cerdanya; Mantega de l'Alt Urgell i la Cerdanya	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Mantequilla de Soria	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Montes de Granada	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Montes de Toledo	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Poniente de Granada	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Priego de Córdoba	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra de Cadiz	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra de Cazorla	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra de Segura	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra Mágina	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Siurana	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Ajo Morado de las Pedroñeras	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Alcachofa de Benicarló; Carxofa de Benicarló	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Alcachofa de Tudela	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Alubia de La Bañeza-León	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Arroz de Valencia; Arròs de València	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Arroz del Delta del Ebro; Arròs del Delta de l'Ebre	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Avellana de Reus	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Berenjena de Almagro	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Calasparra	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Calçot de Valls	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Cereza del Jerte	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Cerezas de la Montaña de Alicante	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Chirimoya de la Costa tropical de Granada-Málaga	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Cítricos Valencianos; Cítrics Valencians	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Clementinas de las Tierras del Ebro; Clementines de les Terres de l'Ebre	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Coliflor de Calahorra	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Espárrago de Huétor-Tájar	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Espárrago de Navarra	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Faba Asturiana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Faba de Lourenzá	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Garbanzo de Fuentesaúco	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Judías de El Barco de Ávila	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Kaki Ribera del Xúquer	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Lenteja de La Armuña	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Lenteja Pardina de Tierra de Campos	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Manzana de Girona; Poma de Girona	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Manzana Reineta del Bierzo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Melocotón de Calanda	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Nísperos Callosa d'En Sarriá	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pataca de Galicia; Patata de Galicia	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Patatas de Prades; Patates de Prades	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pera de Jumilla	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Peras de Rincón de Soto	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pimiento Asado del Bierzo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pimiento Riojano	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pimientos del Piquillo de Lodosa	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Uva de mesa embolsada „Vinalopó“	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Caballa de Andalucia	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ES	Mejillón de Galicia; Mexillón de Galicia	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ES	Melva de Andalucia	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ES	Azafrán de la Mancha	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Chufa de Valencia	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Pimentón de la Vera	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Pimentón de Murcia	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Pemento do Couto	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Sidra de Asturias; Sidra d'Asturies	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Alfajor de Medina Sidonia	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Ensaimada de Mallorca; Ensaimada mallorquina	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Jijona	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Mantecadas de Astorga	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Mazapán de Toledo	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Pan de Cea	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Pan de Cruz de Ciudad Real	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Tarta de Santiago	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Turrón de Agramunt; Torró d'Agramunt	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Turrón de Alicante	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FI	Lapin Poron liha	Sveže meso (in drobovina)
FI	Lapin Puikula	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FI	Kainuun rönttönen	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FR	Agneau de l'Aveyron	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau de Lozère	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau de Pauillac	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau de Sisteron	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Bourbonnais	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Limousin	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Poitou-Charentes	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Quercy	Sveže meso (in drobovina)
FR	Barèges-Gavarnie	Sveže meso (in drobovina)
FR	Bœuf charolais du Bourbonnais	Sveže meso (in drobovina)
FR	Boeuf de Bazas	Sveže meso (in drobovina)
FR	Bœuf de Chalosse	Sveže meso (in drobovina)
FR	Bœuf du Maine	Sveže meso (in drobovina)
FR	Dinde de Bresse	Sveže meso (in drobovina)
FR	Pintadeau de la Drome	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc de la Sarthe	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc de Normandie	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc de Vendée	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc du Limousin	Sveže meso (in drobovina)
FR	Taureau de Camargue	Sveže meso (in drobovina)
FR	Veau de l'Aveyron et du Ségala	Sveže meso (in drobovina)
FR	Veau du Limousin	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles d'Alsace	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles d'Ancenis	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles d'Auvergne	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Bourgogne	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Bresse	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Bretagne	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Challans	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Cholet	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Gascogne	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Houdan	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Janzé	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de la Champagne	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de la Drôme	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de l'Ain	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Licques	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de l'Orléanais	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Loué	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Normandie	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Vendée	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles des Landes	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Béarn	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Berry	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Charolais	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Forez	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Gatinais	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Gers	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Languedoc	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Lauragais	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Maine	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du plateau de Langres	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Val de Sèvres	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Velay	Sveže meso (in drobovina)
FR	Boudin blanc de Rethel	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Canard à foie gras du Sud-Ouest (Chalosse, Gascogne, Gers, Landes, Périgord, Quercy)	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Jambon de Bayonne	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Jambon sec et noix de jambon sec des Ardennes	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Abondance	Siri
FR	Banon	Siri
FR	Beaufort	Siri
FR	Bleu d'Auvergne	Siri
FR	Bleu de Gex Haut-Jura; Bleu de Septmoncel	Siri
FR	Bleu des Causses	Siri
FR	Bleu du Vercors-Sassenage	Siri
FR	Brie de Meaux	Siri
FR	Brie de Melun	Siri
FR	Brocciu Corse; Brocciu	Siri
FR	Camembert de Normandie	Siri
FR	Cantal; Fourme de Cantal; Cantalet	Siri
FR	Chabichou du Poitou	Siri
FR	Chaource	Siri
FR	Chevrotin	Siri
FR	Comté	Siri
FR	Crottin de Chavignol; Chavignol	Siri
FR	Emmental de Savoie	Siri
FR	Emmental français est-central	Siri
FR	Époisses	Siri
FR	Fourme d'Ambert; Fourme de Montbrison	Siri
FR	Laguiole	Siri
FR	Langres	Siri
FR	Livarot	Siri
FR	Maroilles; Marolles	Siri
FR	Mont d'or; Vacherin du Haut-Doubs	Siri
FR	Morbier	Siri
FR	Munster; Munster-Géromé	Siri
FR	Neufchâtel	Siri
FR	Ossau-Iraty	Siri
FR	Pélardon	Siri
FR	Picodon de l'Ardèche; Picodon de la Drôme	Siri
FR	Pont-l'Évêque	Siri
FR	Pouligny-Saint-Pierre	Siri
FR	Reblochon; Reblochon de Savoie	Siri
FR	Rocamadour	Siri
FR	Roquefort	Siri
FR	Sainte-Maure de Touraine	Siri
FR	Saint-Nectaire	Siri
FR	Salers	Siri
FR	Selles-sur-Cher	Siri
FR	Tome des Bauges	Siri
FR	Tomme de Savoie	Siri
FR	Tomme des Pyrénées	Siri
FR	Valençay	Siri
FR	Crème d'Isigny	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Crème fraîche fluide d'Alsace	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel d'Alsace	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel de Corse; Mele di Corsica	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel de Provence	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel de sapin des Vosges	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Œufs de Loué	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Beurre Charentes-Poitou; Beurre des Charentes; Beurre des Deux-Sèvres	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Beurre d'Isigny	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive d'Aix-en-Provence	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Corse; Huile d'olive de Corse-Oliu di Corsica	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Haute-Provence	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de la Vallée des Baux-de-Provence	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Nice	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Nîmes	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Nyons	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile essentielle de lavande de Haute-Provence	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Ail blanc de Lomagne	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Ail de la Drôme	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Ail rose de Lautrec	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Asperge des sables des Landes	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Chasselas de Moissac	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Clémentine de Corse	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Coco de Paimpol	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Fraise du Périgord	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Haricot tarbais	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Kiwi de l'Adour	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Lentille vert du Puy	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Lentilles vertes du Berry	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Lingot du Nord	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Mâche nantaise	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Melon du Haut-Poitou	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Melon du Quercy	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Mirabelles de Lorraine	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Muscat du Ventoux	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Noix de Grenoble	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Noix du Périgord	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Oignon doux des Cévennes	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olive de Nice	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olives cassées de la Vallée des Baux-de-Provence	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olives noires de la Vallée des Baux de Provence	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olives noires de Nyons	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Petit Epeautre de Haute Provence	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Poireaux de Créances	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pomme de terre de l'Île de Ré	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pomme du Limousin	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pommes de terre de Merville	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pommes et poires de Savoie	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pommes des Alpes de Haute Durance	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pruneaux d'Agen; Pruneaux d'Agen mi-cuits	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Riz de Camargue	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Anchois de Collioure	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
FR	Coquille Saint-Jacques des Côtes d'Armor	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
FR	Cidre de Bretagne; Cidre Breton	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Cidre de Normandie; Cidre Normand	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Cornouaille	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Domfront	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Farine de Petit Épeautre de Haute Provence	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Huîtres Marennes Oléron	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Pays d'Auge; Pays d'Auge-Cambremer	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Piment d'Espelette; Piment d'Espelette – Ezpeletako Biperra	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Bergamote(s) de Nancy	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FR	Brioche vendéenne	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FR	Pâtes d'Alsace	Testenine
FR	Raviole du Dauphiné	Testenine
FR	Foin de Crau	Seno
HU	Budapesti téliszalámi	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
HU	Szegedi szalámi; Szegedi téliszalámi	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
HU	Hajdúsági torma	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IE	Connemara Hill lamb; Uain Sléibhe Chonamara	Sveže meso (in drobovina)
IE	Timoleague Brown Pudding	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IE	Imokilly Regato	Siri
IE	Clare Island Salmon	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
IT	Abbacchio Romano	Sveže meso (in drobovina)
IT	Agnello di Sardegna	Sveže meso (in drobovina)
IT	Mortadella Bologna	Sveže meso (in drobovina)
IT	Prosciutto di S. Daniele	Sveže meso (in drobovina)
IT	Vitellone bianco dell'Appennino Centrale	Sveže meso (in drobovina)
IT	Bresaola della Valtellina	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Capocollo di Calabria	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Ciauscolo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Coppa Piacentina	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Cotechino Modena	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Culatello di Zibello	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Lardo di Colonnata	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Pancetta di Calabria	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Pancetta Piacentina	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Carpegna	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Modena	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Norcia	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Parma	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto Toscano	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto Veneto Berico-Euganeo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Sauris	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame Brianza	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame Cremona	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame di Varzi	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame d'oca di Mortara	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame Piacentino	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame S. Angelo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salamini italiani alla cacciatora	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salsiccia di Calabria	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Soppressata di Calabria	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Soprèssa Vicentina	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Speck dell'Alto Adige; Südtiroler Markenspeck; Südtiroler Speck	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Valle d'Aosta Jambon de Bosses	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Valle d'Aosta Lard d'Arnad	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Zampone Modena	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Asiago	Siri
IT	Bitto	Siri
IT	Bra	Siri
IT	Caciocavallo Silano	Siri
IT	Canestrato Pugliese	Siri
IT	Casatella Trevigiana	Siri
IT	Casciotta d'Urbino	Siri
IT	Castelmagno	Siri
IT	Fiore Sardo	Siri
IT	Fontina	Siri
IT	Formai de Mut dell'Alta Valle Brembana	Siri
IT	Gorgonzola	Siri
IT	Grana Padano	Siri
IT	Montasio	Siri
IT	Monte Veronese	Siri
IT	Mozzarella di Bufala Campana	Siri
IT	Murazzano	Siri
IT	Parmigiano Reggiano	Siri
IT	Pecorino di Filiano	Siri
IT	Pecorino Romano	Siri
IT	Pecorino Sardo	Siri
IT	Pecorino Siciliano	Siri
IT	Pecorino Toscano	Siri
IT	Provolone Valpadana	Siri
IT	Provolone del Monaco	Siri
IT	Quartirolo Lombardo	Siri
IT	Ragusano	Siri
IT	Raschera	Siri
IT	Ricotta Romana	Siri
IT	Robiola di Roccaverano	Siri
IT	Spressa delle Giudicarie	Siri
IT	Stelvio; Stilfser	Siri
IT	Taleggio	Siri
IT	Toma Piemontese	Siri
IT	Valle d'Aosta Fromadzo	Siri
IT	Valtellina Casera	Siri
IT	Miele della Lunigiana	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
IT	Alto Crotonese	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Aprutino Pescarese	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Brisighella	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Bruzio	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Canino	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Cartoceto	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Chianti Classico	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Cilento	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Collina di Brindisi	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline di Romagna	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline Salernitane	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline Teatine	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline Pontine	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Dauno	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Garda	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Irpinia – Colline dell'Ufita	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Laghi Lombardi	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Lametia	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Lucca	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Molise	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Monte Etna	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Monti Iblei	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Penisola Sorrentina	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Pretuziano delle Colline Teramane	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Riviera Ligure	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Sabina	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Sardegna	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Tergeste	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terra di Bari	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terra d'Otranto	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terre di Siena	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terre Tarentine	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Toscano	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Tuscia	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Umbria	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Val di Mazara	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Valdemone	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Valle del Belice	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Valli Trapanesi	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Veneto Valpolicella, Veneto Euganei e Berici, Veneto del Grappa	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Arancia del Gargano	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Arancia Rossa di Sicilia	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Asparago Bianco di Bassano	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Asparago bianco di Cimadolmo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Asparago verde di Altedo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Basilico Genovese	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Cappero di Pantelleria	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Carciofo di Paestum	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Carciofo Romanesco del Lazio	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Carota dell'Altopiano del Fucino	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna Cuneo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna del Monte Amiata	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna di Montella	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna di Vallerano	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Ciliegia di Marostica	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Cipolla Rossa di Tropea Calabria	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Cipollotto Nocerino	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Clementine del Golfo di Taranto	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Clementine di Calabria	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Crudo di Cuneo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fagiolo di Lamon della Vallata Bellunese	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fagiolo di Sarconi	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fagiolo di Sorana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Farina di Neccio della Garfagnana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Farro della Garfagnana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fico Bianco del Cilento	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Ficodindia dell'Etna	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fungo di Borgotaro	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Kiwi Latina	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	La Bella della Daunia	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Lenticchia di Castelluccio di Norcia	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Limone Costa d'Amalfi	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Limone di Sorrento	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Limone Femminello del Gargano	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone del Mugello	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di Castel del Rio	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di Roccadaspide	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di San Zeno	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di Caprese Michelangelo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Mela Alto Adige; Südtiroler Apfel	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Mela Val di Non	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Mela di Valtellina	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Melannurca Campana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocciola Romana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocciola del Piemonte; Nocciola Piemonte	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocciola di Giffoni	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocellara del Belice	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Oliva Ascolana del Piceno	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Patata di Bologna	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Peperone di Senise	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pera dell'Emilia Romagna	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pera mantovana	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pesca di Verona	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pesca e nettarina di Romagna	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pistacchio Verde di Bronte	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pomodorino del Piennolo del Vesuvio	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pomodoro di Pachino	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pomodoro S. Marzano dell'Agro Sarnese-Nocerino	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio di Chioggia	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio di Verona	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio Rosso di Treviso	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio Variegato di Castelfranco	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Riso di Baraggia Biellese e Vercellese	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Riso Nano Vialone Veronese	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Scalogno di Romagna	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Sedano Bianco di Sperlonga	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Uva da tavola di Canicattì	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Uva da tavola di Mazzarrone	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Acciughe Sotto Sale del Mar Ligure	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
IT	Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
IT	Zafferano di Sardegna	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Aceto Balsamico di Modena	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Aceto balsamico tradizionale di Modena	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Zafferano dell'Aquila	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Zafferano di San Gimignano	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Coppia Ferrarese	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pagnotta del Dittaino	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pane casareccio di Genzano	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pane di Altamura	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pane di Matera	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Ricciarelli di Siena	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Bergamotto di Reggio Calabria – Olio essenziale	Eterična olja
LU	Viande de porc, marque nationale grand-duché de Luxembourg	Sveže meso (in drobovina)
LU	Salaisons fumées, marque nationale grand-duché de Luxembourg	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
LU	Miel – Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
LU	Beurre rose – Marque Nationale du Grand-Duché de Luxembourg	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
NL	Boeren-Leidse met sleutels	Siri
NL	Kanterkaas; Kanternagelkaas; Kanterkomijnekaas	Siri
NL	Noord-Hollandse Edammer	Siri
NL	Noord-Hollandse Gouda	Siri
NL	Opperdoezer Ronde	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
NL	Westlandse druif	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PL	Bryndza Podhalańska	Siri
PL	Oscypek	Siri
PL	Wielkopolski ser smażony	Siri
PL	Miód wrzosowy z Borów Dolnośląskich	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PL	Andruty kaliskie	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
PL	Rogal świętomarciński	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
PL	Wiśnia nadwiślanka	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Borrego da Beira	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego de Montemor-o-Novo	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego do Baixo Alentejo	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego do Nordeste Alentejano	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego Serra da Estrela	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego Terrincho	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito da Beira	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito da Gralheira	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito das Terras Altas do Minho	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito de Barroso	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito Transmontano	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carnalentejana	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Arouquesa	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Barrosã	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Cachena da Peneda	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne da Charneca	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne de Bísaro Transmontano; Carne de Porco Transmontano	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne de Bovino Cruzado dos Lameiros do Barroso	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne de Porco Alentejano	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne dos Açores	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Marinhoa	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Maronesa	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Mertolenga	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Mirandesa	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cordeiro Bragançano	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cordeiro de Barroso; Anho de Barroso; Cordeiro de leite de Barroso	Sveže meso (in drobovina)
PT	Vitela de Lafões	Sveže meso (in drobovina)
PT	Alheira de Barroso-Montalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Alheira de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Butelo de Vinhais; Bucho de Vinhais; Chouriço de Ossos de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Cacholeira Branca de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriça de carne de Barroso-Montalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriça de Carne de Vinhais; Linguiça de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriça doce de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço azedo de Vinhais; Azedo de Vinhais; Chouriço de Pão de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço de Abóbora de Barroso-Montalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço de Carne de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço grosso de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço Mouro de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Farinheira de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Farinheira de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Linguiça de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Linguíça do Baixo Alentejo; Chouriço de carne do Baixo Alentejo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Lombo Branco de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Lombo Enguitado de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Morcela de Assar de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Morcela de Cozer de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Morcela de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paia de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paia de Lombo de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paia de Toucinho de Estremoz e Borba	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Painho de Portalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paio de Beja	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Barrancos	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Barroso	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Camp Maior e Elvas; Paleta de Campo Maior e Elvas	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Santana da Serra; Paleta de Santana da Serra	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Vinhais/Presunto Bísaro de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto do Alentejo; Paleta do Alentejo	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Salpicão de Barroso-Montalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Salpicão de Vinhais	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Sangueira de Barroso-Montalegre	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Queijo de Azeitão	Siri
PT	Queijo de cabra Transmontano	Siri
PT	Queijo de Nisa	Siri
PT	Queijo do Pico	Siri
PT	Queijo mestiço de Tolosa	Siri
PT	Queijo Rabaçal	Siri
PT	Queijo S. Jorge	Siri
PT	Queijo Serpa	Siri
PT	Queijo Serra da Estrela	Siri
PT	Queijo Terrincho	Siri
PT	Queijos da Beira Baixa (Queijo de Castelo Branco, Queijo Amarelo da Beira Baixa, Queijo Picante da Beira Baixa)	Siri
PT	Azeite do Alentejo Interior	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel da Serra da Lousã	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel da Serra de Monchique	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel da Terra Quente	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel das Terras Altas do Minho	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel de Barroso	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel do Alentejo	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel do Parque de Montezinho	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel do Ribatejo Norte (Serra d'Aire, Albufeira de Castelo de Bode, Bairro, Alto Nabão	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel dos Açores	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Requeijão Serra da Estrela	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Azeite de Moura	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeite de Trás-os-Montes	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeites da Beira Interior (Azeite da Beira Alta, Azeite da Beira Baixa)	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeites do Norte Alentejano	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeites do Ribatejo	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Queijo de Évora	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Ameixa d'Elvas	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Amêndoa Douro	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Ananás dos Açores/São Miguel	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Anona da Madeira	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Arroz Carolino Lezírias Ribatejanas	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Azeitona de conserva Negrinha de Freixo	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Azeitonas de Conserva de Elvas e Campo Maior	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Batata Doce de Aljezur	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Batata de Trás-os-montes	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha da Terra Fria	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha de Padrela	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha dos Soutos da Lapa	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha Marvão-Portalegre	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Cereja da Cova da Beira	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Cereja de São Julião-Portalegre	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Citrinos do Algarve	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã Bravo de Esmolfe	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã da Beira Alta	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã da Cova da Beira	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã de Alcobaça	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã de Portalegre	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maracujá dos Açores/S. Miguel	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Pêra Rocha do Oeste	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Pêssego da Cova da Beira	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Ovos moles de Aveiro	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
SE	Svecia	Siri
SE	Skånsk spettkaka	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
SI	Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
SK	Slovenská bryndza	Siri
SK	Slovenská parenica	Siri
SK	Slovenský oštiepok	Siri
SK	Skalický trdelník	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
UK	Isle of Man Manx Loaghtan Lamb	Sveže meso (in drobovina)
UK	Orkney beef	Sveže meso (in drobovina)
UK	Orkney lamb	Sveže meso (in drobovina)
UK	Scotch Beef	Sveže meso (in drobovina)
UK	Scotch Lamb	Sveže meso (in drobovina)
UK	Shetland Lamb	Sveže meso (in drobovina)
UK	Welsh Beef	Sveže meso (in drobovina)
UK	Welsh lamb	Sveže meso (in drobovina)
UK	Beacon Fell traditional Lancashire cheese	Siri
UK	Bonchester cheese	Siri
UK	Buxton blue	Siri
UK	Dorset Blue Cheese	Siri
UK	Dovedale cheese	Siri
UK	Exmoor Blue Cheese	Siri
UK	Single Gloucester	Siri
UK	Staffordshire Cheese	Siri
UK	Swaledale cheese; Swaledale ewes' cheese	Siri
UK	Teviotdale Cheese	Siri
UK	West Country farmhouse Cheddar cheese	Siri
UK	White Stilton cheese; Blue Stilton cheese	Siri
UK	Melton Mowbray Pork Pie	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
UK	Cornish Clotted Cream	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
UK	Yorkshire Forced Rhubarb	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
UK	Jersey Royal potatoes	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
UK	Arbroath Smokies	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
UK	Scottish Farmed Salmon	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
UK	Whitstable oysters	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
UK	Gloucestershire cider/perry	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
UK	Herefordshire cider/perry	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
UK	Worcestershire cider/perry	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
UK	Kentish ale and Kentish strong ale	Piva
UK	Rutland Bitter	Piva

Kmetijski proizvodi in živila Republike Moldavije, ki se zaščitijo v EU, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

[…]

PRILOGA XXX-D

GEOGRAFSKE OZNAČBE PROIZVODOV IZ ČLENA 297(3) IN (4)

DEL A

Vina EU, ki se zaščitijo v Republiki Moldaviji

Država članica	Ime, ki se zaščiti
BE	Côtes de Sambre et Meuse	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Hagelandse wijn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Haspengouwse Wijn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Heuvellandse Wijn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Vlaamse mousserende kwaliteitswijn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Cremant de Wallonie	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Vin mousseux de qualite de Wallonie	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BE	Vin de pays des Jardins de Wallonie	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
BE	Vlaamse landwijn	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
BG	Асеновград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Asenovgrad	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Болярово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Bolyarovo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Брестник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Brestnik	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Варна, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Велики Преслав, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Veliki Preslav	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Видин, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vidin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Враца, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vratsa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Върбица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varbitsa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Долината на Струма, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Struma valley	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Драгоево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Dragoevo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Евксиноград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Evksinograd	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Ивайловград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ivaylovgrad	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Карлово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karlovo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Карнобат, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karnobat	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Ловеч, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lovech	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Лозицa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lozitsa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Лом, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lom	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Любимец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyubimets	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Лясковец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyaskovets	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Мелник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Melnik	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Монтана, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Montana	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Нова Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Nova Zagora	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Нови Пазар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novi Pazar	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Ново село, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novo Selo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Оряховица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Oryahovitsa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Павликени, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pavlikeni	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Пазарджик, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pazardjik	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Перущица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Perushtitsa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Плевен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pleven	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Пловдив, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Plovdiv	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Поморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pomorie	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Русе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ruse	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Сакар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sakar	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Сандански, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sandanski	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Свищов, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Svishtov	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Септември, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Septemvri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Славянци, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Slavyantsi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Сливен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sliven	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Стамболово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stambolovo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Стара Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stara Zagora	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Сунгурларе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sungurlare	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Сухиндол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Suhindol	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Търговище, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Targovishte	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Хан Крум, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Han Krum	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Хасково, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Haskovo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Хисаря, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Hisarya	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Хърсово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Harsovo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Черноморски, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Black Sea	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Шивачево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shivachevo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Шумен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shumen	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Ямбол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Yambol	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Южно Черноморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Southern Black Sea Coast	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
BG	Дунавска равнина Enakovreden izraz: Danube Plain	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
BG	Тракийска низина Enakovreden izraz: Thracian Lowlands	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
CZ	Čechy, ki mu lahko sledi Litoměřická	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CZ	Čechy, ki mu lahko sledi Mělnická	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Mikulovská	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Slovácká	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Velkopavlovická	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Znojemská	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CZ	České	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
CZ	Moravské	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Ahr, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Baden, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Franken, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Hessische Bergstraße, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Mittelrhein, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Mosel-Saar-Ruwer, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Mosel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Nahe, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Pfalz, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Rheingau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Rheinhessen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Saale-Unstrut, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Sachsen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Württemberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
DE	Ahrtaler	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Badischer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Bayerischer Bodensee	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Mosel	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Ruwer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Saar	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Main	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Mecklenburger	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Mitteldeutscher	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Nahegauer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Pfälzer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Regensburger	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Rheinburgen	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Rheingauer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Rheinischer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Saarländischer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Sächsischer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Schwäbischer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Starkenburger	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Taubertäler	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Brandenburger	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Neckar	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Oberrhein	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Rhein	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Rhein-Neckar	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
DE	Schleswig-Holsteinischer	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αγχίαλος Enakovreden izraz: Anchialos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Αμύνταιο Enakovreden izraz: Amynteo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Αρχάνες Enakovreden izraz: Archanes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Γουμένισσα Enakovreden izraz: Goumenissa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Δαφνές Enakovreden izraz: Dafnes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Ζίτσα Enakovreden izraz: Zitsa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Λήμνος Enakovreden izraz: Lemnos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μαντινεία Enakovreden izraz: Mantinia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Cephalonia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μαυροδάφνη Πατρών Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Patras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μεσενικόλα Enakovreden izraz: Messenikola	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μοσχάτος Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Cephalonia Muscatel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μοσχάτος Λήμνου Enakovreden izraz: Lemnos Muscatel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μοσχάτος Πατρών Enakovreden izraz: Patras Muscatel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μοσχάτος Ρίου Πατρών Enakovreden izraz: Muscat of Rio Patras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Μοσχάτος Ρόδου Enakovreden izraz: Rhodes Muscatel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Νάουσα Enakovreden izraz: Naoussa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Νεμέα Enakovreden izraz: Nemea	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Πάρος Enakovreden izraz: Paros	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Πάτρα Enakovreden izraz: Patras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Πεζά Enakovreden izraz: Peza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Πλαγιές Μελίτωνα Enakovreden izraz: Cotes de Meliton	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Ραψάνη Enakovreden izraz: Rapsani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Ρόδος Enakovreden izraz: Rhodes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Ρομπόλα Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Robola of Cephalonia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Σάμος Enakovreden izraz: Samos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Σαντορίνη Enakovreden izraz: Santorini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Σητεία Enakovreden izraz: Sitia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
EL	Άβδηρα Enakovreden izraz: Avdira	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Άγιο Όρος Enakovreden izraz: Mount Athos/Holy Mountain	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ήπειρος Enakovreden izraz: Epirus	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ίλιον Enakovreden izraz: Ilion	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ίσμαρος Enakovreden izraz: Ismaros	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αγορά Enakovreden izraz: Agora	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αδριανή Enakovreden izraz: Adriani	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αιγαίο Πέλαγος Enakovreden izraz: Aegean Sea	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ανάβυσσος Enakovreden izraz: Anavyssos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αργολίδα Enakovreden izraz: Argolida	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αρκαδία Enakovreden izraz: Arkadia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αταλάντη Enakovreden izraz: Atalanti	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αττική Enakovreden izraz: Attiki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Αχαϊα Enakovreden izraz: Αchaia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Βίλιτσα Enakovreden izraz: Vilitsa	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Βελβεντός Enakovreden izraz: Velventos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Βερντέα Ονομασία κατά παράδοση Ζακύνθου Enakovreden izraz: Verdea Onomasia kata paradosi Zakinthou	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Γεράνεια Enakovreden izraz: Gerania	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Γρεβενά Enakovreden izraz: Grevena	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Δράμα Enakovreden izraz: Drama	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Δωδεκάνησος Enakovreden izraz: Dodekanese	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Επανομή Enakovreden izraz: Epanomi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Εύβοια Enakovreden izraz: Evia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ηλεία Enakovreden izraz: Ilia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ημαθία Enakovreden izraz: Imathia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ηράκλειο Enakovreden izraz: Heraklion	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Θήβα Enakovreden izraz: Thebes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Θαψανά Enakovreden izraz: Thapsana	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Θεσσαλία Enakovreden izraz: Thessalia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Θεσσαλονίκη Enakovreden izraz: Thessaloniki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Θράκη Enakovreden izraz: Thrace	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ικαρία Enakovreden izraz: Ikaria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ιωάννινα Enakovreden izraz: Ioannina	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κάρυστος Enakovreden izraz: Karystos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κέρκυρα Enakovreden izraz: Corfu	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κίσαμος Enakovreden izraz: Kissamos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Καρδίτσα Enakovreden izraz: Karditsa	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Καστοριά Enakovreden izraz: Kastoria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κιθαιρώνας Enakovreden izraz: Kitherona	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κλημέντι Enakovreden izraz: Klimenti	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κνημίδα Enakovreden izraz: Knimida	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κοζάνη Enakovreden izraz: Kozani	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κορωπί Enakovreden izraz: Koropi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κρήτη Enakovreden izraz: Crete	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κρανιά Enakovreden izraz: Krania	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κραννώνα Enakovreden izraz: Krannona	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κυκλάδες Enakovreden izraz: Cyclades	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κω Enakovreden izraz: Κοs	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Κόρινθος Enakovreden izraz: Korinthos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Λακωνία Enakovreden izraz: Lakonia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Λασίθι Enakovreden izraz: Lasithi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Λετρίνα Enakovreden izraz: Letrines	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Λευκάδας Enakovreden izraz: Lefkada	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ληλάντιο Πεδίο Enakovreden izraz: Lilantio Pedio	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μέτσοβο Enakovreden izraz: Metsovo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μαγνησία Enakovreden izraz: Magnissia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μακεδονία Enakovreden izraz: Macedonia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μαντζαβινάτα Enakovreden izraz: Mantzavinata	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μαρκόπουλο Enakovreden izraz: Markopoulo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μαρτίνο Enakovreden izraz: Μartino	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μεσσηνία Enakovreden izraz: Messinia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μετέωρα Enakovreden izraz: Meteora	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μεταξάτα Enakovreden izraz: Metaxata	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Μονεμβασία Enakovreden izraz: Monemvasia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Νέα Μεσήμβρια Enakovreden izraz: Nea Messimvria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Οπούντια Λοκρίδος Enakovreden izraz: Opountia Lokridos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πέλλα Enakovreden izraz: Pella	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Παγγαίο Enakovreden izraz: Pangeon	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Παιανία Enakovreden izraz: Peanea	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Παλλήνη Enakovreden izraz: Pallini	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Παρνασσός Enakovreden izraz: Parnasos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πελοπόννησος Enakovreden izraz: Peloponnese	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πιερία Enakovreden izraz: Pieria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πισάτιδα Enakovreden izraz: Pisatis	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγίες Αιγιαλείας Enakovreden izraz: Slopes of Egialia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγίες Πάικου Enakovreden izraz: Slopes of Paiko	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγιές Αμπέλου Enakovreden izraz: Slopes of Ambelos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγιές Βερτίσκου Enakovreden izraz: Slopes of Vertiskos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγιές Πάρνηθας Enakovreden izraz: Slopes of Parnitha	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγιές Πεντελικού Enakovreden izraz: Slopes of Pendeliko	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγιές Πετρωτού Enakovreden izraz: Slopes of Petroto	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πλαγιές του Αίνου Enakovreden izraz: Slopes of Enos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Πυλία Enakovreden izraz: Pylia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Αττικής, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Attiki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Βοιωτίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Viotia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Γιάλτρων, ki ga lahko spremlja Εύβοια Enakovreden izraz: Retsina of Gialtra (Evvia)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Ευβοίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Evvia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Θηβών, ki ga lahko spremlja Βοιωτία Enakovreden izraz: Retsina of Thebes (Viotia)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Καρύστου, ki ga lahko spremlja Εύβοια Enakovreden izraz: Retsina of Karystos (Evvia)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Kropia ali Retsina of Koropi (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Markopoulo (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Megara (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Μεσογείων, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Mesogia (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Παλλήνης, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Pallini (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Πικερμίου, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Pikermi (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Σπάτων, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Spata (Attika)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ρετσίνα Χαλκίδας, ki ga lahko spremlja Εύβοια Enakovreden izraz: Retsina of Halkida (Evvia)	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Ριτσώνα Enakovreden izraz: Ritsona	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Σέρρες Enakovreden izraz: Serres	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Σιάτιστα Enakovreden izraz: Siatista	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Σιθωνία Enakovreden izraz: Sithonia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Σπάτα Enakovreden izraz: Spata	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Στερεά Ελλάδα Enakovreden izraz: Sterea Ellada	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Σύρος Enakovreden izraz: Syros	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Τεγέα Enakovreden izraz: Tegea	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Τριφυλία Enakovreden izraz: Trifilia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Τύρναβος Enakovreden izraz: Tyrnavos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Φλώρινα Enakovreden izraz: Florina	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Χαλικούνα Enakovreden izraz: Halikouna	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
EL	Χαλκιδική Enakovreden izraz: Halkidiki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Ajaccio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Aloxe-Corton	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vin d'Alsace	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergheim	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Wolxheim	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Brand	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Bruderthal	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Eichberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Engelberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Florimont	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Frankstein	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Froehn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Furstentum	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Geisberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Gloeckelberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Goldert	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hatschbourg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hengst	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kanzlerberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kastelberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kessler	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Barr	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Ribeauvillé	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kitterlé	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mambourg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mandelberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Marckrain	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Moenchberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Muenchberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Ollwiller	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Osterberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfersigberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfingstberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Praelatenberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Rangen	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Saering	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schlossberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schoenenbourg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sommerberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sonnenglanz	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Spiegel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sporen	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinen	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steingrubler	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinklotz	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Vorbourg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wiebelsberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wineck-Schlossberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Winzenberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zinnkoepflé	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zotzenberg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Alsace Grand Cru, pred katerim je Rosacker	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Anjou Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Anjou Villages, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Anjou-Villages Brissac, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Arbois, ki mu lahko sledi Pupillin, ki mu lahko sledi„mousseux“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Auxey-Duresses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bandol Enakovreden izraz: Vin de Bandol	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Banyuls, ki mu lahko sledi„Grand Cru“ in /ali„Rancio“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Barsac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bâtard-Montrachet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Béarn, ki mu lahko sledi Bellocq	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Beaujolais, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Villages“, ki mu lahko sledi„Supérieur“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Beaune	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bellet Enakovreden izraz: Vin de Bellet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bergerac, ki mu lahko sledi„sec“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bienvenues-Bâtard-Montrachet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Blagny, ki mu lahko sledi Côte de Beaune/Côte de Beaune-Villages	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Blanquette de Limoux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Blanquette méthode ancestrale	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Blaye	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bonnes-mares	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bonnezeaux, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bordeaux, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“, „Mousseux“ ali„supérieur“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bordeaux Côtes de Francs	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bordeaux Haut-Benauge	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourg Enakovreden izraz: Côtes de Bourg/Bourgeais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Chitry	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côte Chalonnaise	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côte Saint-Jacques	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côtes d'Auxerre	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côtes du Couchois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Coulanges-la-Vineuse	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Épineuil	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Beaune	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Nuits	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote La Chapelle Notre-Dame	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Le Chapitre	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Montrecul/Montre-cul/En Montre-Cul	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Vézelay	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“, „ordinaire“ ali„grand ordinaire“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne aligoté	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgogne passe-tout-grains	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bourgueil	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bouzeron	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Brouilly	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Bugey, ki mu lahko sledi Cerdon, pred katerim je lahko„Vins du“, „Mousseux du“, „Pétillant“ ali„Roussette du“ ali mu lahko sledi„Mousseux“ ali„Pétillant“, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Buzet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cabardès	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cabernet d'Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cabernet de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cadillac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cahors	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cassis	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cérons	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Beauroy, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Berdiot, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Beugnons	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Butteaux, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Chapelot, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Chatains, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Chaume de Talvat, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Bréchain, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Cuissy	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Fontenay, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Jouan, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Léchet, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Savant, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Vaubarousse, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte des Prés Girots, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Forêts, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Fourchaume, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi L'Homme mort, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Beauregards, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Épinottes, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Fourneaux, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Lys, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Mélinots, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Mont de Milieu, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Montée de Tonnerre	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Montmains, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Morein, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Pied d'Aloup, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Roncières, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Sécher, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Troesmes, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaillons, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vau de Vey, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vau Ligneau, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaucoupin, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaugiraut, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaulorent, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaupulent, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaux-Ragons, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vosgros, ki mu lahko sledi„premier cru“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Blanchot	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Bougros	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Grenouilles	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Les Clos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Preuses	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Valmur	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Vaudésir	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chambertin-Clos-de-Bèze	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chambolle-Musigny	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Champagne	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chapelle-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Charlemagne	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Charmes-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chassagne-Montrachet, ki mu lahko sledi Côte de Beaune/Côtes de Beaune-Villages	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Château Grillet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Château-Chalon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Châteaumeillant	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Châteauneuf-du-Pape	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Châtillon-en-Diois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chaume – Premier Cru des coteaux du Layon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chenas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chevalier-Montrachet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cheverny	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chinon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chiroubles	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Chorey-les-Beaune, ki mu lahko sledi Côte de Beaune/Côte de Beaune-Villages	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clairette de Bellegarde	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clairette de Die	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clairette de Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clos de la Roche	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clos de Tart	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clos de Vougeot	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clos des Lambrays	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Clos Saint-Denis	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Collioure	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Condrieu	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corbières	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cornas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corse, ki mu lahko sledi Calvi, pred katerim je lahko„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corse, ki mu lahko sledi Coteaux du Cap Corse, pred katerim je lahko„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corse, ki mu lahko sledi Figari, pred katerim je lahko„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corse, ki mu lahko sledi Porto-Vecchio, pred katerim je lahko„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corse, ki mu lahko sledi Sartène, pred katerim je lahko„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corse, pred katerim je lahko„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corton	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Corton-Charlemagne	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Costières de Nîmes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côte de Beaune, pred katerim je ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côte de Beaune-Villages	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côte de Brouilly	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côte de Nuits-villages	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côte roannaise	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côte Rôtie	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux d'Aix-en-Provence	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux d'Ancenis, ki mu sledi ime sorte vinske trte	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux de Die	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux de l'Aubance, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux de Pierrevert	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Giennois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Cabrières	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de la Méjanelle/La Méjanelle	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Saint-Christol/Saint-Christol	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Vérargues/Vérargues	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Grès de Montpellier	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi La Clape	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Montpeyroux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Pic-Saint-Loup	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Quatourze	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Drézéry	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Georges-d'Orques	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Saturnin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Picpoul-de-Pinet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Layon Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Loir, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Lyonnais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Quercy	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Tricastin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux du Vendômois, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Coteaux varois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes Canon Fronsac Enakovreden izraz: Canon Fronsac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Boudes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Chanturgue	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Châteaugay	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Corent	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Madargue	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Bergerac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Blaye	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Bordeaux Saint-Macaire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Castillon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Duras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Millau	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Montravel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Provence	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Saint-Mont	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes de Toul	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Brulhois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Forez	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Jura, ki mu lahko sledi„mousseux“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Lubéron	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Marmandais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Rhône	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Roussillon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Ventoux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Côtes du Vivarais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Cour-Cheverny, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant d'Alsace	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant de Bordeaux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant de Bourgogne	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant de Die	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant de Limoux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crémant du Jura	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crépy	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Criots-Bâtard-Montrachet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Crozes-Hermitage Enakovreden izraz: Crozes-Ermitage	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Échezeaux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Entre-Deux-Mers	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Entre-Deux-Mers-Haut-Benauge	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Faugères	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Brem	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Pissotte	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Vix	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fitou	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fixin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fleurie	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Floc de Gascogne	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fronsac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Frontignan, pred katerim je lahko „Muscat de“ ali„Vin de“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Fronton	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Gaillac, ki mu lahko sledi„mousseux“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Gaillac premières côtes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Gevrey-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Gigondas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Givry	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Grand Roussillon, ki mu lahko sledi„Rancio“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Grand-Échezeaux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Graves, ki mu lahko sledi„supérieures“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Graves de Vayres	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Griotte-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Gros plant du Pays nantais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Haut-Médoc	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Haut-Montravel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Haut-Poitou	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Hermitage Enakovreden izraz: l'Hermitage/Ermitage/l'Ermitage	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Irancy	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Irouléguy	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Jasnières, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Juliénas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Jurançon, ki mu lahko sledi„sec“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	L'Étoile, ki mu lahko sledi„mousseux“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	La Grande Rue	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Ladoix, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Lalande de Pomerol	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Latricières-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Les Baux de Provence	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Limoux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Lirac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Listrac-Médoc	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Loupiac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Lussac-Saint-Émilion	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Supérieur“ ali„Villages“ Enakovreden izraz: Pinot-Chardonnay-Mâcon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Macvin du Jura	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Madiran	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Malepère	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Clos de la Boutière	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi La Croix Moines	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi La Fussière	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Loyères	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Rois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Les Clos Roussots	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maranges, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Marcillac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Margaux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Marsannay, ki mu lahko sledi„rosé“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Maury, ki mu lahko sledi„Rancio“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Mazis-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Mazoyères-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Médoc	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Menetou-Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Mercurey	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Meursault, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Minervois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Minervois-La-Livinière	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Monbazillac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Montagne Saint-Émilion	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Montagny	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Monthélie, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Montlouis-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ ali„pétillant“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Montrachet	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Montravel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Morey-Saint-Denis	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Morgon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Moselle	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Moulin-à-Vent	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Moulis Enakovreden izraz: Moulis-en-Médoc	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscadet, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscadet-Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscadet-Côtes de Grandlieu, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscadet-Sèvre et Maine, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscat de Beaumes-de-Venise	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscat de Lunel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscat de Mireval	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscat de Saint-Jean-de-Minvervois	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Muscat du Cap Corse	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Musigny	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Néac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Nuits Enakovreden izraz: Nuits-Saint-Georges	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Orléans, ki mu lahko sledi Cléry	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pacherenc du Vic-Bilh, ki mu lahko sledi„sec“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Palette	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Patrimonio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pauillac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pécharmant	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pernand-Vergelesses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pessac-Léognan	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pineau des Charentes Enakovreden izraz: Pineau Charentais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pomerol	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pommard	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pouilly-Fuissé	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pouilly-Loché	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pouilly-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire Enakovreden izraz: Blanc Fumé de Pouilly/Pouilly-Fumé	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Pouilly-Vinzelles	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Premières Côtes de Blaye	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Puisseguin-Saint-Emilion	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Puligny-Montrachet, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Quarts de Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Quincy, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rasteau, ki mu lahko sledi„Rancio“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Régnié	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Richebourg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rivesaltes, ki mu lahko sledi„Rancio“, pred katerim je lahko „Muscat“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Romanée (La)	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Romanée Contie	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Romanée Saint-Vivant	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rosé de Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rosé des Riceys	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rosette	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rosé d'Anjou	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Ruchottes-Chambertin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Rully	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Sardos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Amour	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Aubin, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Bris	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Chinian	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Émilion	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Émilion Grand Cru	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Estèphe	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Georges-Saint-Émilion	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Joseph	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Julien	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint Mont	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Nicolas-de-Bourgueil, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Péray, ki mu lahko sledi„mousseux“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Pourçain	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Romain, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saint-Véran	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Sainte-Croix du Mont	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Sainte-Foy Bordeaux	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Sancerre	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Santenay, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ ali„pétillant“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saumur-Champigny, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Saussignac	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Sauternes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Savennières, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Savennières-Coulée de Serrant, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Savennières-Roche-aux-Moines, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Savigny-les-Beaune, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ ali„Côte de Beaune-Villages“ Enakovreden izraz: Savigny	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Seyssel, ki mu lahko sledi„mousseux“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Tâche (La)	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Tavel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Touraine, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ ali„pétillant“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Touraine Amboise, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Touraine Azay-le-Rideau, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Touraine Mestand, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Touraine Noble Joué, ki mu lahko sledi Val de Loire	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Tursan	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vacqueyras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Valençay	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vin d'Entraygues et du Fel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vin d'Estaing	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vin de Lavilledieu	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vin de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„mousseux“ ali„pétillant“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vins du Thouarsais	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vins Fins de la Côte de Nuits	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Viré-Clessé	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Volnay	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Volnay Santenots	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vosnes Romanée	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vougeot	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Vouvray, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ ali„pétillant“	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
FR	Agenais	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Aigues	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Ain	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Allier	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Allobrogie	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Alpes de Haute Provence	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Alpes Maritimes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Alpilles	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Ardèche	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Argens	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Ariège	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Aude	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Aveyron	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Balmes Dauphinoises	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Bénovie	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Bérange	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Bessan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Bigorre	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Bouches du Rhône	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Bourbonnais	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Calvados	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cassan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cathare	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Caux	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cessenon	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Charentais, ki mu lahko sledi Ile d'Oléron	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Charentais, ki mu lahko sledi Saint Sornin	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Charente	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Charentes Maritimes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cher	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cité de Carcassonne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Collines de la Moure	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Collines Rhodaniennes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Comté de Grignan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Comté Tolosan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Comtés Rhodaniens	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Corrèze	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côte Vermeille	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux Charitois	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Bessilles	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Cèze	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Coiffy	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Fontcaude	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Glanes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de l'Ardèche	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de la Cabrerisse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Laurens	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de l'Auxois	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Miramont	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Montélimar	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Murviel	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Narbonne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Peyriac	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux de Tannay	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux des Baronnies	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Cher et de l'Arnon	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Grésivaudan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Libron	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Littoral Audois	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Pont du Gard	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Salagou	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux du Verdon	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux d'Enserune	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux et Terrasses de Montauban	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Coteaux Flaviens	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes Catalanes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Ceressou	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Gascogne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Lastours	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Meuse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Montestruc	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Pérignan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Prouilhe	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Thau	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes de Thongue	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes du Brian	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes du Condomois	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes du Tarn	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Côtes du Vidourle	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Creuse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Cucugnan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Deux-Sèvres	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Dordogne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Doubs	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Drôme	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Duché d'Uzès	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Gard	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Gers	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Haute Vallée de l'Orb	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Haute Vallée de l'Aude	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Haute-Garonne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Haute-Marne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Haute-Saône	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Haute-Vienne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hauterive, ki mu lahko sledi Coteaux du Termenès	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hauterive, ki mu lahko sledi Côtes de Lézignan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hauterive, ki mu lahko sledi Val d'Orbieu	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hautes-Alpes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hautes-Pyrénées	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hauts de Badens	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Hérault	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Île de Beauté	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Indre	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Indre et Loire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Isère	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Landes	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Loir et Cher	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Loire-Atlantique	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Loiret	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Lot	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Lot et Garonne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Maine et Loire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Maures	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Méditerranée	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Meuse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Mont Baudile	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Mont-Caume	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Monts de la Grage	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Nièvre	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Oc	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Petite Crau	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Principauté d'Orange	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Puy de Dôme	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Pyrénées Orientales	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Pyrénées-Atlantiques	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Sables du Golfe du Lion	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Saint-Guilhem-le-Désert	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Sainte Baume	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Sainte Marie la Blanche	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Saône et Loire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Sarthe	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Seine et Marne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Tarn	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Tarn et Garonne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Côtes de L'Adour	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables de l'Océan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables Fauves	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Thézac-Perricard	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Torgan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Urfé	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Val de Cesse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Val de Dagne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Val de Loire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Val de Montferrand	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vallée du Paradis	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Var	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vaucluse	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vaunage	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vendée	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vicomté d'Aumelas	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vienne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Vistrenque	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
FR	Yonne	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Aglianico del Taburno Enakovreden izraz: Taburno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Aglianico del Vulture	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Albana di Romagna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Albugnano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alcamo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Aleatico di Gradoli	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Aleatico di Puglia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alezio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alghero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alta Langa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige, ki mu sledi Colli di Bolzano Enakovreden izraz: Südtiroler Bozner Leiten	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige, ki mu sledi Meranese di collina Enakovreden izraz: Alto Adige Meranese/Südtirol Meraner Hügel/Südtirol Meraner	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige, ki mu sledi Santa Maddalena Enakovreden izraz: Südtiroler St.Magdalener	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige, ki mu sledi Terlano Enakovreden izraz: Südtirol Terlaner	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige, ki mu sledi Valle Isarco Enakovreden izraz: Südtiroler Eisacktal/Eisacktaler	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige, ki mu sledi Valle Venosta Enakovreden izraz: Südtirol Vinschgau	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige Enakovreden izraz: dell'Alto Adige/Südtirol/Südtiroler	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige ali dell'Alto Adige, ki mu lahko sledi Bressanone Enakovreden izraz: dell'Alto Adige Südtirol ali Südtiroler Brixner	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Alto Adige ali dell'Alto Adige, ki mu lahko sledi Burgraviato Enakovreden izraz: dell'Alto Adige Südtirol ali Südtiroler Buggrafler	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Ansonica Costa dell'Argentario	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Aprilia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Arborea	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Arcole	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Assisi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Asti, ki mu lahko sledi„spumante“ali pred katerim je lahko„Moscato d“'	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Atina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Aversa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bagnoli di Sopra Enakovreden izraz: Bagnoli	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbaresco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbera d'Alba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Colli Astiani o Astiano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Nizza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Tinella	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbera del Monferrato	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barbera del Monferrato Superiore	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barco Reale di Carmignano Enakovreden izraz: Rosato di Carmignano/Vin santo di Carmignano/Vin Santo di Carmignano occhio di pernice	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bardolino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bardolino Superiore	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Barolo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianchello del Metauro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianco Capena	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianco dell'Empolese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianco della Valdinievole	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianco di Custoza Enakovreden izraz: Custoza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianco di Pitigliano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bianco Pisano di San Torpè	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Biferno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bivongi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Boca	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bolgheri, ki mu lahko sledi Sassicaia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bosco Eliceo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Botticino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Brachetto d'Acqui Enakovreden izraz: Acqui	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Bramaterra	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Breganze	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Brindisi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Brunello di Montalcino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cacc'e' mmitte di Lucera	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cagnina di Romagna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Campi Flegrei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Campidano di Terralba Enakovreden izraz: Terralba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Canavese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Candia dei Colli Apuani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Jerzu	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Oliena/Nepente di Oliena	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Capalbio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Capri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Capriano del Colle	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Carema	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Carignano del Sulcis	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Carmignano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Carso	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Castel del Monte	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Castel San Lorenzo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Casteller	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Castelli Romani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cellatica	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cerasuolo di Vittoria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cerveteri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cesanese del Piglio Enakovreden izraz: Piglio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cesanese di Affile Enakovreden izraz: Affile	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cesanese di Olevano Romano Enakovreden izraz: Olevano Romano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colli Fiorentini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colli Senesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Montalbano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Montespertoli	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Rufina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Chianti Classico	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cilento	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa da Posa Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Campu Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Sera Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Circeo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cirò	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cisterna d'Asti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Albani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Altotiberini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Amerini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Asolani – Prosecco Enakovreden izraz: Asolo- Prosecco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Berici	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Oliveto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riosto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline Marconiane	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Monte San Pietro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Serravalle	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Terre di Montebudello	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Zola Predosa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Bolognesi Classico – Pignoletto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli d'Imola	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli del Trasimeno Enakovreden izraz: Trasimeno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli dell'Etruria Centrale	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli della Sabina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Fregona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Faenza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Luni	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Parma	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Rimini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli di Scandiano e di Canossa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Etruschi Viterbesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Euganei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Lanuvini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Maceratesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Martani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Rosazzo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Schiopettino di Prepotto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Orientali del Friuli Picolit, ki mu lahko sledi Cialla	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Perugini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Roncaglia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Gutturnio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Monterosso Val d'Arda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Val Trebbia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Valnure	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Romagna centrale	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colli Tortonesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Collina Torinese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colline di Levanto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colline Joniche Tarantine	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colline Lucchesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colline Novaresi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Colline Saluzzesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Collio Goriziano Enakovreden izraz: Collio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Conegliano – Valdobbiadene, ki mu lahko sledi Cartizze Enakovreden izraz: Conegliano or Valdobbiadene	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cònero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Contea di Sclafani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Contessa Entellina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Controguerra	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Copertino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cori	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cortese dell'Alto Monferrato	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Corti Benedettine del Padovano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Cortona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Furore	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Ravello	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Tramonti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Coste della Sesia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Curtefranca	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Delia Nivolelli	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto d'Acqui	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto d'Alba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto d'Asti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto delle Langhe Monregalesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto di Diano d'Alba Enakovreden izraz: Diano d'Alba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto di Dogliani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto di Dogliani Superiore Enakovreden izraz: Dogliani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto di Ovada Enakovreden izraz: Dolcetto d'Ovada	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Dolcetto di Ovada Superiore or Ovada	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Donnici	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Elba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Eloro, ki mu lahko sledi Pachino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Erbaluce di Caluso Enakovreden izraz: Caluso	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Erice	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Esino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Est!Est!!Est!!! di Montefiascone	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Etna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Falerio dei Colli Ascolani Enakovreden izraz: Falerio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Falerno del Massico	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Fara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Faro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Fiano di Avellino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Franciacorta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Frascati	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Freisa d'Asti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Freisa di Chieri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Friuli Annia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Friuli Aquileia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Friuli Grave	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Friuli Isonzo Enakovreden izraz: Isonzo del Friuli	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Friuli Latisana	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Gabiano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Galatina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Galluccio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Gambellara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Garda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Garda Colli Mantovani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Gattinara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Gavi Enakovreden izraz: Cortese di Gavi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Genazzano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Ghemme	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Gioia del Colle	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Girò di Cagliari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Golfo del Tigullio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Gravina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Greco di Bianco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Greco di Tufo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Grignolino d'Asti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Grignolino del Monferrato Casalese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Guardia Sanframondi Enakovreden izraz: Guardiolo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	I Terreni di San Severino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Irpinia, ki mu lahko sledi Campi Taurasini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Ischia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lacrima di Morro Enakovreden izraz: Lacrima di Morro d'Alba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lago di Caldaro Enakovreden izraz: Caldaro/Kalterer/Kalterersee	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lago di Corbara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lambrusco di Sorbara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lambrusco Grasparossa di Castelvetro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Oltre Po Mantovano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Viadanese-Sabbionetano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lambrusco Salamino di Santa Croce	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lamezia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Langhe	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lessona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Leverano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lison-Pramaggiore	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lizzano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Loazzolo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Locorotondo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Lugana	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Malvasia delle Lipari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Malvasia di Bosa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Malvasia di Cagliari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Malvasia di Casorzo d'Asti Enakovreden izraz: Cosorzo/Malvasia di Cosorzo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Malvasia di Castelnuovo Don Bosco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Mamertino di Milazzo Enakovreden izraz: Mamertino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Mandrolisai	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Marino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Marsala	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Martina Enakovreden izraz: Martina Franca	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Matino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Melissa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Menfi, ki mu lahko sledi Bonera	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Menfi, ki mu lahko sledi Feudo dei Fiori	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Merlara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Molise Enakovreden izraz: del Molise	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Monica di Cagliari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Monica di Sardegna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Monreale	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montecarlo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montecompatri-Colonna Enakovreden izraz: Montecompatri/Colonna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montecucco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montefalco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montefalco Sagrantino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montello e Colli Asolani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montepulciano d'Abruzzo, ki ga lahko spremlja Casauria /Terre di Casauria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montepulciano d'Abruzzo, ki ga lahko spremlja Terre dei Vestini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montepulciano d'Abruzzo, ki mu lahko sledi Colline Teramane	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Monteregio di Massa Marittima	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Montescudaio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Monti Lessini Enakovreden izraz: Lessini	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Morellino di Scansano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscadello di Montalcino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Cagliari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Pantelleria Enakovreden izraz: Passito di Pantelleria/Pantelleria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Gallura	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempio Pausania	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Siracusa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Sorso-Sennori Enakovreden izraz: Moscato di Sorso/Moscato di Sennori	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Moscato di Trani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Nardò	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Nasco di Cagliari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Nebbiolo d'Alba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Nettuno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Noto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Nuragus di Cagliari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Offida	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Oltrepò Pavese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Orcia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Orta Nova	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Orvieto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Ostuni	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Parrina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Lettere	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Sorrento	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pentro di Isernia Enakovreden izraz: Pentro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pergola	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Piemonte	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pietraviva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pinerolese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pollino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pomino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Pornassio Enakovreden izraz: Ormeasco di Pornassio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Primitivo di Manduria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Prosecco	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Ramandolo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Recioto di Gambellara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Recioto di Soave	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Reggiano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Reno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Riesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Riviera del Brenta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Riviera del Garda Bresciano Enakovreden izraz: Garda Bresciano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Albenga/Albengalese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Finale/Finalese	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Riviera dei Fiori	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Roero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Romagna Albana spumante	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rossese di Dolceacqua Enakovreden izraz: Dolceacqua	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso Barletta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso Canosa, ki mu lahko sledi Canusium	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso Conero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso di Cerignola	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso di Montalcino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso di Montepulciano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso Orvietano Enakovreden izraz: Orvietano Rosso	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rosso Piceno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Rubino di Cantavenna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Ruchè di Castagnole Monferrato	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Salaparuta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Salice Salentino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sambuca di Sicilia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	San Colombano al Lambro Enakovreden izraz: San Colombano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	San Gimignano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	San Ginesio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	San Martino della Battaglia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	San Severo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	San Vito di Luzzi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sangiovese di Romagna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sannio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sant'Agata de' Goti Enakovreden izraz: Sant'Agata dei Goti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sant'Anna di Isola Capo Rizzuto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sant'Antimo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Santa Margherita di Belice	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Savuto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Scanzo Enakovreden izraz: Moscato di Scanzo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Scavigna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sciacca	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Serrapetrona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sforzato di Valtellina Enakovreden izraz: Sfursat di Valtellina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sizzano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Soave, ki mu lahko sledi Colli Scaligeri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Soave Superiore	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Solopaca	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Sovana	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Squinzano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Strevi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Tarquinia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Taurasi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Teroldego Rotaliano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Terracina Enakovreden izraz: Moscato di Terracina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Terratico di Bibbona, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Terre dell'Alta Val d'Agri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Terre di Casole	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Terre Tollesi Enakovreden izraz: Tullum	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Torgiano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Torgiano rosso riserva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Trebbiano d'Abruzzo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Trebbiano di Romagna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Trentino, ki mu lahko sledi Isera/d'Isera	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Trentino, ki mu lahko sledi Sorni	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Trentino, ki mu lahko sledi Ziresi/dei Ziresi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Trento	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Val d'Arbia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Val Polcèvera, ki mu lahko sledi Coronata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valcalepio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valdadige, ki mu lahko sledi Terra dei Forti Enakovreden izraz: Etschtaler	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valdadige Terradeiforti Enakovreden izraz: Terradeiforti Valdadige	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valdichiana	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Arnad-Montjovet Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Blanc de Morgex et de la Salle Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Chambave Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Donnas Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Enfer d'Arvier Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Nus Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Torrette Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valpolicella, ki ga lahko spremlja Valpantena	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valsusa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Inferno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Maroggia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Sassella	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Valgella	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Velletri	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Verbicaro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Verdicchio dei Castelli di Jesi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Verdicchio di Matelica	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Verduno Pelaverga Enakovreden izraz: Verduno	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vermentino di Gallura	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vermentino di Sardegna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vernaccia di Oristano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vernaccia di San Gimignano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vernaccia di Serrapetrona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vesuvio	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vicenza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vignanello	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vin Santo del Chianti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vin Santo del Chianti Classico	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vin Santo di Montepulciano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vini del Piave Enakovreden izraz: Piave	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vino Nobile di Montepulciano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Vittoria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Zagarolo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
IT	Allerona	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Alta Valle della Greve	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Alto Livenza	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Alto Mincio	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Alto Tirino	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Arghillà	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Barbagia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Basilicata	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Benaco bresciano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Beneventano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Bergamasca	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Bettona	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Bianco del Sillaro Enakovreden izraz: Sillaro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Bianco di Castelfranco Emilia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Calabria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Camarro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Campania	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Cannara	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Civitella d'Agliano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli Aprutini	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli Cimini	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli del Limbara	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli del Sangro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli della Toscana centrale	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli di Salerno	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colli Trevigiani	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Collina del Milanese	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colline di Genovesato	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colline Frentane	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colline Pescaresi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colline Savonesi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Colline Teatine	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Condoleo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Conselvano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Costa Viola	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Daunia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Del Vastese Enakovreden izraz: Histonium	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Delle Venezie	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Dugenta	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Emilia Enakovreden izraz: Dell'Emilia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Epomeo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Esaro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Fontanarossa di Cerda	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Forlì	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Fortana del Taro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Frusinate Enakovreden izraz: del Frusinate	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Golfo dei Poeti La Spezia Enakovreden izraz: Golfo dei Poeti	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Grottino di Roccanova	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Isola dei Nuraghi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Lazio	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Lipuda	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Locride	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Marca Trevigiana	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Marche	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Maremma Toscana	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Marmilla	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Mitterberg tra Cauria e Tel Enakovreden izraz: Mitterberg/Mitterberg zwischen Gfrill und Toll	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Modena Enakovreden izraz: Provincia di Modena/di Modena	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Montecastelli	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Montenetto di Brescia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Murgia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Narni	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Nurra	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Ogliastra	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Osco Enakovreden izraz: Terre degli Osci	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Paestum	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Palizzi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Parteolla	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Pellaro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Planargia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Pompeiano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Provincia di Mantova	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Provincia di Nuoro	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Provincia di Pavia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Provincia di Verona Enakovreden izraz: Veronese	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Puglia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Quistello	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Ravenna	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Roccamonfina	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Romangia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Ronchi di Brescia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Ronchi Varesini	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Rotae	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Rubicone	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Sabbioneta	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Salemi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Salento	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Salina	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Scilla	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Sebino	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Sibiola	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Sicilia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Spello	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Tarantino	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Terrazze Retiche di Sondrio	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Terre Aquilane Enakovreden izraz: Terre dell'Aquila	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Terre del Volturno	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Terre di Chieti	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Terre di Veleja	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Terre Lariane	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Tharros	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Toscano Enakovreden izraz: Toscana	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Trexenta	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Umbria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Val di Magra	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Val di Neto	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Val Tidone	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valcamonica	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valdamato	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Vallagarina	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valle Belice	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valle d'Itria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valle del Crati	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valle del Tirso	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valle Peligna	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Valli di Porto Pino	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Veneto	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Veneto Orientale	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Venezia Giulia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
IT	Vigneti delle Dolomiti Enakovreden izraz: Weinberg Dolomiten	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
CY	Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτη Enakovreden izraz: Vouni Panayia – Ampelitis	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CY	Κουμανδαρία Enakovreden izraz: Commandaria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CY	Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Αφάμης Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou – Afames	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CY	Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Λαόνα Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou – Laona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CY	Λαόνα Ακάμα Enakovreden izraz: Laona Akama	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CY	Πιτσιλιά Enakovreden izraz: Pitsilia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
CY	Λάρνακα Enakovreden izraz: Larnaka	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
CY	Λεμεσός Enakovreden izraz: Lemesos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
CY	Λευκωσία Enakovreden izraz: Lefkosia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
CY	Πάφος Enakovreden izraz: Pafos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
LU	Crémant du Luxembourg	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
LU	Moselle luxembourgeoise, ki mu sledi Ahn/Assel/Bech-Kleinmacher/Born/Bous/Bumerange/Canach/Ehnen/Ellingen/Elvange/Erpeldingen/Gostingen/Greveldingen/Grevenmacher, ki mu sledi Appellation contrôlée	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
LU	Moselle luxembourgeoise, ki mu sledi Lenningen/Machtum/Mechtert/Moersdorf/Mondorf/Niederdonven/Oberdonven/Oberwormelding/Remich/Rolling/Rosport/Stadtbredimus, ki mu sledi Appellation contrôlée	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
LU	Moselle luxembourgeoise, ki mu sledi Remerschen/Remich/Schengen/Schwebsingen/Stadtbredimus/Trintingen/Wasserbilig/Wellenstein/Wintringen or Wormeldingen, ki mu sledi Appellation contrôlée	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
LU	Moselle luxembourgeoise, ki mu sledi ime sorte vinske trte, ki mu sledi Appellation contrôlée	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Ászár-Neszmélyi borvidék, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Badacsonyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Balaton	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Balaton-felvidéki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Balatonboglári, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Balatonfüred-Csopaki borvidék, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Balatoni	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Bükk, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Csongrád, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Debrői Hárslevelű	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Duna	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Egri Bikavér	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Egri Bikavér Superior	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Egr, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Etyek-Buda, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Hajós-Baja, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Izsáki Arany Sárfehér	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Kunság, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Mátra, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Mór, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Nagy-Somló, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Pannonhalma, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Pécs, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Somlói	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Somlói Arany	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Somlói Nászéjszakák Bora	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Sopron, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Szekszárd, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Tokaj, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Tolna, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Villány, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Villányi védett eredetű classicus	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Zala, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Egerszóláti Olaszrizling	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Káli	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Neszmély, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Pannon	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Tihany	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
HU	Alföldi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Balatonmelléki, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Dél-alföldi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Dél-dunántúli	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Duna melléki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Duna-Tisza közi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Dunántúli	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Észak-dunántúli	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Felső-magyarországi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Nyugat-dunántúli	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Tisza melléki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Tisza völgyi	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
HU	Zempléni	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
MT	Gozo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
MT	Malta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
MT	Maltese Islands	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Drenthe	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Flevoland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Friesland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Gelderland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Groningen	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Limburg	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Noord Brabant	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Noord Holland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Overijssel	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Utrecht	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Zeeland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
NL	Zuid Holland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
AT	Burgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Carnuntum, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Donauland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Kamptal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Kärnten, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Kremstal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Leithaberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Mittelburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Neusiedlersee, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Neusiedlersee-Hügelland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Niederösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Oberösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Salzburg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Steiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Süd-Oststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Südburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Südsteiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Thermenregion, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Tirol, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Traisental, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Vorarlberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Wachau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Wagram, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Weinviertel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Weststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Wien, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
AT	Bergland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
AT	Steierland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
AT	Weinland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
AT	Wien	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Alenquer	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Borba	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Évora	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Granja-Amareleja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Moura	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Portalegre	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Redondo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Reguengos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Vidigueira	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Arruda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Bairrada	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Beira Interior, ki mu lahko sledi Castelo Rodrigo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Beira Interior, ki mu lahko sledi Cova da Beira	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Beira Interior, ki mu lahko sledi Pinhel	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Biscoitos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Bucelas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Carcavelos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Colares	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Alva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Besteiros	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Castendo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Serra da Estrela	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Silgueiros	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Terras de Azurara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão, ki mu lahko sledi Terras de Senhorim	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Dão Nobre	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Vinho do Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Encostas d'Aire, ki mu lahko sledi Alcobaça	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Encostas d'Aire, ki mu lahko sledi Ourém	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Graciosa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Lafões	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Lagoa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Lagos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Madeirense	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Madeira Enakovreden izraz: Madera/Vinho da Madeira/Madeira Weine/Madeira Wine/Vin de Madère/Vino di Madera/Madeira Wijn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Moscatel de Setúbal	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Moscatel do Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Óbidos	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Porto Enakovreden izraz: Oporto/Vinho do Porto/Vin de Porto/Port/Port Wine/Portwein/Portvin/Portwijn	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Palmela	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Pico	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Portimão	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Almeirim	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Cartaxo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Chamusca	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Coruche	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Santarém	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Tomar	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Setúbal	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Setúbal Roxo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Tavira	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Távora-Varosa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Torres Vedras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Chaves	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Planalto Mirandês	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Valpaços	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Douro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Amarante	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Ave	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Baião	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Basto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Cávado	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Lima	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Monção e Melgaço	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Paiva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Sousa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde Alvarinho	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Vinho Verde Alvarinho Espumante	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
PT	Lisboa, ki mu lahko sledi Alta Estremadura	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Lisboa, ki mu lahko sledi Estremadura	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Península de Setúbal	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Tejo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Licoroso Algarve	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Açores	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Alentejano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Algarve	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Duriense	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Minho	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Terras do Sado	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Terras Madeirenses	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
PT	Vinho Regional Transmontano	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Aiud, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Alba Iulia, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Babadag, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Banat, ki mu lahko sledi Dealurile Tirolului	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Banat, ki mu lahko sledi Moldova Nouă	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Banat, ki mu lahko sledi Silagiu	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Banu Mărăcine, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Bohotin, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Cernăteşti – Podgoria, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Coteşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Cotnari	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Crişana, ki mu lahko sledi Biharia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Crişana, ki mu lahko sledi Diosig	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Crişana, ki mu lahko sledi Şimleu Silvaniei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Bujorului, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Boldeşti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Breaza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Ceptura	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Merei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Tohani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Urlaţi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Valea Călugărească	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Zoreşti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Drăgăşani, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Huşi, ki mu lahko sledi Vutcani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Iana, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Iaşi, ki mu lahko sledi Bucium	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Iaşi, ki mu lahko sledi Copou	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Iaşi, ki mu lahko sledi Uricani	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Lechinţa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Mehedinţi, ki mu lahko sledi Corcova	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Mehedinţi, ki mu lahko sledi Golul Drâncei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Mehedinţi, ki mu lahko sledi Oreviţa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Mehedinţi, ki mu lahko sledi Severin	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Mehedinţi, ki mu lahko sledi Vânju Mare	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Miniş, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Murfatlar, ki mu lahko sledi Cernavodă	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Murfatlar, ki mu lahko sledi Medgidia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Nicoreşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Odobeşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Oltina, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Panciu, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Pietroasa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Recaş, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Sâmbureşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Sarica Niculiţel, ki mu lahko sledi Tulcea	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Sebeş – Apold, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Segarcea, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Ştefăneşti, ki mu lahko sledi Costeşti	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Târnave, ki mu lahko sledi Blaj	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Târnave, ki mu lahko sledi Jidvei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Târnave, ki mu lahko sledi Mediaş	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
RO	Colinele Dobrogei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Crişanei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Covurluiului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hârlăului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Huşilor	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Iaşilor	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Tutovei	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Terasele Siretului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Moldovei	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Munteniei	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Olteniei	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Sătmarului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Transilvaniei	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Vrancei	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Dealurile Zarandului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Terasele Dunării	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Viile Caraşului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
RO	Viile Timişului	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SI	Bela krajina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Belokranjec, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Bizeljsko-Sremič, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Sremič-Bizeljsko	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Bizeljčan, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Cviček, Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Goriška Brda, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Brda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Metliška črnina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Prekmurje, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Prekmurčan	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Slovenska Istra, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Štajerska Slovenija, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Teran, Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Vipavska dolina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Vipava, Vipavec, Vipavčan	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SI	Podravje, ki mu lahko sledi izraz„mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SI	Posavje, ki mu lahko sledi izraz„mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SI	Primorska, ki mu lahko sledi izraz„mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Dunajskostredský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hurbanovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Komárňanský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Palárikovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Štúrovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šamorínsky vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Strekovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Galantský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrbovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Trnavský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Skalický vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Orešanský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hlohovecký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Doľanský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Senecký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Stupavský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modranský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Bratislavský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pezinský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Záhorský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pukanecký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Žitavský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Želiezovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Nitriansky vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrábeľský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tekovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Zlatomoravecký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šintavský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Radošinský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Fil'akovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Gemerský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hontiansky vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Ipeľský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vinický vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tornaľský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modrokamencký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokajoblasť, ki mu lahko sledi Viničky	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi Veľká Tŕňa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi Malá Tŕňa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi Čerhov	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi Slovenské Nové Mesto	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi Černochov	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi Bara	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Michalovský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Kráľovskochlmecký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Moldavský vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Sobranecký vinohradnícky rajón	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi izraz„oblastné víno“	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi izraz„oblastné víno“	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi izraz„oblastné víno“	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi izraz„oblastné víno“	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi izraz„oblastné víno“	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Abona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Alella	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Alicante, ki mu lahko sledi Marina Alta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Almansa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ampurdán-Costa Brava	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Arabako Txakolina Enakovreden izraz: Txakolí de Álava	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Arlanza	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Arribes	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Bierzo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Binissalem	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Bizkaiko Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Bizkaia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Bullas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Calatayud	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Campo de Borja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Campo de la Guardia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Cangas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Cariñena	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Cataluña	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Cava	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Chacolí de Bizkaia Enakovreden izraz: Bizkaiko Txakolina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Chacolí de Getaria Enakovreden izraz: Getariako Txakolina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Cigales	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Conca de Barberá	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Condado de Huelva	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Artesa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Les Garrigues	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Raimat	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Valls de Riu Corb	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Dehesa del Carrizal	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Dominio de Valdepusa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	El Hierro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Empordá	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Finca Élez	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Getariako Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Getaria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Gran Canaria	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Granada	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Guijoso	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Jerez/Xérès/Sherry	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Jumilla	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	La Gomera	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	La Mancha	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	La Palma, ki mu lahko sledi Fuencaliente	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	La Palma, ki mu lahko sledi Hoyo de Mazo	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	La Palma, ki mu lahko sledi Norte de la Palma	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Lanzarote	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Lebrija	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Málaga	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Manchuela	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Manzanilla Sanlúcar de Barrameda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Méntrida	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Mondéjar	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Monterrei, ki mu lahko sledi Ladera de Monterrei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Monterrei, ki mu lahko sledi Val de Monterrei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Montilla-Moriles	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Montsant	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Baja Montaña	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Alta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Baja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Tierra Estella	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Valdizarbe	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Pago Florentino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Pago de Arínzano Enakovreden izraz: Vino de pago de Arinzano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Pago de Otazu	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Penedés	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Pla de Bages	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Pla i Llevant	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Prado de Irache	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Priorat	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Condado do Tea	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi O Rosal	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Ribeira do Ulla	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Soutomaior	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Val do Salnés	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Amandi	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Chantada	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Quiroga-Bibei	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Miño	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Sil	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribeiro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Duero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Cañamero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Matanegra	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Montánchez	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Alta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Baja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Tierra de Barros	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ribera del Júcar	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alavesa	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Baja	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Rueda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Sierras de Málaga, ki mu lahko sledi Serranía de Ronda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Somontano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Tacoronte-Acentejo, ki mu lahko sledi Anaga	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Tarragona	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Terra Alta	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Tierra de León	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Tierra del Vino de Zamora	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Toro	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Txakolí de Álava Enakovreden izraz: Arabako Txakolina	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Uclés	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Utiel-Requena	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valdeorras	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valdepeñas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Alto Turia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Clariano	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Moscatel de Valencia	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Valentino	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valle de Güímar	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valle de la Orotava	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Valles de Benavente	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Vino de Calidad de Valtiendas	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Arganda	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Navalcarnero	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi San Martín de Valdeiglesias	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Ycoden-Daute-Isora	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	Yecla	Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)
ES	3 Riberas	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Abanilla	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Altiplano de Sierra nevada	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Bajo Aragón	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Ribera del Gállego-Cinco Villas	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Ribera del Jiloca	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Valdejalón	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Valle del Cinca	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Bailén	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Barbanza e Iria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Betanzos	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Cádiz	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Campo de Cartagena	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Cangas	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Castelló	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Castilla	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Castilla y León	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Contraviesa-Alpujarra	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Córdoba	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Costa de Cantabria	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Cumbres de Guadalfeo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Desierto de Almería	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	El Terrerazo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Extremadura	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Formentera	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Gálvez	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Granada Sur-Oeste	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Ibiza	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Illes Balears	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Isla de Menorca	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Laujar-Alpujarra	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Lederas del Genil	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Liébana	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Los Palacios	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Mallorca	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Murcia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Norte de Almería	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Norte de Granada	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Pozohondo	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Ribera del Andarax	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Ribera del Queiles	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Serra de Tramuntana-Costa Nord	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Sierra de Las Estancias y Los Filabres	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Sierra Norte de Sevilla	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Sierra Sur de Jaén	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Torreperogil	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Valle del Miño-Ourense	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Valles de Sadacia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
ES	Villaviciosa de Córdoba	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	English Vineyards	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Welsh Vineyards	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Berkshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Buckinghamshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Cheshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Cornwall	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Derbyshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Devon	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Dorset	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti East Anglia	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Gloucestershire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Hampshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Herefordshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Isle of Wight	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Isles of Scilly	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Kent	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Lancashire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Leicestershire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Lincolnshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Northamptonshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Nottinghamshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Oxfordshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Rutland	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Shropshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Somerset	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Staffordshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Surrey	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Sussex	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Warwickshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti West Midlands	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Wiltshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Worcestershire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	England, ki ga lahko nadomesti Yorkshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiff	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiganshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Carmarthenshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Denbighshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Gwynedd	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Monmouthshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Newport	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Pembrokeshire	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Rhondda Cynon Taf	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Swansea	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti The Vale of Glamorgan	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Wrexham	Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Vina Republike Moldavije, ki se zaščitijo v EU

Ciumai/Чумай

Romănești

DEL B

Žgane pijače EU, ki se zaščitijo v Republiki Moldaviji

Država članica

Ime, ki se zaščiti

Vrsta proizvoda

Rhum de la Martinique

Rum

Rhum de la Guadeloupe

Rum

Rhum de la Réunion

Rum

Rhum de la Guyane

Rum

Rhum de sucrerie de la Baie du Galion

Rum

Rhum des Antilles françaises

Rum

Rhum des départements français d'outre-mer

Rum

Ron de Málaga

Rum

Ron de Granada

Rum

Rum da Madeira

Rum

UK (Škotska)

Scotch Whisky

Whiskey/Whisky

Irish Whiskey/Uisce Beatha Eireannach/Irish Whisky

Whiskey/Whisky

Whisky español

Whiskey/Whisky

Whisky breton/Whisky de Bretagne

Whiskey/Whisky

Whisky alsacien/Whisky d'Alsace

Whiskey/Whisky

Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise

Žitno žganje

DE, AT, BE (nemško govoreča skupnost))

Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Münsterländer Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Sendenhorster Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Bergischer Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Emsländer Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Haselünner Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Hasetaler Korn/Kornbrand

Žitno žganje

Samanė

Žitno žganje

Eau-de-vie de Cognac

Vinsko žganje

Eau-de-vie des Charentes

Vinsko žganje

Eau-de-vie de Jura

Vinsko žganje

Cognac

(Izraz „Cognac“ se lahko dopolni z naslednjimi izrazi:

—

Fine

—	Grande Fine Champagne

—	Grande Champagne

—	Petite Fine Champagne

—	Petite Champagne

—	Fine Champagne

—

Borderies

—

Fins Bois

—	Bons Bois)

Vinsko žganje

Fine Bordeaux

Vinsko žganje

Fine de Bourgogne

Vinsko žganje

Armagnac

Vinsko žganje

Bas-Armagnac

Vinsko žganje

Haut-Armagnac

Vinsko žganje

Armagnac-Ténarèze

Vinsko žganje

Blanche Armagnac

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin de la Marne

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin de Bourgogne

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire du Bugey

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin de Savoie

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire de Provence

Vinsko žganje

Eau-de-vie de Faugères/Faugères

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Douro

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Ribatejo

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Alentejo

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Lourinhã

Vinsko žganje

Сунгурларска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сунгурларе/Sungurlarska grozdova rakya/Grozdova rakya from Sungurlare

Vinsko žganje

Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сливен) /Slivenska perla (Slivenska grozdova rakya/Grozdova rakya from Sliven)

Vinsko žganje

Стралджанска Мускатова ракия/Мускатова ракия от Стралджа/Straldjanska Muscatova rakya/Muscatova rakya from Straldja

Vinsko žganje

Поморийска гроздова ракия/Гроздова ракия от Поморие/Pomoriyska grozdova rakya/Grozdova rakya from Pomorie

Vinsko žganje

Русенска бисерна гроздова ракия/Бисерна гроздова ракия от Русе/Russenska biserna grozdova rakya/Biserna grozdova rakya from Russe

Vinsko žganje

Бургаска Мускатова ракия/Мускатова ракия от Бургас/Bourgaska Muscatova rakya/Muscatova rakya from Bourgas

Vinsko žganje

Добруджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Добруджа/Dobrudjanska muscatova rakya/muscatova rakya from Dobrudja

Vinsko žganje

Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakya/Grozdova rakya from Suhindol

Vinsko žganje

Карловска гроздова ракия/Гроздова Ракия от Карлово/Karlovska grozdova rakya/Grozdova Rakya from Karlovo

Vinsko žganje

Vinars Târnave

Vinsko žganje

Vinars Vaslui

Vinsko žganje

Vinars Murfatlar

Vinsko žganje

Vinars Vrancea

Vinsko žganje

Vinars Segarcea

Vinsko žganje

Brandy de Jerez

Brandy/Weinbrand

Brandy del Penedés

Brandy/Weinbrand

Brandy italiano

Brandy/Weinbrand

Brandy Αττικής/Brandy of Attica

Brandy/Weinbrand

Brandy Πελοποννήσου/Brandy of the Peloponnese

Brandy/Weinbrand

Brandy Κεντρικής Ελλάδας/Brandy of central Greece

Brandy/Weinbrand

Deutscher Weinbrand

Brandy/Weinbrand

Wachauer Weinbrand

Brandy/Weinbrand

Weinbrand Dürnstein

Brandy/Weinbrand

Pfälzer Weinbrand

Brandy/Weinbrand

Karpatské brandy špeciál

Brandy/Weinbrand

Brandy français/Brandy de France

Brandy/Weinbrand

Marc de Champagne/Eau-de-vie de marc de Champagne

Žganje iz grozdnih tropin

Marc d'Aquitaine/Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Bourgogne/Eau-de-vie de marc de Bourgogne

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Centre-Est/Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Franche-Comté /Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Bugey/Eau-de-vie de marc originaire de Bugey

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Savoie/Eau-de-vie de marc originaire de Savoie

Žganje iz grozdnih tropin

Marc des Côteaux de la Loire/Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire

Žganje iz grozdnih tropin

Marc des Côtes-du-Rhône/Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Provence/Eau-de-vie de marc originaire de Provence

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Languedoc/Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc

Žganje iz grozdnih tropin

Marc d'Alsace Gewürztraminer

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Lorraine

Žganje iz grozdnih tropin

Marc d'Auvergne

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Jura

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira Bairrada

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira Alentejo

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho

Žganje iz grozdnih tropin

Orujo de Galicia

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa di Barolo

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa piemontese/Grappa del Piemonte

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa lombarda/Grappa di Lombardia

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa trentina/Grappa del Trentino

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa friulana/Grappa del Friuli

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa veneta/Grappa del Veneto

Žganje iz grozdnih tropin

Südtiroler Grappa/Grappa dell'Alto Adige

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa Siciliana/Grappa di Sicilia

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa di Marsala

Žganje iz grozdnih tropin

Τσικουδιά/Tsikoudia

Žganje iz grozdnih tropin

Τσικουδιά Κρήτης/Tsikoudia of Crete

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο/Tsipouro

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο Μακεδονίας/ Tsipouro of Macedonia

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο Θεσσαλίας/Tsipouro of Thessaly

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο Τυρνάβου/Tsipouro of Tyrnavos

Žganje iz grozdnih tropin

Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz grozdnih tropin

Ζιβανία/Τζιβανία /Ζιβάνα/Zivania

Žganje iz grozdnih tropin

Törkölypálinka

Žganje iz grozdnih tropin

Schwarzwälder Kirschwasser

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Mirabellenwasser

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Williamsbirne

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Zwetschgenwasser

Žganje iz sadja

Fränkisches Zwetschgenwasser

Žganje iz sadja

Fränkisches Kirschwasser

Žganje iz sadja

Fränkischer Obstler

Žganje iz sadja

Mirabelle de Lorraine

Žganje iz sadja

Kirsch d'Alsace

Žganje iz sadja

Quetsch d'Alsace

Žganje iz sadja

Framboise d'Alsace

Žganje iz sadja

Mirabelle d'Alsace

Žganje iz sadja

Kirsch de Fougerolles

Žganje iz sadja

Williams d'Orléans

Žganje iz sadja

Südtiroler Williams/Williams dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Aprikot/Aprikot dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Marille/Marille dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Kirsch/Kirsch dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Zwetschgeler/Zwetschgeler dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Obstler/Obstler dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Gravensteiner/Gravensteiner dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Südtiroler Golden Delicious/Golden Delicious dell'Alto Adige

Žganje iz sadja

Williams friulano/Williams del Friuli

Žganje iz sadja

Sliwovitz del Veneto

Žganje iz sadja

Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia

Žganje iz sadja

Sliwovitz del Trentino-Alto Adige

Žganje iz sadja

Distillato di mele trentino/Distillato di mele del Trentino

Žganje iz sadja

Williams trentino/Williams del Trentino

Žganje iz sadja

Sliwovitz trentino/Sliwovitz del Trentino

Žganje iz sadja

Aprikot trentino/Aprikot del Trentino

Žganje iz sadja

Medronho do Algarve

Žganje iz sadja

Medronho do Buçaco

Žganje iz sadja

Kirsch Friulano/Kirschwasser Friulano

Žganje iz sadja

Kirsch Trentino/Kirschwasser Trentino

Žganje iz sadja

Kirsch Veneto/Kirschwasser Veneto

Žganje iz sadja

Aguardente de pêra da Lousã

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise

Žganje iz sadja

Wachauer Marillenbrand

Žganje iz sadja

Szatmári Szilvapálinka

Žganje iz sadja

Kecskeméti Barackpálinka

Žganje iz sadja

Békési Szilvapálinka

Žganje iz sadja

Szabolcsi Almapálinka

Žganje iz sadja

Gönci Barackpálinka

Žganje iz sadja

HU, AT (za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj)

Pálinka

Žganje iz sadja

Bošácka slivovica

Žganje iz sadja

Brinjevec

Žganje iz sadja

Dolenjski sadjevec

Žganje iz sadja

Троянска сливова ракия/Сливова ракия от Троян/Troyanska slivova rakya/Slivova rakya from Troyan

Žganje iz sadja

Силистренска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Силистра/Silistrenska kaysieva rakya/Kaysieva rakya from Silistra

Žganje iz sadja

Тервелска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Тервел/Tervelska kaysieva rakya/Kaysieva rakya from Tervel

Žganje iz sadja

Ловешка сливова ракия/Сливова ракия от Ловеч/Loveshka slivova rakya/Slivova rakya from Lovech

Žganje iz sadja

Pălincă

Žganje iz sadja

Ţuică Zetea de Medieşu Aurit

Žganje iz sadja

Ţuică de Valea Milcovului

Žganje iz sadja

Ţuică de Buzău

Žganje iz sadja

Ţuică de Argeş

Žganje iz sadja

Ţuică de Zalău

Žganje iz sadja

Ţuică Ardelenească de Bistriţa

Žganje iz sadja

Horincă de Maramureş

Žganje iz sadja

Horincă de Cămârzana

Žganje iz sadja

Horincă de Seini

Žganje iz sadja

Horincă de Chioar

Žganje iz sadja

Horincă de Lăpuş

Žganje iz sadja

Turţ de Oaş

Žganje iz sadja

Turţ de Maramureş

Žganje iz sadja

Calvados

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Calvados Pays d'Auge

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Calvados Domfrontais

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de cidre de Bretagne

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de poiré de Bretagne

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de cidre de Normandie

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de poiré de Normandie

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de cidre du Maine

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Aguardiente de sidra de Asturias

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de poiré du Maine

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Svensk Vodka/Swedish Vodka

Vodka

Suomalainen Vodka/Finsk Vodka/Vodka of Finland

Vodka

Polska Wódka/Polish Vodka

Vodka

Laugarício vodka

Vodka

Originali lietuviška degtinė/ Original Lithuanian vodka

Vodka

Herbal vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass/Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej

Vodka

Latvijas Dzidrais

Vodka

Rīgas Degvīns

Vodka

Estonian vodka

Vodka

Schwarzwälder Himbeergeist

Geist

Bayerischer Gebirgsenzian

Encijan

Südtiroler Enzian/Genziana dell'Alto Adige

Encijan

Genziana trentina/Genziana del Trentino

Encijan

BE, NL, FR (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), DE (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška)

Genièvre/Jenever/Genever

Žgane pijače z aromo brinja

BE, NL, FR (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62))

Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever

Žgane pijače z aromo brinja

BE, NL

Jonge jenever, jonge genever

Žgane pijače z aromo brinja

BE, NL

Oude jenever, oude genever

Žgane pijače z aromo brinja

BE (Hasselt, Zonhoven, Diepenbeek)

Hasseltse jenever/Hasselt

Žgane pijače z aromo brinja

BE (Balegem)

Balegemse jenever

Žgane pijače z aromo brinja

BE (Oost-Vlaanderen)

O' de Flander-Oost-Vlaamse Graanjenever

Žgane pijače z aromo brinja

BE (regija Valonija)

Peket-Pékêt/Peket-Pékêt de Wallonie

Žgane pijače z aromo brinja

FR (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62))

Genièvre Flandres Artois

Žgane pijače z aromo brinja

Ostfriesischer Korngenever

Žgane pijače z aromo brinja

Steinhäger

Žgane pijače z aromo brinja

Plymouth Gin

Žgane pijače z aromo brinja

Gin de Mahón

Žgane pijače z aromo brinja

Vilniaus džinas/Vilnius Gin

Žgane pijače z aromo brinja

Spišská borovička

Žgane pijače z aromo brinja

Slovenská borovička Juniperus

Žgane pijače z aromo brinja

Slovenská borovička

Žgane pijače z aromo brinja

Inovecká borovička

Žgane pijače z aromo brinja

Liptovská borovička

Žgane pijače z aromo brinja

Dansk Akvavit/Dansk Aquavit

Akvavit/ Aquavit

Svensk Aquavit/Svensk Akvavit/Swedish Aquavit

Akvavit/ Aquavit

Anis español

Žgane pijače z aromo janeža

Anís Paloma Monforte del Cid

Žgane pijače z aromo janeža

Hierbas de Mallorca

Žgane pijače z aromo janeža

Hierbas Ibicencas

Žgane pijače z aromo janeža

Évora anisada

Žgane pijače z aromo janeža

Cazalla

Žgane pijače z aromo janeža

Chinchón

Žgane pijače z aromo janeža

Ojén

Žgane pijače z aromo janeža

Rute

Žgane pijače z aromo janeža

Janeževec

Žgane pijače z aromo janeža

CY, EL

Ouzo/Ούζο

Destiliran anis

Ούζο Μυτιλήνης/Ouzo of Mitilene

Destiliran anis

Ούζο Πλωμαρίου/Ouzo of Plomari

Destiliran anis

Ούζο Καλαμάτας/Ouzo of Kalamata

Destiliran anis

Ούζο Θράκης/Ouzo of Thrace

Destiliran anis

Ούζο Μακεδονίας/Ouzo of Macedonia

Destiliran anis

Demänovka bylinná horká

Žgane pijače grenkega okusa/bitter

Rheinberger Kräuter

Žgane pijače grenkega okusa/bitter

Trejos devynerios

Žgane pijače grenkega okusa/bitter

Slovenska travarica

Žgane pijače grenkega okusa/bitter

Berliner Kümmel

Liker

Hamburger Kümmel

Liker

Münchener Kümmel

Liker

Chiemseer Klosterlikör

Liker

Bayerischer Kräuterlikör

Liker

Irish Cream

Liker

Palo de Mallorca

Liker

Ginjinha portuguesa

Liker

Licor de Singeverga

Liker

Mirto di Sardegna

Liker

Liquore di limone di Sorrento

Liker

Liquore di limone della Costa d'Amalfi

Liker

Genepì del Piemonte

Liker

Genepì della Valle d'Aosta

Liker

Benediktbeurer Klosterlikör

Liker

Ettaler Klosterlikör

Liker

Ratafia de Champagne

Liker

Ratafia catalana

Liker

Anis português

Liker

Suomalainen Marjalikööri/Suomalainen Hedelmälikööri/Finsk Bärlikör/Finsk Fruktlikör/Finnish berry liqueur/Finnish fruit liqueur

Liker

Grossglockner Alpenbitter

Liker

Mariazeller Magenlikör

Liker

Mariazeller Jagasaftl

Liker

Puchheimer Bitter

Liker

Steinfelder Magenbitter

Liker

Wachauer Marillenlikör

Liker

Jägertee/Jagertee/Jagatee

Liker

Hüttentee

Liker

Allažu Ķimelis

Liker

Čepkelių

Liker

Demänovka bylinný likér

Liker

Polish Cherry

Liker

Karlovarská Hořká

Liker

Pelinkovec

Liker

Blutwurz

Liker

Cantueso Alicantino

Liker

Licor café de Galicia

Liker

Licor de hierbas de Galicia

Liker

FR, IT

Génépi des Alpes/Genepì degli Alpi

Liker

Μαστίχα Χίου/Masticha of Chios

Liker

Κίτρο Νάξου/Kitro of Naxos

Liker

Κουμκουάτ Κέρκυρας/Koum Kouat of Corfu

Liker

Τεντούρα/Tentoura

Liker

Poncha da Madeira

Liker

Cassis de Bourgogne

Crème de cassis

Cassis de Dijon

Crème de Cassis

Cassis de Saintonge

Crème de Cassis

Cassis du Dauphiné

Crème de Cassis

Cassis de Beaufort

Crème de Cassis

Nocino di Modena

Nocino

Orehovec

Nocino

Pommeau de Bretagne

Druge žgane pijače

Pommeau du Maine

Druge žgane pijače

Pommeau de Normandie

Druge žgane pijače

Svensk Punsch/Swedish Punch

Druge žgane pijače

Pacharán navarro

Druge žgane pijače

Pacharán

Druge žgane pijače

Inländerrum

Druge žgane pijače

Bärwurz

Druge žgane pijače

Aguardiente de hierbas de Galicia

Druge žgane pijače

Aperitivo Café de Alcoy

Druge žgane pijače

Herbero de la Sierra de Mariola

Druge žgane pijače

Königsberger Bärenfang

Druge žgane pijače

Ostpreußischer Bärenfang

Druge žgane pijače

Ronmiel

Druge žgane pijače

Ronmiel de Canarias

Druge žgane pijače

BE, NL, FR (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), DE (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška)

Genièvre aux fruits/Vruchtenjenever/Jenever met vruchten/Fruchtgenever

Druge žgane pijače

Domači rum

Druge žgane pijače

Irish Poteen/Irish Póitín

Druge žgane pijače

Trauktinė

Druge žgane pijače

Trauktinė Palanga

Druge žgane pijače

Trauktinė Dainava

Druge žgane pijače

Žgane pijače Republike Moldavije, ki se zaščitijo v EU

[…]

DEL C

Aromatizirana vina EU, ki se zaščitijo v Republiki Moldaviji

Država članica	Ime, ki se zaščiti
IT	Vermouth di Torino
FR	Vermouth de Chambéry
DE	Nürnberger Glühwein
DE	Thüringer Glühwein

Aromatizirana vina Republike Moldavije, ki se zaščitijo v EU

[…]

PRILOGA XXXI

MEHANIZEM ZGODNJEGA OPOZARJANJA

Unija in Republika Moldavija vzpostavljata „mehanizem zgodnjega opozarjanja“, katerega namen je sprejemati praktične ukrepe s ciljem preprečevanja in hitrega odzivanja na izredne razmere ali na nevarnost izrednih razmer. Predvideva zgodnje ocenjevanje možnih tveganj ter težave, povezane s ponudbo in povpraševanjem po zemeljskem plinu, nafti ali električni energiji, ter preprečevanje in hiter odziv v primeru izrednih razmer ali nevarnosti izrednih razmer.

2.	V tej prilogi so izredne razmere tiste razmere, ki povzročajo znatne motnje ali fizično prekinitev dobave zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Unijo in Republiko Moldavijo.

3.	V tej prilogi sta koordinatorja minister za energetiko Republike Moldavije in član Evropske komisije, pristojen za energijo.

4.	Redno ocenjevanje možnih tveganj in težav, povezanih s ponudbo in povpraševanjem po energetskih materialih in izdelkih, morata skupaj izvajati obe pogodbenici in o tem redno poročati koordinatorjema.

5.	Če ena od pogodbenic izve za izredne razmere ali razmere, ki bi po njenem mnenju lahko povzročile izredne razmere, o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico.

6.	V okoliščinah iz odstavka 5 koordinatorja obvestita drug drugega v najkrajšem možnem času, ali je treba sprožiti mehanizem zgodnjega opozarjanja. V uradnem obvestilu se med drugim navede imenovane osebe, ki jih koordinatorja pooblastita za ohranjanje stalnih stikov med seboj.

Po prejemu uradnega obvestila v skladu z odstavkom 6 vsaka pogodbenica drugi pogodbenici predloži svojo oceno. Ta ocena vključuje oceno časovnega okvira, v katerem bi bilo mogoče odpraviti izredne razmere ali nevarnost izrednih razmer. Pogodbenici se nemudoma odzoveta na oceno, ki jo predloži druga pogodbenica, in jo dopolnita z razpoložljivimi dodatnimi informacijami.

Če ena pogodbenica ne more ustrezno oceniti ali sprejeti ocene razmer druge pogodbenice ali predvidenega časovnega okvira, v katerem bi bilo mogoče odpraviti izredne razmere ali nevarnost izrednih razmer, lahko koordinator, ki vodi korespondenco, zahteva posvetovanja, ki se začnejo izvajati v časovnem obdobju največ 3 dni od trenutka, ko je bilo poslano uradno obvestilo iz odstavka 6. Taka posvetovanja se opravijo v okviru strokovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki, ki sta jih pooblastila koordinatorja. Namen posvetovanj je pripraviti:

(a)	skupno oceno razmer in možnega nadaljnjega razvoja dogodkov;

(b)	priporočila za odpravo izrednih razmer ali za odpravo nevarnosti izrednih razmer;

(c)	priporočila o skupnem akcijskem načrtu, da se zmanjša učinek izrednih razmer in, če je mogoče, da se odpravijo izredne razmere, vključno z možnostjo vzpostavitve posebne skupine za spremljanje.

9.	Posvetovanja, skupne ocene in predlagana priporočila temeljijo na načelih preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti.

10.	Koordinatorja si bosta v okviru svojih pristojnosti prizadevala za odpravljanje izrednih razmer ali za odpravo nevarnosti izrednih razmer, pri čemer bosta upoštevala priporočila, pripravljena na podlagi posvetovanj.

11.	Strokovna skupina iz odstavka 8 poroča koordinatorjema o svojih dejavnostih takoj po začetku izvajanja kakršnega koli sprejetega akcijskega načrta.

12.

Če pride do izrednih razmer, lahko koordinatorja vzpostavita posebno skupino za spremljanje, njena naloga pa je, da preverja trenutne okoliščine in razvoj dogodkov ter jih objektivno evidentira. Posebno skupino za spremljanje sestavljajo:

(a)	predstavniki obeh pogodbenic;

(b)	zastopniki energetskih družb pogodbenic;

(c)	zastopniki mednarodnih energetskih organizacij, ki jih predlagata in vzajemno potrdita pogodbenici;

(d)	neodvisni strokovnjaki, ki jih predlagata in vzajemno potrdita pogodbenici.

13.	Posebna skupina za spremljanje začne svoje delo nemudoma in po potrebi deluje, dokler se izredne razmere ne odpravijo. Odločitev o prenehanju dela posebne skupine za spremljanje se sprejme skupaj s koordinatorjema.

14.

Od trenutka, ko ena pogodbenica obvesti drugo o okoliščinah iz odstavka 5 in do zaključka postopkov iz te priloge ter do razrešitve izrednih razmer ali odprave nevarnosti izrednih razmer, si bo vsaka od pogodbenic po svojih najboljših močeh prizadevala za čim večje zmanjšanje negativnih posledic za drugo pogodbenico. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta takojšnjo rešitev v duhu preglednosti. Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov, ki niso povezani s trenutnimi izrednimi razmerami, ki bi lahko ustvarile ali poglobile negativne posledice za dobavo zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Unijo in Republiko Moldavijo.

15.	Vsaka pogodbenica neodvisno nosi stroške, povezane z ukrepi v okviru te priloge.

16.

Pogodbenici ohranita zaupnost vseh medsebojno izmenjanih informacij, ki so označene kot zaupne. Pogodbenici sprejmeta kakršne koli potrebne ukrepe za zaščito zaupnih informacij na podlagi ustreznih pravnih in normativnih aktov Republike Moldavije ali Unije in/ali njenih držav članic, kakor je ustrezno, ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami.

17.	Pogodbenici lahko sporazumno povabita predstavnike tretjih oseb, da sodelujejo pri posvetovanjih ali spremljanju iz odstavkov 8 in 12.

18.	Pogodbenici se lahko dogovorita, da se določbe te priloge prilagodijo z namenom vzpostavitve mehanizma za zgodnje opozarjanje med njima in tretjimi osebami.

19.

Kršitev mehanizma za zgodnje opozarjanje ne more biti podlaga za postopke reševanja sporov iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Poleg tega se pogodbenici v takih postopkih reševanja sporov ne opirata na ali ne predložita dokazil, kot so:

(a)	stališča ali predlogi druge pogodbenice v času postopka iz te priloge ali

(b)	dejstvo, da je druga pogodbenica izrazila pripravljenost sprejeti rešitev za izredne razmere, za katere se uporablja mehanizem za zgodnje opozarjanje.

PRILOGA XXXII

MEHANIZEM MEDIACIJE

Člen 1

Cilj

Cilj te priloge je olajšanje iskanja sporazumnih rešitev z uporabo celovitega in hitrega postopka s pomočjo mediatorja.

Oddelek 1

Postopek v okviru mehanizma mediacije

Člen 2

Zahteva za informacije

1. Pred začetkom postopka mediacije lahko vsaka od pogodbenic kadar koli v pisni obliki zahteva informacije glede ukrepa, ki negativno vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama. Pogodbenica, ki prejme tako zahtevo, v 20 dneh predloži odgovor v pisni obliki s pripombami na informacije iz zahteve.

2. Če zaprošena pogodbenica meni, da odgovor v 20 dneh ni izvedljiv, drugo pogodbenico obvesti o razlogih za odlog in oceni najkrajšega možnega roka, v katerem bo lahko predložila odgovor.

Člen 3

Začetek postopka

1. Vsaka od pogodbenic lahko kadar koli zahteva, da pogodbenici začneta postopek mediacije. Taka zahteva se v pisni obliki naslovi na drugo pogodbenico. Zahteva je dovolj podrobna, da jasno predstavlja pomisleke pogodbenice prosilke, in navaja:

(a)	zadevne sporne ukrepe;

(b)	domnevne negativne vplive, ki jih po mnenju pogodbenice prosilke ukrep ima ali bo imel na trgovino ali naložbe med pogodbenicama; ter

(c)	razlago, kakšna je po mnenju pogodbenice prosilke povezava med temi vplivi in ukrepom.

2. Postopek mediacije se lahko začne le na podlagi medsebojnega dogovora. Pogodbenica, na katero je naslovljena zahteva v skladu z odstavkom 1, z razumevanjem prouči zahtevo ter jo sprejme ali zavrne v pisni obliki v desetih dneh od njenega prejema.

Člen 4

Izbira mediatorja

1. Ob začetku postopka mediacije si pogodbenici prizadevata, da se najpozneje v 15 dneh po prejemu odgovora na zahtevo iz člena 3 te priloge dogovorita o mediatorju.

2. Če pogodbenici v roku iz odstavka 1 tega člena ne moreta doseči dogovora o mediatorju, lahko katera koli od njiju zahteva, da predsednik ali podpredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ali njihovi pooblaščenci z žrebom izberejo mediatorja s seznama, sestavljenega v skladu s členom (404)1 tega sporazuma. Predstavniki obeh pogodbenic so dovolj zgodaj povabljeni, da se udeležijo žreba. V vsakem primeru se žreb opravi s prisotno pogodbenico oziroma pogodbenicama.

3. Predsednik ali podpredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ali njihovi pooblaščenci izberejo mediatorja v petih delovnih dneh od zahtevka katere koli od pogodbenic v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4. Če v času prošnje iz člena 3 te priloge seznam iz člena (404)1 tega sporazuma še ni sestavljen, se mediator izžreba izmed posameznikov, ki jih je formalno predlagala ena pogodbenica ali ki sta jih formalno predlagali obe pogodbenici.

5. Mediator ni državljan nobene od pogodbenic, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

6. Mediator nepristransko in pregledno pomaga pogodbenicama, da razjasnita ukrep in njegov morebitni vpliv na trgovino ter dosežeta sporazumno rešitev. Kodeks ravnanja za arbitre in mediatorje iz Priloge XXXIV k temu sporazumu se smiselno uporablja za mediatorje. Pravila 3 do 7 (Obvestila) in 41 do 45 (Prevod in razlaga) poslovnika iz Priloge XXXIII k temu sporazumu se tudi smiselno uporabljajo.

Člen 5

Pravila postopka mediacije

1. V desetih dneh od imenovanja mediatorja pogodbenica, ki je začela postopek mediacije, pisno predstavi podroben opis problema mediatorju in drugi pogodbenici, zlasti posledice spornega ukrepa in njegov vpliv na trgovino. V 20 dneh po predložitvi tega opisa lahko druga pogodbenica predloži pisne pripombe na opis problema. Katera koli od pogodbenic lahko v svoj opis ali pripombe vključi katere koli informacije, ki se ji zdijo relevantne.

2. Mediator lahko določi najprimernejši način za razjasnitev zadevnega ukrepa in njegovega morebitnega vpliva na trgovino. Zlasti lahko mediator organizira srečanja med pogodbenicama, se z njima skupaj ali posamezno posvetuje, za pomoč ali za nasvet zaprosi ustrezne strokovnjake in zainteresirane strani ter zagotovi kakršno koli dodatno podporo, ki jo zahtevata pogodbenici. Vendar se mediator pred naslovitvijo prošnje za pomoč ali nasvet na ustrezne strokovnjake in zainteresirane strani posvetuje s pogodbenicama.

3. Mediator lahko daje nasvete ali predlaga rešitev glede pomislekov pogodbenic. Pogodbenici lahko ponujeno rešitev sprejmeta ali zavrneta ali pa se dogovorita o drugačni rešitvi. Vendar mediator ne daje nasvetov ali pripomb glede skladnosti spornega ukrepa s tem sporazumom.

4. Postopek mediacije se izvede na ozemlju pogodbenice, na katero je bila naslovljena zahteva, ali na kateri koli drugi lokaciji ali na drug način ob soglasju pogodbenic.

5. Pogodbenici si prizadevata doseči sporazumno rešitev v 60 dneh od imenovanja mediatorja. Do sprejetja dokončnega dogovora lahko pogodbenici proučita morebitne vmesne rešitve, zlasti če se ukrep nanaša na pokvarljivo blago.

6. Rešitev se lahko sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Katera koli od pogodbenic lahko postavi pogoj, da se taka rešitev sprejme na podlagi dokončanja potrebnih notranjih postopkov. Sporazumne rešitve se javno objavijo. Iz različice, ki se razkrije javnosti, je treba odstraniti katere koli informacije, ki jih je ena od pogodbenic označila kot zaupne.

7. Na zahtevo pogodbenic jima mediator predloži pisni osnutek poročila o dejanskem stanju, v katerega vključi kratek povzetek spornega ukrepa v tem postopku, postopka, ki se uporablja, ter kakršnih koli sporazumnih rešitev, ki so bile dosežene kot končni izid teh postopkov, vključno z morebitnimi vmesnimi rešitvami. Mediator pogodbenicama omogoči, da v 15 dneh predložita pripombe na osnutek poročila. Po proučitvi pripomb, ki sta jih pogodbenici predložili v določenem roku, mediator pogodbenicama v 15 dneh predloži pisno končno poročilo o dejanskem stanju. Poročilo o dejanskem stanju ne vsebuje nobene razlage tega sporazuma.

8. Postopek se konča:

(a)	s sprejetjem sporazumne rešitve, dosežene med pogodbenicama na datum njenega sprejetja;

(b)	ko pogodbenici dosežeta sporazumni dogovor v kateri koli fazi postopka, in sicer na datum navedenega dogovora;

(c)	s pisno izjavo mediatorja po posvetovanju s pogodbenicama, da nadaljnja prizadevanja v okviru mediacije ne bi bila koristna, na dan predložitve te izjave ali

(d)	s pisno izjavo ene pogodbenice po proučitvi sporazumnih rešitev v okviru postopka mediacije in po upoštevanju kakršnih koli nasvetov in predlogov mediatorja za rešitev, na dan predložitve te izjave.

Oddelek 2

Izvajanje

Člen 6

Izvajanje sporazumne rešitve

1. Če sta pogodbenici dosegli dogovor v zvezi z rešitvijo, vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za izvedbo sporazumne rešitve v dogovorjenem roku.

2. Pogodbenica, ki izvaja rešitev, pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnih koli postopkih ali ukrepih, ki jih je sprejela za izvedbo sporazumne rešitve.

Oddelek 3

Splošne določbe

Člen 7

Zaupnost in razmerje do reševanja sporov

1. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače in ne glede na člen 5(6) te priloge, so vse faze postopka, vključno s kakršnimi koli nasveti ali predlaganimi rešitvami, zaupne. Vendar lahko katera koli od pogodbenic javnosti razkrije, da se izvaja mediacija.

2. Postopek mediacije ne posega v pravice in obveznosti, ki jih imata pogodbenici na podlagi določb o reševanju sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma.

3. Posvetovanja iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma niso pogoj za začetek postopka mediacije. Vendar pa bi morala posamezna pogodbenica pred začetkom postopka mediacije upoštevati druge določbe o sodelovanju in posvetovanju iz tega sporazuma.

4. Pogodbenica se ne zanaša na v nadaljevanju navedeno niti tega ne predlaga kot dokaz v drugih postopkih reševanja sporov iz tega sporazuma ali katerega koli sporazuma, prav tako svet o navedenem ne presoja:

(a)	stališča, ki jih je zavzela druga pogodbenica v postopku mediacije ali informacije, ki so bile zbrane v skladu s členom 5(1) in (2) te priloge;

(b)	dejstvo, da je druga pogodbenica pokazala pripravljenost, da sprejme rešitev za ukrep, ki je predmet mediacije; ali

(c)	nasveti ali predlogi mediatorja.

5. Mediator ne sme biti član sveta v postopku reševanja sporov v okviru tega sporazuma ali Sporazuma STO, če je imel v isti zadevi vlogo mediatorja.

Člen 8

Roki

Kateri koli rok iz te priloge se lahko spremeni ob soglasju pogodbenic, udeleženih v postopkih mediacije.

Člen 9

Stroški

1. Vsaka pogodbenica nosi stroške, nastale zaradi njene udeležbe v postopku mediacije.

2. Organizacijske stroške, vključno s honorarjem in stroški za mediatorja, si pogodbenici enakopravno delita med sabo. Honorar mediatorja se določi skladno s honorarji, določenimi za predsednika arbitražnega sveta v skladu s pravilom 8(e) poslovnika.

PRILOGA XXXIII

POSLOVNIK ZA REŠEVANJE SPOROV

Splošne določbe

V poglavju 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma in po teh pravilih:

(a)	„svetovalec“ pomeni osebo, ki jo pogodbenica pooblasti za svetovanje ali pomoč v zvezi s postopki arbitražnega sveta;

(b)	„arbiter“ pomeni člana arbitražnega sveta, ustanovljenega v skladu s členom 385 tega sporazuma;

(c)	„arbitražni svet“ pomeni svet, ustanovljen v skladu s členom 385 tega sporazuma;

(d)	„pomočnik“ pomeni osebo, ki v okviru mandata arbitra opravlja raziskave ali zagotavlja pomoč arbitru;

(e)	„pogodbenica, ki je vložila pritožbo“ pomeni pogodbenico, ki zahteva imenovanje arbitražnega sveta na podlagi člena 384 tega sporazuma;

(f)	„dan“ pomeni koledarski dan;

(g)	„pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba“ pomeni pogodbenico, ki domnevno krši določbe iz člena 381 tega sporazuma;

(h)	„predstavnik pogodbenice“ pomeni zaposlenega ali katero koli osebo, ki jo imenuje ministrstvo, vladni organ ali kateri koli drugi vladni subjekt pogodbenice, ki zastopa pogodbenico v sporih v skladu s tem sporazumom;

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, je zadolžena za logistično upravljanje postopkov za reševanje spora, predvsem za organizacijo zaslišanj, razen če je dogovorjeno drugače. Organizacijske stroške, vključno s honorarji in stroški za arbitre, si pogodbenici delita.

Obvestila

Vsaka od pogodbenic, ki so udeležene v sporu, in arbitražni svet posredujeta vse zahtevke, obvestila, pisna stališča ali druge dokumente po elektronski pošti drugi pogodbenici, vsakemu od arbitrov pa pošljeta pisna stališča in zahtevke v okviru arbitraže. Arbitražni svet dokumente pogodbenicama prav tako pošlje po elektronski pošti. Če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto na dan pošiljanja. Če katera od dokazilnih listin presega deset megabajtov, se v drugem elektronskem formatu predloži drugi pogodbenici in po potrebi vsakemu od arbitrov v roku dveh dni od pošiljanja elektronskega sporočila.

Kopija dokumentov, ki se pošiljajo v skladu s pravilom 3, se drugi pogodbenici in po potrebi vsakemu od arbitrov pošlje na dan pošiljanja elektronske pošte po telefaksu, priporočeni pošti, kurirju, po pošti s povratnico ali katerem koli drugem telekomunikacijskem sredstvu, s katerim je mogoče dokazati, da je bila pošta poslana.

Vsa uradna obvestila so naslovljena na Ministrstvo za gospodarstvo Republike Moldavije in Generalni direktorat za trgovino Evropske komisije.

Manjše pisne napake v zahtevkih, obvestilih, pisnih stališčih ali drugih dokumentih, povezanih s postopkom arbitražnega sveta, se lahko popravijo s predložitvijo novega dokumenta, ki jasno navaja spremembe.

Če je zadnji dan za predložitev dokumenta uradni praznik v Uniji ali Republiki Moldaviji, se šteje, da je bil dokument predložen v roku, če je bil predložen prvi naslednji delovni dan.

Začetek arbitražnega postopka

(a)

Če se v skladu s členom 385 tega sporazuma ali pravilom 20 tega poslovnika arbiter izbere z žrebom, se žreb izvede ob času in v kraju, ki ju je določila pogodbenica, ki je vložila pritožbo, o njeni odločitvi pa je treba nemudoma obvestiti pogodbenico, proti kateri je vložena pritožba. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, je lahko med žrebom prisotna, če se odloči za to možnost. V vsakem primeru se žreb opravi s prisotno pogodbenico oziroma pogodbenicama.

(b)

Če je treba v skladu s členom 385 tega sporazuma ali pravilom 20 tega poslovnika arbitra izbrati z žrebom in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v skladu s členom 438(4) tega sporazuma, predsedujeta dva predsednika, žreb opravita oba predsednika ali njuni pooblaščenci ali pa izbiro z žrebom opravi eden od predsednikov, če eden od predsednikov ali njegov pooblaščenec odklonita sodelovanje pri žrebu.

(c)	Pogodbenici obvestita izbrane arbitre o njihovem imenovanju.

(d)

Arbiter, ki je bil imenovan v skladu s postopkom iz člena 385 tega sporazuma, v petih dneh od dneva, ko je bil obveščen o svojem imenovanju, Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v skladu s členom 438(4) tega sporazuma, potrdi svojo razpoložljivost v zvezi z opravljanjem nalog arbitra. Če kandidat z utemeljenim razlogom odkloni imenovanje, se novi arbiter izbere po enakem postopku, kot kandidat, ki ni na voljo.

(e)

Razen če se pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, ne dogovorita drugače, se sestaneta z arbitražnim svetom v sedmih dneh po datumu imenovanja arbitražnega sveta, da se razjasnijo vse zadeve, ki se pogodbenicama ali arbitražnemu svetu zdijo primerne, vključno s honorarji in stroški za arbitre, ki morajo biti v skladu s standardi STO. Honorar pomočnika posameznega arbitra ne sme preseči 50 % honorarja tega arbitra. Arbitri in predstavniki pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu, se lahko teh sestankov udeležijo prek telefona ali video konference.

(a)

Če se pogodbenici v 5 dneh od datuma izbora arbitrov ne dogovorita drugače, je obseg pooblastil arbitražnega sveta naslednji: „ob upoštevanju ustreznih določb sporazuma, na katere se sklicujeta pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, preučiti zadevo, na katero se nanaša zahtevek za ustanovitev arbitražnega senata, odločiti o združljivosti zadevnega ukrepa z določbami iz člena 381 tega sporazuma in sprejeti odločitev v skladu s členom 387 in členom 402 tega sporazuma.“

(b)	Pogodbenici dogovorjeni obseg pooblastil uradno sporočita arbitražnemu svetu v treh dneh po svojem dogovoru.

Začetna stališča

10.

Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, predloži svoja začetna pisna stališča najpozneje 20 dni po datumu imenovanja arbitražnega sveta. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži svoj odgovor v pisni obliki najpozneje 20 dni po datumu prejema začetnega pisnega stališča.

Delovanje arbitražnega sveta

11.

Predsednik arbitražnega sveta predseduje vsem srečanjem. Arbitražni svet lahko pooblasti predsednika za odločanje o upravnih in postopkovnih zadevah.

12.

Razen če je v poglavju 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma določeno drugače, lahko arbitražni svet opravlja svoje dejavnosti z uporabo katerih koli sredstev, tudi telefona, telefaksa ali računalniških povezav.

13.

Posvetovanj arbitražnega sveta se lahko udeležijo le arbitri, arbitražni svet pa lahko dovoli, da se posvetovanj udeležijo tudi njihovi pomočniki.

14.

Oblikovanje osnutkov odločitev je v izključni pristojnosti arbitražnega sveta in prenos pristojnosti ni dovoljen.

15.

Kadar se pojavi postopkovno vprašanje, ki ga določbe poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in priloge XXXII, XXXIII in XXXIV k temu sporazumu ne zajemajo, lahko arbitražni senat po posvetovanju s pogodbenicama sprejme ustrezen postopek, ki je v skladu z navedenimi določbami.

16.

Kadar arbitražni svet meni, da bi bilo treba spremeniti kateri koli rok, ki se uporablja v postopkih, z izjemo časovnih rokov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali da bi bila potrebna kakršna koli postopkovna ali upravna prilagoditev, pisno obvesti pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, o razlogih za spremembo ali prilagoditev in o obdobju ali prilagoditvi, ki sta potrebna.

Nadomestitev

17.

Če v arbitražnem postopku arbiter ne more sodelovati, se umakne ali ga je treba nadomestiti, ker ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu, je nadomestni arbiter izbran v skladu s členom 385 tega sporazuma in pravilom 8 tega poslovnika.

18.

Če katera od pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu, meni, da arbiter ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja in da ga je treba zato zamenjati, ta pogodbenica drugo pogodbenico, ki je udeležena v sporu, o tem uradno obvesti v 15 dneh od trenutka, ko je pridobila dokaze o okoliščinah, ki kažejo na arbitrovo resno kršitev kodeksa ravnanja.

19.

Kadar katera od pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu, meni, da arbiter, ki ni predsednik, ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, se pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, arbitra nadomestita z novim v skladu s členom 385 tega sporazuma in pravilom 8 tega poslovnika.

Če se pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, ne moreta dogovoriti glede potrebe po zamenjavi arbitra, lahko katera koli pogodbenica, ki je udeležena v sporu, zahteva, da se zadeva preda predsedniku arbitražnega sveta, čigar odločitev je dokončna.

Če na podlagi takega zahtevka predsednik ugotovi, da arbiter ne izpolnjuje zahtev iz kodeksa ravnanja, se izbere nov arbiter v skladu s členom 385 tega sporazuma in pravilom 8 tega poslovnika.

20.

Kadar katera od pogodbenic meni, da predsednik arbitražnega sveta ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, predsednika nadomestita z novim v skladu s členom 385 tega sporazuma in pravilom 8 tega poslovnika.

Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti glede potrebe po zamenjavi predsednika, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži enemu od ostalih članov skupine posameznikov iz podseznama predsednikov iz člena 404(1) tega sporazuma. Njegovo ime z žrebom izbere predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 438(4) tega sporazuma, ali pooblaščenec predsednika v roku 5 dni od zahteve. Odločitev tako izbrane osebe v zvezi s potrebo po zamenjavi predsednika je dokončna.

Če tako izbrana oseba odloči, da prvotni predsednik ne izpolnjuje zahtev kodeksa ravnanja, z žrebom izbere novega predsednika izmed preostale skupine posameznikov s podseznama predsednikov, kakor je določen v skladu s členom 404(1) tega sporazuma. Novi predsednik je izbran v petih dneh od datuma sprejetja odločitve iz tega odstavka.

21.

Postopki arbitražnega sveta se prekinejo za obdobje, potrebno za izvedbo postopkov iz pravil 18, 19 in 20 tega poslovnika.

Zaslišanja

22.

Predsednik arbitražnega sveta določi datum in uro zaslišanja v dogovoru s pogodbenicama, ki sta udeleženi v sporu, in drugimi arbitri ter to pisno potrdi pogodbenicama, ki sta udeleženi v sporu. Pogodbenica, ki je zadolžena za logistično upravljanje postopka, te podatke tudi javno objavi, razen če je zaslišanje zaprto za javnost. Arbitražni svet lahko odloči, da zaslišanja ne bo sklical, če se pogodbenici s tem strinjata.

23.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, zaslišanje poteka v Bruslju, če je pogodbenica, ki je vložila pritožbo, Republika Moldavija, in v kraju Chisinau, če je pogodbenica, ki je vložila pritožbo Unija.

24.

Arbitražni svet lahko skliče dodatna zaslišanja, če se pogodbenici s tem strinjata.

25.

Vsi arbitri morajo biti prisotni ves čas vsakega zaslišanja.

26.

Ne glede na to, ali je postopek odprt za javnost ali ne, se zaslišanj lahko udeležijo naslednje osebe:

(a)	predstavniki pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu;

(b)	svetovalci pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu;

(c)	upravno osebje, tolmači, prevajalci in sodni zapisnikarji; ter

(d)	pomočniki arbitrov.

Arbitražni svet lahko nagovorijo le predstavniki in svetovalci pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu.

27.

Vsaka pogodbenica, ki je udeležena v sporu, najpozneje pet dni pred datumom zaslišanja arbitražnemu svetu predloži seznam posameznikov, ki bodo na zaslišanju v imenu navedene pogodbenice ustno predstavile argumente, ter drugih zastopnikov ali svetovalcev, ki navzočih na zaslišanju.

28.

Arbitražni svet vodi zaslišanje, kot je navedeno v nadaljevanju, in zagotovi, da imata pogodbenica, ki je vložila pritožbo, in pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na razpolago enako količino časa za:

Argument

(a)	argument pogodbenice, ki je vložila pritožbo;

(b)	argument pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

Protiargument

(a)	argument pogodbenice, ki je vložila pritožbo;

(b)	argument pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

29.

Arbitražni svet lahko kadar koli med zaslišanjem naslovi vprašanja na katero koli pogodbenico, ki je udeležena v sporu.

30.

Arbitražni svet poskrbi za zapisnik vsakega zaslišanja in ga čim prej predloži pogodbenicama, ki sta udeleženi v sporu. Pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, lahko predložita pripombe v zvezi z zapisnikom, arbitražni svet pa lahko te pripombe preuči.

31.

Vsaka pogodbenica, ki je udeležena v sporu, lahko v desetih dneh po datumu zaslišanja predloži dopolnilno pisno stališče glede katerega koli vprašanja, ki se je pojavilo med zaslišanjem.

Pisna vprašanja

32.

Arbitražni svet lahko kadar koli med postopki naslovi pisna vprašanja na eno ali obe pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu. Vsaka pogodbenica, ki je udeležena v sporu, prejme izvod vseh vprašanj arbitražnega sveta.

33.

Pogodbenica, ki je udeležena v sporu, kopijo svojih pisnih odgovorov na vprašanja arbitražnega sveta pošlje tudi drugi pogodbenici, ki je udeležena v sporu. Vsaka pogodbenica, ki je udeležena v sporu, ima možnost, da v petih dneh od datuma prejetja takih odgovorov pisno izrazi svoje pripombe na odgovore druge pogodbenice.

Zaupnost

34.

Vsaka pogodbenica, ki je udeležena v sporu, in njeni svetovalci obravnavajo informacije, ki jih druga pogodbenica, ki je udeležena v sporu, predloži arbitražnemu svetu kot zaupne, če jih ta pogodbenica označi za zaupne. Kadar pogodbenica, ki je udeležena v sporu, arbitražnemu svetu predloži zaupno različico svojega pisnega stališča, na zahtevo druge pogodbenice predloži tudi nezaupni povzetek informacij iz svojih stališč, ki se lahko razkrije javnosti, in sicer najpozneje 15 dni po datumu bodisi zahtevka bodisi stališča, kar je pozneje, in pojasnilo, zakaj so nerazkrite informacije zaupne. Ta poslovnik pogodbenici, ki je udeležena v sporu, v ničemer ne preprečuje, da javnosti razkrije lastna stališča, ne da bi pri sklicevanju na informacije, ki jih predloži druga pogodbenica, razkrila kakršno koli informacijo, ki jo druga pogodbenica označi kot zaupno. Arbitražni svet se sestane za zaprtimi vrati, ko stališče in argumenti pogodbenice vsebujejo zaupne informacije. Pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, in njuni svetovalci ohranjajo zaupnost zaslišanj arbitražnega sveta, kadar so zaslišanja za zaprtimi vrati.

Enostranski stiki

35.

Arbitražni svet se ne sestaja oziroma ne stopi v stik s pogodbenico v odsotnosti druge pogodbenice.

36.

Noben arbiter ne sme razpravljati o vsebini postopka s katero od pogodbenic oziroma pogodbenicama, ki sta udeleženi v sporu, v odsotnosti drugih arbitrov.

Stališča amicus curiae

37.

Razen če se pogodbenici v treh dneh od datuma ustanovitve arbitražnega sveta dogovorita drugače, arbitražni svet lahko sprejema nezahtevana pisna stališča fizičnih ali pravnih oseb, s sedežem na ozemlju katere od pogodbenic, ki je udeležena v sporu, ki so neodvisne od vlad pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu, če jih predložijo v desetih dneh od datuma ustanovitve arbitražnega sveta, če so jedrnata in v nobenem primeru niso daljša od 15 tipkanih strani z dvojnim razmikom vrstic in če so neposredno pomembna za dejanska ali pravna vprašanja, ki jih preučuje arbitražni svet.

38.

Stališče vsebuje opis bodisi fizične bodisi pravne osebe, ki stališče predloži, vključno z njenim državljanstvom ali sedežem, vrsto njenih dejavnosti, njenim pravnim statusom, splošnimi cilji in virom financiranja, ter opredelitev interesa te osebe v arbitražnem postopku. Napisano je v jezikih, ki jih izbereta pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, v skladu s praviloma 41 in 42 tega poslovnika.

39.

Arbitražni svet v svojih odločitvah navede vsa prejeta stališča, ki so v skladu s praviloma 37 in 38 tega poslovnika. Arbitražni senat v svoji odločitvi ni dolžan obravnavati argumentov iz takšnih predloženih stališč. Vsako stališče arbitražni svet predloži pogodbenicama, ki sta udeleženi v sporu, da izrazita svoje pripombe. Pripombe pogodbenic, ki sta udeleženi v sporu, se predložijo v desetih dneh, arbitražni svet pa vse pripombe upošteva.

Nujni primeri

40.

V nujnih primerih iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma arbitražni svet po posvetovanju s pogodbenicama, ki sta udeleženi v sporu, ustrezno prilagodi roke iz tega poslovnika in o teh prilagoditvah uradno obvesti pogodbenici.

Prevajanje in tolmačenje

41.

Med posvetovanji iz člena 382 tega sporazuma in najpozneje na seji iz pravila 8(e) tega poslovnika si pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, prizadevata za dogovor o skupnem delovnem jeziku za postopke pred arbitražnim svetom.

42.

Če se pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka od njiju predloži svoja pisna stališča v svojem izbranem jeziku. V tem primeru pogodbenica hkrati predloži prevod v jeziku, ki ga je izbrala druga pogodbenica, razen če so njena stališča zapisana v enem od delovnih jezikov STO. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, poskrbi za tolmačenje ustnih stališč v jezike, ki jih izbereta pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu.

43.

Odločitve arbitražnega sveta se objavijo v jeziku oziroma jezikih, ki jih izbereta pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu.

44.

Vsaka od pogodbenic, ki sta udeležena v sporu, lahko izrazi pripombe o točnosti prevoda vsake prevedene različice dokumenta, ki je napisan v skladu s tem poslovnikom.

45.

Vsaka pogodbenica nosi stroške prevoda svojih pisnih stališč. Kakršne koli stroške za prevod arbitražne odločitve krijeta obe pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu, v enakem deležu.

Drugi postopki

46.

Ta poslovnik se uporablja tudi za postopke v skladu s členom 382, členom 391(2), členom 392(2), členom 393(2) in členom (395)(2) poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Vendar je treba roke iz tega poslovnika prilagoditi v skladu s posebnimi roki, ki so arbitražnemu svetu na voljo za sprejetje odločitve v teh drugih postopkih.

PRILOGA XXXIV

KODEKS RAVNANJA ZA ARBITRE IN MEDIATORJE

Opredelitev pojmov

V tem kodeksu ravnanja:

(a)	„arbiter“ pomeni člana arbitražnega sveta, ustanovljenega v skladu s členom 385 tega sporazuma;

(b)	„pomočnik“ pomeni osebo, ki v okviru mandata arbitra opravlja raziskave ali zagotavlja pomoč arbitru;

(c)	„kandidat“ pomeni posameznika, čigar ime je na seznamu arbitrov iz člena 404(1) tega sporazuma in ki se ga upošteva pri izboru za arbitra v skladu s členom 385 tega sporazuma;

(d)	„mediator“ pomeni osebo, ki izvaja postopek mediacije v skladu s Prilogo XXXII (Mehanizem mediacije) k temu sporazumu;

(e)	„postopek“ pomeni, razen če ni drugače določeno, arbitražni postopek iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

(f)	„osebje“ nekega arbitra pomeni osebe, ki delujejo po navodilih in pod nadzorom tega arbitra, razen pomočnikov;

Odgovornosti v okviru postopka

Med postopkom se vsak kandidat in arbiter izogiba neprimernemu ravnanju in dajanju vtisa neprimernega ravnanja, je neodvisen in nepristranski, izogiba se neposrednim in posrednim navzkrižjem interesov ter upošteva visoke standarde vedenja, da se ohrani neoporečnost in nepristranskost mehanizma za reševanje spora. Nekdanji arbitri morajo izpolnjevati obveznosti iz pravil 15, 16, 17 in 18 tega kodeksa ravnanja.

Obveznost razkritja informacij

Preden se potrdi izbor arbitra v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, mora kandidat razkriti vse svoje interese, razmerja ali zadeve, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost ali nepristranskost ali ki bi lahko utemeljeno ustvarjali vtis neprimernega ravnanja ali pristranskosti v postopku. V ta namen si kandidat čim bolj prizadeva razjasniti obstoj tovrstnih interesov, razmerij in zadev.

Kandidat ali arbiter o zadevah v zvezi z dejanskimi ali morebitnimi kršitvami tega kodeksa ravnanja obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ki zadevo nato predloži pogodbenicama v preučitev.

Ko je arbiter izbran, si še naprej čim bolj prizadeva razjasniti obstoj kakršnih koli interesov, razmerij ali zadev, na katere se nanaša pravilo 3 tega kodeksa ravnanja, in jih tudi razkrije. Obveznost razkritja velja neprekinjeno, zato mora arbiter razkriti vse tovrstne interese, razmerja in zadeve, ki bi se lahko pojavili v kateri koli fazi postopka. Arbiter razkrije take interese, razmerja in zadeve tako, da o njih pisno obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, pogodbenici pa jih nato preučita.

Dolžnosti arbitrov

Arbiter s seznama arbitrov iz člena 404(1) tega sporazuma lahko odkloni imenovanje za arbitra samo iz utemeljenih razlogov, kot so na primer bolezen, udeležba v sodnem postopku ali arbitražnem postopku ali navzkrižje interesov. Po potrditvi njegovega izbora mora biti arbiter ves čas trajanja postopka na voljo, da lahko svoje dolžnosti izpolnjuje temeljito in učinkovito ter pošteno in vestno.

Arbiter upošteva zgolj tista vprašanja, ki se sprožijo v postopku in so potrebna za odločitev, in te svoje dolžnosti ne prenaša na druge osebe.

Arbiter izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da njegov pomočnik in osebje poznajo pravila 2, 3, 4, 5, 16, 17 in 18 tega kodeksa ravnanja in ravnajo v skladu z njimi.

Arbiter ne vzpostavlja enostranskih stikov v zvezi s postopkom.

Neodvisnost in nepristranskost arbitrov

10.

Arbiter je neodvisen in nepristranski ter se izogiba ustvarjanju vtisa neprimernosti ali pristranskosti in ne dopusti, da bi nanj vplivali lastni interesi, zunanji pritiski, politični pomisleki, zahteve javnosti in zvestoba pogodbenici ali strah pred kritiko.

11.

Arbiter ne sprejema, neposredno ali posredno, nobenih obveznosti in ne sprejema ugodnosti, ki bi na kakršen koli način vplivale ali dajale vtis, da vplivajo na ustrezno izpolnjevanje njegovih dolžnosti.

12.

Arbiter ne izrablja svojega položaja v arbitražnem senatu, da bi ugodil lastnim ali zasebnim interesom. Arbiter se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko ustvarjala vtis, da so drugi v posebnem položaju, s katerega lahko vplivajo nanj.

13.

Arbiter ne dovoli, da bi finančna, poslovna, poklicna, osebna ali socialna razmerja ali odgovornosti vplivali na njegovo ravnanje ali presojo.

14.

Arbiter se izogiba vzpostavljanju razmerij ali pridobivanju finančnih interesov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost ali utemeljeno ustvarjali vtis neprimernosti ali pristranskosti.

Obveznosti nekdanjih arbitrov

15.

Vsi nekdanji arbitri se izogibajo dejavnostim, ki lahko ustvarjajo vtis, da so bili pri opravljanju svojih dolžnosti pristranski ali da so se okoriščali z odločitvijo arbitražnega senata.

Zaupnost

16.

Arbiter ali nekdanji arbiter nikdar ne razkrije ali uporabi informacij, ki niso javne in so povezane s postopkom ali pridobljene med postopkom, razen za namene tega postopka, in v nobenem primeru ne razkrije ali uporabi nobene takšne informacije za pridobitev osebnih koristi ali koristi za druge ali za škodovanje interesom drugih oseb.

17.

Arbiter ne razkrije odločitve arbitražnega sveta ali njenih delov, dokler se ta ne objavi v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

18.

Arbiter ali nekdanji arbiter nikdar ne razkrije posvetovanj arbitražnega sveta ali stališč drugih arbitrov.

Stroški

19.

Vsak arbiter vodi evidenco in predloži končni obračun v zvezi s časom, ki ga je namenil postopku, in stroški, pa tudi v zvezi s časom in stroški svojega pomočnika in osebja.

Mediatorji

20.

Pravila iz tega kodeksa ravnanja, ki veljajo za arbitre ali nekdanje arbitre, se smiselno uporabljajo tudi za mediatorje.

PRILOGA XXXV

POGLAVJE 2 (DOLOČBE O BOJU PROTI GOLJUFIJAM IN NADZORU) NASLOVA VI

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedene konvencije:

—	člen 1 – splošne določbe, opredelitve;

—	člen 2(1) – Republika Moldavija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ravnanje iz člena 1 in udeležba pri ravnanju iz člena 1(1), napeljevanje k njemu ali poskus takega ravnanja kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami;

—	člen 3 – kazenska odgovornost vodij podjetij.

Časovni razpored: navedene določbe navedene konvencije se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedenega protokola:

—	člen 1(1)(c) in člen 1(2) – ustrezne opredelitve;

—	člen 2 – pasivna korupcija;

—	člen 3 – aktivna korupcija;

—	člen 5(1) – Republike Moldavija bo sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ravnanje iz členov 2 in 3 ter udeležba pri takem ravnanju in napeljevanje k njemu kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami;

—	člen 7, kolikor se nanaša na člen 3 Konvencije.

Časovni razpored: navedene določbe navedenega protokola se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Drugi protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedenega protokola:

—	Člen 1 – opredelitev;

—	člen 2 – pranje denarja;

—	člen 3 – odgovornost pravnih oseb;

—	Člen 4 – kazni za pravne osebe;

—	člen 12, kolikor se nanaša na člen 3 Konvencije.

Časovni razpored: navedene določbe navedenega protokola se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PROTOKOL I

K OKVIRNEMU SPORAZUMU MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO MOLDAVIJO O SPLOŠNIH NAČELIH ZA SODELOVANJE REPUBLIKE MOLDAVIJE V PROGRAMIH UNIJE

Člen 1

Republiki Moldaviji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bili ti programi sprejeti.

Člen 2

Republika Moldavija finančno prispeva k splošnemu proračunu EU skladno s posebnimi programi, v katerih sodeluje.

Člen 3

Predstavniki Republike Moldavije lahko sodelujejo kot opazovalci pri točkah, ki zadevajo Republiko Moldavijo, v upravnih odborih, odgovornih za spremljanje programov, h katerim ta država finančno prispeva.

Člen 4

Za projekte in pobude, ki jih predložijo predstavniki Republike Moldavije, v največji možni meri veljajo enaki pogoji, pravila in postopki v zvezi z ustreznimi programi, kot se uporabljajo za države članice.

Člen 5

Posebne pogoje za sodelovanje Republike Moldavije v vsakem programu posebej, zlasti glede finančnega prispevka in poročanja ter postopkov vrednotenja, je treba določiti v memorandumu o soglasju med Evropsko komisijo in pristojnimi organi Republike Moldavije na podlagi meril, določenih v zadevnih programih.

Če Republika Moldavija zaprosi za zunanjo pomoč Unije za sodelovanje v danem programu Unije v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ali v skladu s kakšnim podobnim pravnim aktom Unije o zunanji pomoči Unije Republiki Moldaviji, ki bi lahko bil sprejet v prihodnosti, se pogoji o uporabi zunanje pomoči Unije s strani Republike Moldavije določijo v sporazumu o financiranju, zlasti v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1638/2006.

Člen 6

V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, vsak memorandum o soglasju, sklenjen v skladu s členom 5 tega protokola, določa, da se bodo finančni nadzor ali revizije ali druga preverjanja, vključno z upravnimi preiskavami, izvajali s strani ali pod vodstvom Evropske komisije, Evropskega računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam.

Oblikujejo se podrobne določbe o finančnem nadzoru in reviziji, upravnih ukrepih, kaznih ter izterjavah, ki bodo Evropski komisiji, Evropskemu računskemu sodišču in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam dale pooblastila, enaka tistim, ki jih imajo v zvezi z upravičenci ali izvajalci s sedežem v Uniji.

Člen 7

Ta protokol se uporablja v času veljavnosti tega sporazuma.

Vsaka pogodbenica lahko ta protokol odpove s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta protokol preneha veljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

Prenehanje veljavnosti Protokola po odpovedi katere koli od pogodbenic ne vpliva na preglede in kontrole, ki se po potrebi izvedejo v skladu z določbami iz členov 5 in 6.

Člen 8

Najpozneje v treh letih od dneva začetka veljavnosti tega protokola, nato pa vsaka tri leta, lahko obe pogodbenici pregledata izvajanje tega protokola na podlagi dejanskega sodelovanja Republike Moldavije v programih Unije.

PROTOKOL II

O OPREDELITVI POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA

KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Člen 3

Kumulacija porekla

Člen 4

V celoti pridobljeni izdelki

Člen 5

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 7

Enota kvalifikacije

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Člen 9

Kompleti

Člen 10

Nevtralne sestavine

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

Člen 12

Neposredni prevoz

Člen 13

Razstave

NASLOV IV

POVRAČILO ALI OPROSTITEV PLAČILA CARIN

Člen 14

Prepoved povračila ali oprostitve plačila carin

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15

Splošne zahteve

Člen 16

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

Člen 17

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 18

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 19

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Člen 20

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 21

Pogoji za izjavo o poreklu

Člen 22

Pooblaščeni izvoznik

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 24

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 25

Uvoz po delih

Člen 26

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 27

Dokazilne listine

Člen 28

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 29

Razlike in oblikovne napake

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 31

Upravno sodelovanje

Člen 32

Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 33

Reševanje sporov

Člen 34

Kazni

Člen 35

Proste cone

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 36

Uporaba tega protokola

Člen 37

Posebni pogoji

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Spremembe tega protokola

Člen 39

Prehodne določbe za blago v tranzitu ali skladišču

Seznam prilog

Priloga I:

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Priloga II:

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Priloga III:

Vzorca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in vloge za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Priloga IV:

Besedilo izjave o poreklu

Skupne izjave

Skupna izjava o Kneževini Andora

Skupna izjava o Republiki San Marino

Skupna izjava o reviziji pravil o poreklu iz Protokola II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

(a)	„izdelava“ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b)	„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c)	„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, tudi če je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

(d)	„blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e)	„carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994;

(f)

„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu v pogodbenici, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g)	„vrednost materiala“ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če pa ta ni znana in je ni mogoče določiti, je to prva preverljiva cena, plačana za materiale pri pogodbenici izvoznici;

(h)	„vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni pod točko (g), in se uporablja smiselno;

(i)

„dodana vrednost“ je cena franko tovarna z odbitkom carinske vrednosti vseh vključenih materialov s poreklom iz drugih pogodbenic, pri katerih se uporablja kumulacija, kadar pa carinska vrednost ni znana ali je ni mogoče določiti, je to prva cena, ki jo je mogoče določiti za materiale v pogodbenici izvoznici;

(j)	„poglavja“ in „tarifne številke“ pomeni poglavja in tarifne številke (štirimestne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavljajo harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je v tem protokolu naveden kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“;

(k)	„uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l)	„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali če takega dokumenta ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

(m)	„ozemlja“ vključujejo teritorialne vode;

(n)	„pogodbenica“ pomeni eno, več ali vse države članice Evropske unije, Evropsko unijo ali Republiko Moldavijo;

(o)	„carinski organi pogodbenice“ za Evropsko unijo pomeni katere koli carinske organe držav članic Evropske unije.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz pogodbenice štejejo:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 4;

(b)	izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso v celoti tam pridobljeni, če so bili takšni materiali dovolj obdelani ali predelani v zadevni pogodbenici v smislu člena 5.

Člen 3

Kumulacija porekla

Ne glede na člen 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz druge pogodbenice, pod pogojem da obdelava ali predelava ne presega postopkov iz člena 6, hkrati pa ni potrebno, da bi bili taki material zadosti obdelani ali predelani v drugi pogodbenici.

Člen 4

V celoti pridobljeni izdelki

1. Za v celoti pridobljene v pogodbenici se štejejo:

(a)	mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;

(b)	tam pridelani rastlinski izdelki;

(c)	žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)	izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)	izdelki, pridobljeni s tam opravljenim lovom ali ribolovom;

(f)	izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili zunaj teritorialnih voda pogodbenice izvoznice;

(g)	izdelki, izdelani na predelovalnih ladjah pogodbenice izključno iz izdelkov, navedenih pod točko (f);

(h)	tam zbrano rabljeno blago, primerno samo za ponovno pridobivanje surovin, vključno z rabljenimi pnevmatikami, primernimi samo za protektiranje ali da se uporabijo kot odpadni material;

(i)	odpadki in ostanki, ki nastanejo pri tam izvedenih postopkih izdelave;

(j)	izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenih teritorialnih voda, pod pogojem da ima izključno pravico do obdelave navedenega morskega dna ali podzemlja;

(k)	blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2. Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

(a)	ki so registrirani ali vpisani v seznam v državi članici Evropske unije ali v Republiki Moldaviji;

(b)	ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije ali Republike Moldavije;

(c)

ki so vsaj 50-odstotno v lasti državljanov države članice Evropske unije ali Republike Moldavije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov oziroma svetov državljani države članice Evropske unije ali Republike Moldavije ter, če gre za osebne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, z vsaj polovico kapitala, ki pripada državi članici Evropske unije ali Republiki Moldaviji oziroma javnim organom ali državljanom navedenih pogodbenic;

(d)	katerih kapitan in častniki so državljani države članice Evropske unije ali Republike Moldavije; in

(e)	katerih vsaj 75 % članov posadke je državljanov države članice Evropske unije ali Republike Moldavije.

Člen 5

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu protokolu.

Ti pogoji, ki se nanašajo obdelavo ali predelavo, ki jo treba opraviti na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi, se uporabljajo samo v zvezi s takimi materiali. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II k temu protokolu ne bi smeli uporabiti pri izdelavi izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

(a)	njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna;

(b)	kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 6.

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelki pridobili status blaga s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 5 izpolnjene ali ne:

(a)	postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)	razstavljanje in združevanje paketov;

(c)	pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)	likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;

(e)	preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)	luščenje, delno ali popolno beljenje, poliranje in glaziranje žit in riža;

(g)	postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h)	lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i)	ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)	presejanje, prebiranje, sortiranje, uvrščanje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);

(k)	preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)	pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)	preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)	mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(o)	enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p)	kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (o);

(q)	zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na določenem izdelku v pogodbenici.

Člen 7

Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)	kadar se izdelek, sestavljen iz skupine predmetov ali izdelkov, v skladu s pogoji iz harmoniziranega sistema uvršča v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)	kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 9

Kompleti

Kompleti iz splošnega pravila 3 harmoniziranega sistema štejejo za komplete s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima komplet kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

Člen 10

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)	energija in gorivo;

(b)	naprave in oprema;

(c)	stroji in orodja;

(d)	blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

1. Razen v primerih iz člena 3 in odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II v pogodbenici ves čas izpolnjeni.

2. Razen v primerih iz člena 3 se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a)	da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo blago, in

(b)	na blagu, ki se vrača, medtem ko je bilo v zadevni tretji državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice na materialih, izvoženih iz pogodbenice in tja ponovno uvoženih, če:

(a)	so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6; in

(b)

se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(i)	je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in

(ii)	skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4. Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice. Kadar pa se na seznamu iz Priloge II k temu protokolu za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, uporabljenih na ozemlju zadevne pogodbenice, skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj pogodbenice na podlagi določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5. Za uporabo določb odstavkov 3 in 4 „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice, vključno z vrednostjo tam uporabljenih materialov.

6. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II k temu protokolu ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5(2).

7. Določbe odstavkov 3 in 4 tega člena se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena in opravljena zunaj pogodbenic, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 12

Neposredni prevoz

1. Preferencialna obravnava, določena s tem sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz tega protokola in se prevažajo neposredno med pogodbenicama. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, v danem primeru lahko prevažajo čez druga ozemlja s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Skozi cevovod se lahko izdelki s poreklom transportirajo prek ozemelj, ki niso ozemlja pogodbenic, delujočih kot izvoznice ali uvoznice.

2. Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo:

(a)	enotna prevozna listina, ki zajema prevoz iz pogodbenice izvoznice prek države tranzita; ali

(b)

potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i)	vsebuje natančen opis izdelkov;

(ii)	navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev in

(iii)

potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita; ali

(c)	če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 13

Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v državo, ki ni pogodbenica, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti po določbah tega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)	je izvoznik poslal te izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;

(b)	je zadevni izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v pogodbenici;

(c)	so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in

(d)	izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili izdelki razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI OPROSTITEV PLAČILA CARIN

Člen 14

Prepoved povračila ali oprostitve plačila carin

1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami naslova V, se v pogodbenici izvoznici ne uporabljajo nobena povračila ali oprostitve plačil carin.

2. Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko izrecno ali dejansko uporablja v pogodbenici za materiale, uporabljene pri izdelavi, kadar se izdelki, pridobljeni iz navedenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4. Določbe iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi za embalažo v smislu člena 7(2), dodatke, rezervne dele in orodje v smislu člena 8 ter izdelke v kompletu v smislu člena 9, če so takšni izdelki brez porekla.

5. Določbe iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere se uporablja ta protokol.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15

Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz pogodbenice pri uvozu v drugo pogodbenico veljajo določbe tega sporazuma ob predložitvi naslednjih dokazil o poreklu:

(a)	potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi III k temu protokolu;

(b)	v primerih iz člena 21(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik navede na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki zadevni izdelek opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Besedilo izjave o poreklu je v Prilogi IV k temu protokolu.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 26, veljajo ugodnosti iz določb tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

Člen 16

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. V ta namen izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in obrazec zahtevka, katerih vzorca sta v Prilogi III k temu protokolu. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki zaprosi za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri je bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4. Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Evropske unije ali Republike Moldavije, če zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Republike Moldavije in izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren. Zagotovijo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v okencu 11.

7. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 17

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Ne glede na člen 16(7) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

(a)	ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin, ali

(b)	se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu zaradi tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo naknadno šele potem, ko so preverili, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku:

„ISSUED RETROSPECTIVELY“

5. Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 18

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, pripravljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

„DUPLICATE“

3. Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4. Dvojnik nosi datum izdaje prvotnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.

Člen 19

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada v pogodbenici, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1, z namenom da se pošljejo vsi ali nekateri od teh izdelkov drugam znotraj te pogodbenice. Nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani.

Člen 20

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strani za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano „metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja“ (v nadaljnjem besedilu: metoda).

2. Metoda zagotavlja, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke „s poreklom“, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3. Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4. Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5. Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

Člen 21

Pogoji za izjavo o poreklu

1. Izjavo o poreklu iz člena 15(1)(b) lahko da:

(a)	pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22; ali

(b)	kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2. Ne glede na odstavek 3 je izjavo o poreklu mogoče dati, če zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice EU ali Republike Moldavije in če izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

3. Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4. Izvoznik da izjavo o poreklu tako, da na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument natipka, vtisne z žigom ali natisne izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi IV k temu protokolu, pri čemer uporabi eno izmed jezikovnih različic iz navedene priloge, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5. Izjave o poreklu vsebujejo izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 22 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo o poreklu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Člen 22

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika („pooblaščenega izvoznika“), ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov v skladu s tem protokolom, da daje izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5. Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do roka.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, kadar so jim izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 24

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom pogodbenice uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu, lahko pa zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje tega sporazuma.

Člen 25

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelka XVI in XVII ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži le eno dokazilo o poreklu.

Člen 26

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se ta navedba lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži navedenemu dokumentu.

2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov, potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

Člen 27

Dokazilne listine

Dokumenti iz člena 16(3) in člena 21(3), ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki, ki jih zajema potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in da izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola, lahko med drugim vključujejo:

(a)	neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)	dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici, v kateri se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)	dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici, če se ti dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(d)	potrdila o gibanju blaga EUR.l ali izjave o poreklu, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v zadevni pogodbenici v skladu s tem protokolom;

(e)	ustrezna dokazila o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj zadevne pogodbenice, v skladu s členom 11, ki dokazujejo, da so zahteve iz navedenega člena izpolnjene.

Člen 28

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 16(3).

2. Izvoznik, ki daje izjavo o poreklu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave o poreklu in dokumente iz člena 21(3).

3. Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 16(2).

4. Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave o poreklu, ki so jim bile predložene.

Člen 29

Razlike in oblikovne napake

1. Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentu, ki je bil predložen carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

1. Za uporabo določb člena 21(1)(b) in člena 26(3), kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih, vsaka od zadevnih držav določi letno.

2. Za pošiljko se uporabljajo določbe člena 21(l)(b) ali člena 26(3) glede na valuto, v kateri je sestavljen račun, v skladu z zneskom, ki ga je določila zadevna država.

3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v navedeni nacionalni valuti zneskov, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4. Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, ohrani nespremenjeno, če je v času letne prilagoditve iz odstavka 3 preračun navedenega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5. Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Pododbor za carinsko sodelovanje. Pododbor za carinsko sodelovanje pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 31

Upravno sodelovanje

1. Carinski organi pogodbenic si prek Evropske komisije posredujejo vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

2. Da bi zagotovili pravilno izvajanje tega protokola, si pogodbenici prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav o poreklu ter pravilnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 32

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Naknadno preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.

2. Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organ pogodbenice uvoznice carinskemu organu pogodbenice izvoznice vrne potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navede razloge za zahtevek za preverjanje. Pridobljeni dokumenti in informacije, ki kažejo, da so podatki, navedeni na dokazilu o poreklu, napačni, se posredujejo v podporo zahtevku za preverjanje.

3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.

4. Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Iz teh rezultatov mora biti jasno razvidno, ali so dokumenti pristni ter ali se zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice in ali izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahtevka za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so preverjanje zahtevali, razen v izjemnih primerih, zavrnejo upravičenost do preferencialov.

Člen 33

Reševanje sporov

1. Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 tega protokola, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so pristojni za izvedbo tega preverjanja, se predajo v reševanje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določeno v členu 438(4) tega sporazuma. Poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se ne uporablja.

2. Kadar pride do sporov v zvezi z razlago tega protokola, razen tistih v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 tega protokola, se predajo v reševanje Pododboru za carinsko sodelovanje. Če Pododboru za carinsko sodelovanje v šestih mesecih ne uspe rešiti spora, ki mu je bil predložen, se lahko sproži postopek reševanja sporov v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo navedene pogodbenice.

Člen 34

Kazni

Kaznuje se vsak, ki sestavi dokument ali povzroči sestavo dokumenta, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 35

Proste cone

1. Pogodbenici storita vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne zamenjajo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega kvarjenja.

2. Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz pogodbenice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, zadevni pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu s tem protokolom.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 36

Uporaba tega protokola

1. Izraz „Evropska unija“ ne zajema Ceute in Melille.

2. Za izdelke s poreklom iz Republike Moldavije se ob uvozu v Ceuto ali Melillo uporablja enak carinski režim, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim. Republika Moldavija odobri za uvoz izdelkov iz tega sporazuma s poreklom iz Ceute in Melille enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz Evropske unije.

3. Za uporabo odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 37.

Člen 37

Posebni pogoji

1. Pod pogojem, da se prevažajo neposredno v skladu z določbami iz člena 12, se štejejo kot:

(1)

izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli,

(b)

izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih se uporabijo tisti izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem da:

(i)	so navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5;

ali če

(ii)	gre za izdelke s poreklom iz pogodbenice, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6;

(2)

izdelki s poreklom iz Republike Moldavije:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v Republiki Moldaviji;

(b)

izdelki, pridobljeni v Republiki Moldaviji, pri izdelavi katerih se uporabijo tisti izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem da:

(i)	so navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5;

ali če

(ii)	gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali Evropske unije, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določajo postopki iz člena 6.

2. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „Republika Moldavija“ ter „Ceuta in Melilla“ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali na izjave o poreklu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v okencu 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah o poreklu.

4. Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Spremembe tega protokola

Pododbor za carinsko sodelovanje se lahko odloči spremeniti določbe tega protokola.

Člen 39

Prehodne določbe za blago v tranzitu ali skladišču

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki izpolnjuje določbe tega protokola in ki je na datum začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi v tranzitu bodisi v pogodbenicah v začasnem skladiščenju v carinskih skladiščih ali v prostih conah, pod pogojem da se carinskim organom pogodbenice uvoznice v štirih mesecih od navedenega datuma predloži naknadno izdano potrdilo o poreklu, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo, da se blago prevaža neposredno v skladu z določbami člena 12.

PRILOGA I K PROTOKOLU II

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II k PROTOKOLU II

Opomba 1:

Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 5 tega protokola.

Opomba 2:

2.1

Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, medtem ko drugi stolpec vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3 ali 4. Kadar je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu „ex“, to pomeni, da se pravila v stolpcu 3 oziroma 4 uporabljajo samo za del navedene tarifne številke, opisane v stolpcu 2.

2.2

Kadar je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja ter je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4 nanašajo na vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo pod tarifne številke navedenega poglavja ali pod katero koli tarifno številko, navedeno v stolpcu 1.

2.3	Če so na seznamu navedena različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4.

2.4	Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcih 3 in 4, ima izvoznik možnost izbrati uporabo bodisi pravila iz stolpca 3 bodisi tistega iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo, določeno v stolpcu 3.

Opomba 3:

3.1

Določbe člena 5 tega protokola o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

Primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v Evropski uniji iz ingota brez porekla, je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex ex 7224 na seznamu. Tako se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima kovani material poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti ali drugi tovarni v Evropski uniji. Vrednost ingota brez porekla se tako pri seštevanju vrednosti uporabljenih materialov brez porekla ne upošteva.

3.2

Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del zahtevane obdelave ali predelave, zato izdelki z več predelave ali obdelave tudi pridobijo status porekla; nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takšnega materiala ni dovoljena.

3.3

Brez vpliva na opombo 3.2 se lahko, kadar pravilo uporablja izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere(-ih) koli tarifne(-ih) številke(-) (celo materiali z enakim poimenovanjem in tarifno številko kakor izdelek), vendar ob upoštevanju vseh posebnih omejitev, ki so morda zajete v pravilu.

Vendar pa izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke“ ali „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 seznama.

3.4

Kadar pravilo iz seznama določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi kateri koli ali več materialov. Ne zahteva, da se uporabijo vsi.

Primer:

Pravilo za tkanine iz tarifnih številk od 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna in da se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje.

3.5

Če pravilo iz seznama določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (Glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom.)

Primer:

Pravilo za pripravljena živila iz tarifne številke 1904, ki izrecno izključuje uporabo žit in izdelkov iz njih, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.

Vendar to ne velja za izdelke, ki sicer ne morejo biti izdelani iz določenih materialov iz seznama, lahko pa so izdelani iz materiala z enakimi značilnostmi na zgodnejši stopnji izdelave.

Primer:

V primeru oblačila iz ex poglavja 62, narejenega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu, čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo, to je na stopnji vlaken.

3.6

Kadar pravilo v seznamu za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, navaja dva odstotna deleža, se ta ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati večjega od navedenih odstotnih deležev. Poleg tega ne smejo biti preseženi posamezni odstotni deleži, ki se nanašajo na določene materiale.

Opomba 4:

4.1	Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

4.2

Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3	Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4	Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1

Kadar se za izdelek na seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za katere koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, predstavljajo 10 ali manj odstotkov skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov. (Glej tudi opombi 5.3 in 5.4).

5.2

Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so izdelani iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so naslednji:

—

svila,

—

volna,

—	groba živalska dlaka,

—	fina živalska dlaka,

—	konjska žima,

—

bombaž,

—	materiali za izdelavo papirja in papir,

—

lan,

—

konoplja,

—	juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

—	sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

—	kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

—	sintetični filamenti,

—	umetni filamenti,

—	prevodni filamenti,

—	sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

—	sintetična rezana vlakna iz poliestra,

—	sintetična rezana vlakna iz poliamida,

—	sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

—	sintetična rezana vlakna iz poliimida,

—	sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena,

—	sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida),

—	sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida),

—	druga sintetična rezana vlakna,

—	umetna rezana vlakna iz viskoze,

—	druga umetna rezana vlakna,

—	preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, vključno z ovito prejo,

—	preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, vključno z ovito prejo,

—	izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema,

—	drugi materiali iz tarifne številke 5605.

Primer:

Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabljajo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne izpolnjujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), če njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje.

Primer:

Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njena/njuna skupna teža ne presega 10 % teže tkanine.

Primer:

Taftan tekstilni material iz tarifne številke 5802, izdelan iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.

Primer:

Če bi bil zadevni taftan tekstilni material izdelan iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi bila seveda uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in bi bil v skladu s tem tudi taftan tekstilni material mešan izdelek.

5.3	V primeru izdelkov, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je to odstopanje pri preji 20 %.

5.4

Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri tem traku dovoljeno odstopanje 30 %.

Opomba 6:

6.1	Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v stolpcu 3 seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.

6.2

Brez poseganja v opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

Primer:

Če pravilo s seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kakor so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v poglavja od 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, čeprav zadrge običajno vključujejo tekstil.

6.3	Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63.

Opomba 7:

7.1

V tarifnih številkah ex ex 2707, 2713 do 2715, ex ex 2901, ex ex 2902 in ex ex 3403 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)	vakuumska destilacija

(b)	ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)	razbijanje (kreking);

(d)	preoblikovanje;

(e)	ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)	obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)	polimerizacija;

(h)	alkilizacija;

(i)	izomerizacija.

7.2

Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)	vakuumska destilacija;

(b)	ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)	razbijanje (kreking);

(d)	preoblikovanje;

(e)	ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)	obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)	polimerizacija;

(h)	alkilizacija;

(i)	izomerizacija;

(j)	samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 126659 T);

(k)	samo za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(l)

samo za težka olja iz tarifne številke ex ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifični proces;

(m)	samo za kurilna olja iz tarifne številke ex ex 2710, atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

(n)	samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex ex 2710, obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(o)	samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex ex 2712, izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.

7.3

Za namene tarifnih številk ex ex 2707, 2713 do 2715, ex ex 2901, ex ex 2902 in ex ex 3403 se porekla ne pridobi z enostavnimi postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla z mešanjem izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti s katero koli kombinacijo teh ali podobnih postopkov.

PRILOGA II K PROTOKOLU II

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da proizvedeni izdelek lahko dobi status blaga s poreklom

Proizvodi s seznama morda niso vsi zajeti v tem sporazumu. Zato je treba upoštevati druge dele tega sporazuma.

Tarifna številka HS

Poimenovanje izdelka

Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim dodeli status blaga s poreklom

(1)

(2)

(3) ali (4)

Poglavje 1

Žive živali

Vse živali iz poglavja 1 so v celoti pridobljene.

Poglavje 2

Meso in užitni klavnični odpadki

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni.

Poglavje 3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni.

0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni,

—	so vsi uporabljeni sadni sokovi (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) iz tarifne številke 2009 že izdelki s poreklom in

—	vrednost uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 5 v celoti pridobljeni.

ex ex 0502

Pripravljene ščetine in dlake domačega in divjega prašiča

Čiščenje, razkuževanje, razvrščanje in izravnavanje ščetin in dlak.

Poglavje 6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 7

Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni.

Poglavje 8

Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon in lubenic

Izdelava, pri kateri:

—	je vse uporabljeno sadje in oreški v celoti pridobljeno in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 9

Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 9 v celoti pridobljeni.

0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

0902

Čaj, pravi, aromatiziran ali ne

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex ex 0910

Mešanice začimb

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Poglavje 10

Žita

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 11

Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten; razen:

Izdelava, pri kateri so vse uporabljene žitarice, užitne vrtnine, koreni in gomolji iz tar. št. 0714 ali sadje v celoti pridobljene.

ex ex 1106

Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713

Sušenje in mletje stročnic iz tar. št. 0708

Poglavje 12

Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 12 v celoti pridobljeni.

1301

Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 1301 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

—	Sluzi in zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani

Izdelava iz nemodificiranih sluzi in sredstev za zgoščevanje

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 14

Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 14 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 15

Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

1501

Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503:

—	maščobe iz kosti ali odpadkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tar. št. 0506.

—

drugo

Proizvodnja iz mesa ali užitnih klavničnih odpadkov prašičev iz tar. št. 0203 ali 0206 ali iz mesa in užitnih klavničnih odpadkov perutnine iz tar. št. 0207.

1502

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503:

—	maščobe iz kosti ali odpadkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tar. št. 0506.

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni.

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:

—	trdne frakcije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1504

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni.

ex ex 1505

Prečiščeni lanolin

Izdelava iz surove maščobe iz volne iz tar. št. 1505.

1506

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane:

—	trdne frakcije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1506

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni.

1507 do 1515

Rastlinska olja in njihove frakcije:

—	sojino olje, olje iz arašidov, palmovo olje, olje iz kopre, palmovih jedrc, orehov palme babassu, tungovo in oiticica olje, mirtin vosek in japonski vosek, frakcije jojoba olja in olj za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	trdne frakcije, razen iz jojoba olja

Izdelava iz drugih materialov iz tar. št. 1507 do 1515.

—

drugo

Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni.

1516

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni in

—	so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifnih številk 1507, 1508, 1511 in 1513.

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 4 v celoti pridobljeni in

—	so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifnih številk 1507, 1508, 1511 in 1513.

Poglavje 16

Izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Izdelava:

—	iz živali iz poglavja 1 in/ali

—	pri katerih so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 17

Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju, z dodanimi snovmi za aromatiziranje ali barvili

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:

—	kemično čista maltoza in fruktoza

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1702

—	drugi sladkorji v trdnem stanju, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali že materiali s poreklom.

ex ex 1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 18

Kakav in kakavovi izdelki

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

—	sladni ekstrakt

Izdelava iz žit iz poglavja 10

—

drugo

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanja, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:

—	ki vsebujejo 20 mas. % ali manj mesa, klavničnih odpadkov, rib, rakov ali mehkužcev,

Izdelava, pri kateri morajo biti vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni

—	ki vsebujejo 20 mas. % mesa, klavničnih proizvodov, rib, rakov ali mehkužcev.

Izdelava, pri kateri:

—	so vsa uporabljena žita in izdelki iz njih (razen pšenice vrste „durum“ in izdelkov iz nje) v celoti pridobljeni in

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni.

1903

Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno

Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108.

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1806,

—	pri kateri so vsa uporabljena žita in moka (razen pšenice vrste „durum“ ter koruze vrste Zea indurata in izdelkov iz njih) v celoti pridobljeni in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1905

Kruh, pecivo, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz poglavja 11.

ex poglavje 20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen:

Izdelava, pri kateri so vse uporabljeno sadje, oreški ali vrtnine v celoti pridobljeni

ex ex 2001

Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 2004 in ex ex 2005

Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev, pripravljen ali konzerviran drugače kakor v kisu ali ocetni kislini

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

2006

Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2008

—	Oreški, brez dodanega sladkorja ali alkohola

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih oreškov in oljnih semen s poreklom iz tarifne številke 0801, 0802 in od 1202 do 1207 presega 60 % cene izdelka franko tovarna.

—	Arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	Drugo, razen sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 21

Razna živila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri je vsa uporabljena cikorija v celoti pridobljena.

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:

—	pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica.

—	gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex ex 2104

Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe

Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen pripravljenih ali konzerviranih vrtnin iz tarifnih številk od 2002 do 2005.

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 22

Pijače, alkoholne tekočine in kis; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali materiali, pridobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeno.

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna in

—	pri kateri so vsi uporabljeni sadni sokovi (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) že izdelki s poreklom

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 2207 ali 2208, in,

—	pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali material, dobljen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi do 5 vol. % araka

2208

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 2207 ali 2208, in,

—	pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali material, dobljen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi do 5 vol. % araka

ex poglavje 23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 2301

Kitov zdrob; moka, zdrob in peleti iz rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni.

ex ex 2303

Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod, več kot 40 mas. %

Izdelava, pri kateri je vsa uporabljena koruza v celoti pridobljena.

ex ex 2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja, ki vsebujejo več kot 3 mas. % oljčnega olja

Izdelava, pri kateri so vse uporabljene olive v celoti pridobljene

2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali

Izdelava, pri kateri:

—	so vsa uporabljena žita, sladkor ali melase, meso ali mleko že s poreklom in

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni,

ex poglavje 24

Tobak in izdelani tobačni nadomestki; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 24 v celoti pridobljeni.

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom.

ex ex 2403

Tobak za kajenje

Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom.

ex poglavje 25

Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 2504

Naravni grafit z obogateno vsebino ogljika; prečiščen in mlet

Bogatenje vsebnosti ogljika, prečiščevanje in mletje surovega grafita.

ex ex 2515

Marmor, razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm

Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, marmorja (tudi če je že razžagan), debeline nad 25 cm.

ex ex 2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm

Rezanje kamna, z žaganjem ali drugače (tudi če je že žagan), debeline nad 25 cm

ex ex 2518

Dolomit, žgan

Žganje nežganega dolomita

ex ex 2519

Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit).

ex ex 2520

Mavec, posebej pripravljen za zobozdravstvo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2524

Naravna azbestna vlakna

Izdelava iz azbestnega koncentrata

ex ex 2525

Sljuda v prahu

Mletje sljude ali odpadkov sljude.

ex ex 2530

Zemeljske barve, žgane ali v prahu

Žganje ali mletje zemeljskih barv.

Poglavje 26

Rude, žlindre in pepeli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 2707

Olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vštevši mešanice naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2709

Nafta, dobljena iz bituminoznih mineralov, surova

Destruktivna destilacija bituminoznih mineralov

2710

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

2712

Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek z rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

2714

Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni ali oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

2715

Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr.: bituminozni kit, „cutback“)

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

ex poglavje 28

Anorganski kemični proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov in izotopov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2805

„Mischmetall“

Izdelava z elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2811

Žveplov trioksid

Izdelava iz žveplovega dioksida

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2833

Aluminijev sulfat

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2840

Natrijev perborat

Izdelava iz dinatrijevega tetraborata pentahidrata

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2852

Živosrebrove spojine notranjih etrov in njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivatov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Živosrebrove spojine nukleinskih kislin in njihovih soli, kemično določenih ali nedoločenih; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932, 2933 in 2934 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 29

Organski kemijski proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2901

Aciklični ogljikovodiki za pogonsko gorivo ali kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

ex ex 2902

Cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

ex ex 2905

Kovinski alkoholati alkoholov iz te tarifne številke in iz etilnega alkohola

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905. Lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro-, ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2932

—	Notranji etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	Ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932 in 2933 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2934

Nukleinske kisline in njihove soli, kemično opredeljene ali neopredeljene; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 2939

Koncentrat makove slame, ki vsebuje najmanj 50 mas. % alkaloidov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 30

Farmacevtski izdelki; razen:

3002

Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi:

—	Proizvodi, ki so sestavljeni iz dveh sestavin ali več, pomešani za terapevtske ali profilaktične namene ali nepomešani izdelki za te namene, pripravljeni v odmerjenih dozah ali oblikah, ali pakiranje za prodajo na drobno

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

—	človeška kri

—	živalska kri, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično uporabo

—	krvne frakcije, razen antiserumov, hemoglobina, globulina iz krvi in globulina iz serumov

—	hemoglobin, krvni globulin in serumski globulini

—

drugo

3003 in 3004

Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006):

—	pridobljena iz amikacina iz tar. št. 2941

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

—

druga

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3006

—	Odpadni farmacevtski izdelki, navedeni v opombi 4(k) k temu poglavju

Ohrani se poreklo proizvoda in njegova prvotna uvrstitev

—	Sterilne kirurške ali zobarske zapore proti sprijemanju, absorpcijske ali ne:

—	iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

iz tkanin

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih, nečesanih in ne kako drugače predelanih za predenje,ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—	Pripomočki, ki se uporabljajo za stomo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 31

Gnojila; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase, razen:

—	natrijevega nitrata,

—	kalcijevega cianamida,

—	kalijevega sulfata,

—	magnezijevega kalijevega sulfata.

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; črnila; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3201

Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati

Izdelava iz ekstraktov za strojenje rastlinskega izvora.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3205

Lak barve; preparati, predvideni v opombi 3 v tem poglavju na osnovi „lak barv“ (3)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen materialov iz tarifnih številk 3203, 3204 in 3205. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3205, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki razen: razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z materiali iz druge „skupine“ (4) v tej tarifni številki. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto skupino, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre razen: razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3403

mazalni preparati, ki vsebujejo manj kot 70 mas. % naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

3404

Umetni voski in pripravljeni voski:

—	Na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz:

—	hidrogeniziranih olj, ki imajo lastnosti voskov iz tar. št. 1516,

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	maščobnih kislin, ki niso kemično definirane ali maščobnih industrijskih alkoholov, ki imajo lastnost voskov iz tar. št. 3823, in

—	materialov iz tar. št. 3404.

Ti materiali se lahko uporabijo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3505

Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:

—	škrobni etri in estri

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 3505

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1108.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3507

Pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 36

Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 37

Izdelki za fotografske in kinematografske namene; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3701

Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih:

—	plan filmi za trenutno (hitro) barvno fotografijo, v kasetah

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3702, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3701 in 3702, pod pogojem da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3702

Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre) fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3704

Fotografske plošče, filmi, papir, karton in tekstil, osvetljeni toda nerazviti

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 3701 do 3704.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 38

Razni kemijski proizvodi; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3801

—	koloidni grafit v oljni suspenziji in polkoloidni grafit; ogljikove paste za elektrode

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—	grafit v obliki paste kot mešanica z mineralnimi olji z več kot 30 mas. % grafita

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3403 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3803

Rafinirano talovo olje

Rafiniranje surovega talovega olja.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3805

Sulfatna terpentinska olja, prečiščena

Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3806

Smolni estri

Izdelava iz smolnih kislin.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3807

Lesni katran (lesna katranska smola)

Destilacija lesnega katrana

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3808

Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr.: žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3809

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3810

Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za mehko spajkanje in trdo spajkanje ali varjenje; praški in paste za mehko spajkanje, trdo spajkanje ali varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3811

Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja:

—	pripravljeni aditivi za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3812

Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije; sestavljeni plastifikatorji za gumo ali plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3813

Preparati in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3814

Sestavljena organska topila in razredčila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; pripravljena sredstva za odstranjevanje premazov ali lakov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3818

Kemični elementi, dopirani za uporabo v elektroniki, v obliki kolutov, ploščic ali v podobnih oblikah; kemične spojine, dopirane za uporabo v elektroniki

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3819

Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 % masnega deleža naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3820

Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Ex 3821

Pripravljene podlage za razvoj ali vzdrževanje mikroorganizmov (vključno z virusi in podobnimi organizmi) ali rastlinskih, človeških ali živalskih celic

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3822

Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu), pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006;

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3823

Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:

—	industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	industrijski maščobni alkoholi

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 3823

3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske kalupe; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

—	Naslednji iz te tarifne številke:

—	pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra na osnovi naravnih smolnih proizvodov,

—	naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

—	sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	petrolejevi sulfonati, razen petrolejevih sulfonatov alkalnih kovin, amonijaka ali etanolaminov; tiofenirane sulfonske kisline, iz olj pridobljenih iz bituminoznih mineralov, in njihove soli

—	ionski izmenjalci

—	lovilci (geterji) za vakuumske cevi

—	alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina

—	amoniakova voda in izkoriščeni oksidi, dobljeni pri čiščenju plina iz premoga

—	sulfonaftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

—	fuzelno in dipelovo olje

—	mešanice soli, ki vsebujejo različne anione

—	paste za kopiranje na osnovi želatine, s podlogo iz papirja ali tekstila ali brez nje

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3901 do 3915

Plastične mase v primarnih oblikah, odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas; razen tar. št. ex ex 3907 in 3912, za kateri so pravila določena spodaj:

—	Izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. % celotne vsebine polimerov,

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgornjih mejah, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3907

—	Kopolimeri, narejeni iz polikarbonata in akrilonitril-butadien-stiren kopolimera (ABS)

—

Poliester

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna in/ali izdelava iz tetrabrom-(bisfenol A) polikarbonata.

3912

Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

3916 do 3921

Polizdelki in izdelki iz plastičnih mas; razen iz tar. št. ex ex 3916, ex ex 3917, ex ex 3920 in ex ex 3921, za katere so pravila določena spodaj:

—	Ploščati izdelki, bolj kot le površinsko obdelani ali rezani v druge oblike, razen pravokotnih (vključno z kvadratnimi); drugi izdelki, bolj obdelani kot le površinsko obdelani

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo:

—	izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. % celotne vsebine polimerov

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgornjih mejah, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3916 in ex ex 3917

Profilni izdelki in cevi

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 3920

—	Folije ali filmi iz ionomerov

Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrija;

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—	Folije iz regenerirane celuloze, poliamida ali poletilena

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ex ex 3921

Folije iz plastičnih mas, metalizirane

Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

3922 do 3926

Izdelki iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 40

Kavčuk in proizvodi iz kavčuka; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 4001

Laminirane plošče ali krep iz kavčuka za čevlje

Laminacija listov iz naravnega kavčuka

4005

Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov, razen naravnega kavčuka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

4012

Protektirane ali rabljene pnevmatike; polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji in ščitniki iz gume:

—	Protektirane pnevmatike, polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami

Protektiranje rabljenih gum.

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4011 in 4012.

ex ex 4017

Izdelki iz trde gume

Izdelava iz trde gume.

ex poglavje 41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 4102

Surove kože ovac ali jagnjet, brez volne

Odstranjevanje volne s kože ovac ali jagnjet, z volno

4104 do 4106

Strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Ponovno strojenje strojenega usnja

ali

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

4107, 4112 in 4113

Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez volne ali dlake, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tar. št. 4114

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4104 do 4113.

ex ex 4114

Lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje

Izdelava iz materialov iz tar. št. 4104 do 4106, 4107, 4112 ali 4113 pod pogojem da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 42

Izdelki iz usnja; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 4302

Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno:

—	plošče, križi in podobne oblike

Beljenje ali barvanje, poleg rezanja in sestavljanja nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna.

—

drugo

Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna.

4303

Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tar. št. 4302.

ex poglavje 44

Les in lesni izdelki; oglje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 4403

Les, grobo obdelan (obtesan)

Izdelava iz grobo obdelanega lesa, olubljenega ali ne, ali samo grobo tesanega.

ex ex 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

Skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih

ex ex 4408

Furnirski listi (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstato spojeni ter drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan, brušen, ali na koncih spojen, debeline do vključno 6 mm

Spajanje, skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih

ex ex 4409

Les, profiliran vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, vključno skobljan, brušen ali na koncih spojen:

—	brušen ali na koncu spojen

Brušenje in spajanje na koncu

—	profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.

ex ex 4410 do ex ex 4413

Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.

ex ex 4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa

Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost.

ex ex 4416

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski izdelki in njihovi deli, iz lesa

Izdelava iz klanih dog, nadalje neobdelanih, razen razžaganih na dveh glavnih površinah.

ex ex 4418

—	Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži.

—	profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.

ex ex 4421

Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev

Izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409.

ex poglavje 45

pluta in plutasti izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

4503

Izdelki iz naravne plute

Izdelava iz plute iz tar. št. 4501.

Poglavje 46

Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Poglavje 47

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papirni ali kartonski odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 48

Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 4811

Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

4816

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

4817

Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 4818

Toaletni papir

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

ex ex 4819

Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali koprene iz celuloznih vlaken

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 4820

Bloki s pisemskim papirjem

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 4823

Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike.

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

ex poglavje 49

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi izdelki grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

4909

Poštne razglednice; čestitke in karte z osebnimi sporočili, tiskane, ilustrirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911.

4910

Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki:

—	koledarji vrste „večni“ ali zamenljivi bloki na podlagah, ki niso iz papirja ali kartona

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911.

ex poglavje 50

Svila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 5003

Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani

Mikanje ali česanje svilenih odpadkov.

5004 do ex ex 5006

Svilena preja in preja iz svilenih odpadkov

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	drugih naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5007

Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirjaali

tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja ali tkanine iz konjske žime; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5106 do 5110

Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5111 do 5113

Tkanine iz volne, fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirjaali

ex poglavje 52

Bombaž; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5204 do 5207

Bombažna preja in sukanec

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5208 do 5212

Bombažne tkanine:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirjaali

ex poglavje 53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5306 do 5308

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5309 do 5311

Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje:

—	Z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	preje iz jute,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirjaali

5401 do 5406

Preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5407 in 5408

Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov:

—	Z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirjaali

5501 do 5507

Umetna in sintetična rezana vlakna

Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše.

5508 do 5511

Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5512 do 5516

Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken:

—	Z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirjaali

ex poglavje 56

Vata, klobučevina in netkani materiali; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen:

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5602

Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano:

—	Iglana klobučevina

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kašeVendar se lahko uporabijo:

—	polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402,

—	polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali

—	filamenti iz polipropilena iz tar. št. 5501,pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, pridobljenih iz kazeina ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

5604

Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso:

—	Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom

Izdelava iz gumijastih niti in vrvi, ki niso prekrite s tekstilom.

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5605

Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tar. št. 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih, nečesanih in ne kako drugače predelanih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5606

Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tar. št. 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tar. št. 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih, nečesanih in ne kako drugače predelanih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

Poglavje 57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala

—	Iz iglane klobučevine

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kašeVendar se lahko uporabijo:

—	polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402,

—	polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali

—	filamenti iz polipropilena iz tar. št. 5501,pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga.

—	Iz druge klobučevine

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna ali jute,

—	preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov,

—	naravnih vlaken ali

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih, nečesanih in ne kako drugače predelanih za predenje,Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga.

ex poglavje 58

Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen:

—	Kombinirane z gumijasto nitjo

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kašeali

5805

Ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne, in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5810

Vezenina v metraži, trakovih ali motivih

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

5901

Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov

Izdelava iz preje

5902

Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona:

—	z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov

Izdelava iz preje

—

druge

Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše.

5903

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tar. št. 5902

Izdelava iz preje

ali

5904

Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike

Izdelava iz preje (7)

5905

Zidne tapete iz tekstilnih materialov:

—	impregnirane, premazane, prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali

Izdelava iz preje

—

druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kašeali

5906

Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902:

—	Pleteni ali kvačkani materiali

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—	Druge tkanine iz sintetične filamentne preje, ki vsebuje več kot 90 mas. % tekstilnih materialov

Izdelava iz kemičnih materialov.

—

Drugo

Izdelava iz preje

5907

Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene

Izdelava iz preje

ali

5908

Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani:

—	Žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirano

Izdelava iz cevasto pletenih plinskih mrežic.

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5909 do 5911

Tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene

—	Diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tar. št. 5911

Izdelava iz preje ali odpadnih tkanin ali krp iz tar. št. 6310.

—	Tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tar. št. 5911

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—

Naslednjih materialov:

—	preje iz politetrafluoroetilena (8),

—	preje, večnitne, iz poliamida, prekrite, impregnirane ali prevlečene s fenolno smolo,

—	preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljenih s polikondenzacijo m-fenilendiamina in izoftalne kisline,

—	monofilamenta iz politetrafluoroetilena (8),

—	preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli(p-fenilen tereftalamida),

—	preje iz steklenih vlaken, prekrite s fenolno smolo in ojačane z akrilno prejo (8),

—	kopoliesterskih monofilamentov iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1,4-cikloheksandinetanola in izoftalne kisline,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

Poglavje 60

Pleteni ali kvačkani materiali

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

Poglavje 61

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani:

—	Dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko

Izdelava iz preje (7) (9)

—

Drugi

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ex poglavje 62

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen:

Izdelava iz preje (7) (9)

ex ex 6202, ex ex 6204, ex ex 6206, ex ex 6209 in ex ex 6211

Oblačila in pribor za oblačila, za ženske, deklice in dojenčke, vezeni

Izdelava iz preje (9)

ali

izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

ex ex 6210 in ex ex 6216

Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

Izdelava iz preje (9)

ali

izdelava iz neprevlečenih tkanin, če vrednost uporabljenih neprevlečenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

6213 in 6214

Robčki, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki:

—

Vezeni

Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9)

ali

izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

—

Drugi

Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9)

ali

izdelava, ki ji sledi tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vse uporabljene nepotiskane tkanine iz tar. št. 6213 in 6214 ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.

6217

Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov razen tistih iz tarifne številke 6212:

—

Vezeni

Izdelava iz preje (9)

ali

izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

—	Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

Izdelava iz preje (9)

ali

izdelava iz neprevlečenih tkanin, če vrednost uporabljenih neprevlečenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

—	Medvloge za ovratnike in manšete, urezane

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava iz preje (9)

ex poglavje 63

Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

6301 do 6304

Odeje, potovalne odeje, posteljno perilo, itd.; zavese, itd.; drugi izdelki za notranjo opremo:

—	Iz klobučevine ali netkanega tekstila

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Drugo:

—

vezeni

Izdelava iz nebeljene enojne preje (9) (10)

ali

izdelava iz nevezenih tkanin (razen pletenih ali kvačkanih), če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava iz nebeljene enojne preje (9) (10)

6305

Vreče in vrečke za pakiranje blaga

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

6306

Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali suhozemna vozila); izdelki za taborjenje:

—

Netkani

Izdelava iz (7) (9):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Drugo

Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9)

6307

Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

6308

Garniture, ki so sestavljene iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno

Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 64

Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406.

6406

Deli obutve (vključno z zgornjimi deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 65

Pokrivala in njihovi deli; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

6505

Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno s podloženimi ali okrašenimi

Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken (9)

ex poglavje 66

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

6601

Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 68

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 6803

Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca

Izdelava iz obdelanega skrilavca.

ex ex 6812

Izdelki iz azbesta; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex ex 6814

Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov

Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo)

Poglavje 69

Keramični izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 70

Steklo in stekleni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 7003, ex ex 7004 ind ex ex 7005

Steklo s plastjo proti refleksiji

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7006

Steklo iz tarifne številke 7003, 7004 ali 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neuokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali:

—	Podlaga iz steklene plošče, prevlečena s tanko izolacijsko plastjo polprevodniške vrste v skladu s standardi SEMI (11)

Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tarifne številke 7006

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7007

Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7008

Večplastni panelni elementi za izolacijo, iz stekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7009

Steklena ogledala, z okvirom ali brez njega, vključno tudi vzvratna ogledala

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7010

Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

rezanje steklovine, če skupna vrednost nerazrezane steklovine ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

7013

Stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

rezanje steklovine, če skupna vrednost nerazrezane steklovine ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ali

ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 7019

Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje)

Izdelava iz:

—	nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti ali

—	steklene volne

ex poglavje 71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 7101

Naravni ali kultivirani biseri, sortirani in začasno nanizani zaradi lažjega transporta

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 7102, ex ex 7103 in ex ex 7104

Obdelani dragi in poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani)

Izdelava iz neobdelanih dragih ali poldragih kamnov

7106, 7108 in 7110

Plemenite kovine:

—	Neobdelane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifnih številk 7106, 7108 in 7110,

ali

elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifne številke 7106, 7108 ali 7110

ali

legiranje plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami.

—	V obliki polizdelkov ali prahu

Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin

ex ex 7107, ex ex 7109 ind ex ex 7111

Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov

Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami.

7116

Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7117

Imitacije nakita

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

izdelava iz delov iz navadnih kovin, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 72

Železo in jeklo; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7207

Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

Izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205

7208 do 7216

Ploščati toplo valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz železa ali nelegiranega jekla

Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206

7217

Žica iz železa ali nelegiranega jekla

Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7207

ex ex 7218, 7219 do 7222

Polizdelki, ploščato valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz nerjavnega jekla

Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7218

7223

Žica iz nerjavnega jekla

Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7218

ex ex 7224, 7225 do 7228

Polizdelki, ploščato valjani izdelki, toplo valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel

Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206, 7218 ali 7224

7229

Žica iz drugih legiranih jekel

Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7224

ex poglavje 73

Izdelki iz železa in jekla; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 7301

Piloti

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206

7302

Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206

7304, 7305 in 7306

Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206, 7207, 7218 ali 7224

ex ex 7307

Pribor za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov

Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna.

7308

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Zvarjeni kotniki in profili iz tarifne številke 7301 se ne smejo uporabiti.

ex ex 7315

Verige zoper drsenje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 74

Baker in bakreni izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7401

Bakrov kamen; cementni baker (precipitat-oborina bakra)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7402

Neprečiščen baker; bakrene anode za elektrolitsko rafinacijo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7403

Rafiniran baker in bakrove zlitine, surovi:

—	Prečiščeni baker

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	Bakrove zlitine in rafiniran baker, ki vsebuje še druge elemente

Izdelava iz rafiniranega surovega bakra ali bakrovih odpadkov in ostankov;

7404

Bakrovi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7405

Predzlitine bakra

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 75

Nikelj in nikljevi izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7501 do 7503

Nikljev kamen („matte“), sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj; nikljevi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 76

Aluminij in aluminijasti izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7601

Aluminij, surov

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.ali

izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijevih odpadkov in ostankov

7602

Aluminijevi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 7616

Izdelki iz aluminija razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj ali tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vštevši tudi neskončne trakove) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija; ter

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 77

Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu

ex poglavje 78

Svinec in svinčeni izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7801

Surovi svinec:

—	Prečiščen svinec

Izdelava iz obdelanega svinca („bullion“ ali „work“)

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7802.

7802

Svinčeni odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 79

Cink in cinkovi izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7901

Cink, surov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7902.

7902

Cinkovi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 80

Kositer in kositrni izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

8001

Kositer, surov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 8002.

8002 in 8007

Kositrni odpadki in ostanki; drugi kositrni izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Poglavje 81

Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki

—	Druge navadne kovine, obdelane; njihovi izdelki

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 82

Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

8206

Orodje iz dveh ali več tarifnih številk od 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tistih iz tarifnih številk od 8202 do 8205. Vendar pa se orodje iz tarifnih številk od 8202 do 8205 lahko vstavi v garniture pod pogojem, da njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

8207

Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna in zemlje

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8208

Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8211

Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži) razen nožev iz tarifne številke 8208 in rezil zanje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo rezila in ročaji iz navadnih kovin.

8214

Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno pilice za nohte)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin.

8215

Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin.

ex poglavje 83

Razni izdelki iz navadnih kovin; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 8302

Drugo okovje, pribor in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in avtomatična zapirala za vrata

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8302, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8306

Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8306, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 84

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8401

Gorilni elementi za jedrske reaktorje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka (12)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8402

Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z nizkim tlakom); kotli za pregreto paro

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8403 in ex ex 8404

Kotli za centralno kurjavo, razen kotlov iz tar. št. 8402, in pomožne naprave za kotle za centralno kurjavo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 8403 in 8404.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8406

Turbine na vodno in drugo paro

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8407

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8408

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8409

Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tarifne številke 8407 ali 8408

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8411

Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8412

Drugi pogonski stroji in motorji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8413

Tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8414

Industrijski ventilatorji

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8415

Klimatizacijske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8418

Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, razen klimatizacijskih naprav iz tar. št. 8415

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8419

Stroji in naprave za lesno industrijo, za proizvodnjo papirne mase, papirja in kartona

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8420

Kalandri in drugi stroji za valjanje, razen za kovine ali steklo, in valji zanje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8423

Tehtnice – tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi tehtanja; uteži za tehtnice vseh vrst

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8425 do 8428

Stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8429

Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni:

—	Cestni valjarji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugi

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8430

Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8431

Deli, primerni za uporabo izključno ali pretežno s cestnimi valjarji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8439

Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirjev ali kartona

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8441

Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8443

Tiskalniki za pisarniške stroje (npr. stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, stroje za obdelavo besedila itd.)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8444 do 8447

Stroji iz tar. št. za uporabo v tekstilni industriji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8448

Pomožni stroji in naprave za uporabo s stroji iz tar. št. 8444 in 8445

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8452

Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tar. št. 8440; omarice, stojala in pokrovi, predvideni za šivalne stroje; igle za šivalne stroje:

—	Šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do 16 kg brez motorja oziroma do 17 kg z motorjem

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla pri sestavljanju glave (brez motorja) ne presega vrednosti vsega uporabljenega materiala s poreklom in

—	so uporabljeni mehanizmi za zategovanje niti, kvačkanje in cik-cak že izdelki s poreklom.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8456 do 8466

Obdelovalni stroji in naprave ter njihovi deli in pribor iz tarifnih številk 8456 do 8466

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8469 do 8472

Pisarniški stroji (npr.: pisalni stroji, računski stroji, računalniki, stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, razmnoževalni stroji, stroji za spajanje z žičnimi sponkami)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8480

Livarski okvirji za livarne kovin; modelne plošče; modeli za kalupe; kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), kovinske karbide, steklo, mineralne materiale, gumo in plastične mase

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

8482

Kotalni ležaji

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8484

Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8486

—	Stroji za obdelovanje materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala z laserjem ali drugim svetlobnim ali fotonskim snopom, ultrazvokom, elektroerozijo, elektrokemičnim postopkom, elektronskim snopom, ionskim snopom ali snopom plazme ter njihovi deli in pribor

—	obdelovalni stroji (vključno s stiskalnicami) za obdelavo kovin z upogibanjem, prepogibanjem, ravnanjem, uravnavanjem ter njihovi deli in pribor

—	stroji za obdelavo kamna, keramike, betona, azbesta, cementa in podobnih mineralnih materialov ali za hladno obdelavo stekla ter njihovi deli in pribor

—	instrumenti za označevanje, ki so aparati, ki izdelajo obliko, potrebno za izdelavo mask ali drugih izdelkov iz podlag, prevlečenih s fotoobstojnimi snovmi; njuni deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	kalupi za brizganje ali kompresijo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—	stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8487

Deli strojev brez električnih priključkov, izolatorjev, tuljav, kontaktov ali drugih električnih delov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 85

Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8501

Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov)

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8502

Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8501 in 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8504

Napajalniki za stroje za avtomatično obdelavo podatkov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8517

drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8518

Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8519

Aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8521

Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8522

Deli in pribor, uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tarifnih številk 8519 do 8521

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8523

—	Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37;

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	matrice in galvanski odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	približevalne kartice in „pametne kartice“ z dvema ali več elektronskimi integriranimi vezji

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	„pametne kartice“ z enim elektronskim integriranim vezjem

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarnaali

postopek difuzije, če so integriranja vezja izdelana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustrezne dopirne snovi, vključno s sestavljenimi in preskušanimi v državi, razen držav iz členov 3 in 4.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8525

Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videokamere

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8526

Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8527

Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8528

—	Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8529

Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528:

—	izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati za snemanje in reprodukcijo slike

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	namenjeni samo ali zlasti za uporabo z monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tar. št. 8471

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8535

Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost nad 1 000 V

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8536

—	Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost, ki ne presega 1 000 V

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	Spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken

—	iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—	iz keramičnih materialov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—

iz bakra

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

8537

Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tarifne številke 8535 ali 8536, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz poglavja 90 in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tarifne številke 8517

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8541

Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi, razen rezin, ki še niso zrezane v čipe

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8542

Elektronska integrirana vezja:

—	Monolitna integrirana vezja

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarnaali

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—	Več čipov, ki so deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8544

Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8545

Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8546

Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8547

Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8548

—	Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 86

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (tudi elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8608

Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska (vključno elektromehanska) oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje prometa v železniškem, tramvajskem in cestnem prometu, prometu na notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih; njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 87

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8709

Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8710

Tanki in druga oklepna bojna motorna vozila, vključno s tistimi, ki so opremljena z oborožitvenimi sredstvi, in njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8711

Motorna kolesa (vključno z mopedi) kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice:

—	Z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem z izmeničnim gibanjem bata s prostornino cilindra

—	do vključno 50 cm3

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

—	nad 50 cm3

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8712

Kolesa brez krogličnih ležajev

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 8714.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8715

Otroški vozički in njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8716

Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila, nesamovozna; njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 88

Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 8804

Rotošuti

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 8804

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8805

Krovna prestrezala letal in podobne naprave; krovna prestrezala letal in podobne naprave; naprave za treniranje letenja na tleh; deli navedenih izdelkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 89

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ne smejo se uporabiti ladijski trupi iz tarifne številke 8906.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 90

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9001

Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tarifne številke 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9002

Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9004

Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9005

Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala, razen astronomskih refrakcijskih teleskopov in njihovih podstavkov

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna; ter

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9006

Fotografski aparati (razen kinematografskih); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na razelektrenje

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9007

Kinematografske kamere in projektorji, vključno s tistimi z vdelanimi aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9011

Optični mikroskopi, tudi tisti za mikrofotografijo, mikrokinematografijo in mikroprojekcijo

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9014

Drugi navigacijski instrumenti in aparati

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9015

Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, oceanografski, hidrološki, meteorološki ali geofizikalni instrumenti in aparati, razen kompasov; daljinomeri

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9016

Tehtnice z občutljivostjo do vključno 5 centigramov, z utežmi ali brez njih

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9017

Instrumenti in aparati za risanje, označevanje ali matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribori v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9018

Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno z scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida:

—	Zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi napravami ali zobozdravniškimi pljuvalniki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 9018

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9019

Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9020

Drugi dihalni aparati in plinske maske, razen varovalnih mask brez mehanskih delov in zamenljivih filtrov

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9024

Stroji in aparati za preskušanje trdote, natezne tlačne trdnosti, elastičnosti ali drugih mehanskih lastnosti materiala (npr. kovin, lesa, tekstilnega materiala, papirja, plastične mase)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9025

Hidrometri in podobni plavajoči instrumenti, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9026

Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tarifne številke 9014, 9015, 9028 ali 9032

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9027

Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9028

Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje:

—	Deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9029

Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti in tahometri, razen tistih, ki se uvrščajo v tarifno številko 9014 ali 9015; stroboskopi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9030

Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tarifne številke 9028; instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9031

Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9032

Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali krmiljenje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9033

Deli in pribori (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz Poglavja 90

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 91

Ure in njihovi deli; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9105

Druge ure

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9109

Drugi urni mehanizmi, kompletni in sestavljeni

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9110

Kompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), nesestavljeni ali delno sestavljeni (mehanizmi v kompletih); nekompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), sestavljeni; grobi urni mehanizmi za osebne ali druge ure

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9114 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9111

Ohišja za osebne ure in deli ohišij

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9112

Ohišja za hišne, pisarniške in podobne ure in ohišja podobne vrste za druge proizvode iz tega poglavja, deli ohišij

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9113

Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice:

—	Iz navadne kovine, vključno pozlačene ali posrebrene, ali iz kovine, prevlečene s plemenito kovino

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 92

Glasbila; njihovi deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 93

Orožje in strelivo; njuni deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 94

Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9401 in ex ex 9403

Pohištvo iz navadnih kovin, z vdelano nenapolnjeno bombažno tkanino, katere teža ne presega 300 g/m2

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

Izdelava iz bombažne tkanine, ki je že pripravljena za uporabo z materiali iz tar. št. 9401 ali 9403, pod pogojem da:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	vrednost vseh tkanin ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna in

—	so vsi drugi uporabljeni materiali s poreklom in se uvrščajo v vse druge tarifne številke, razen v tar. št. 9401 ali 9403

9405

Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene plošče z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

9406

Montažne zgradbe

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 9503

Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom; sestavljanke (puzzles) vseh vrst

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9506

Palice za golf in deli zanje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi.

ex poglavje 96

Razni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex ex 9601 in ex ex 9602

Izdelki iz materialov živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje;

Izdelava iz obdelanih materialov za rezljanje iz iste tarifne številke, kakor je tarifna številka izdelka

ex ex 9603

Metle in ščetke (razen metel iz protja ter ščetk iz materialov veveričje ali podlasičje dlake), ročno vodeni mehanični čistilci tal, brez motorja, soboslikarski vložki in valji, brisalniki za pod, okna ipd., omela

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

9605

Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke

9606

Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

9608

Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Vendar se lahko uporabljajo peresa ali konice peres iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka.

9612

Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9613

Vžigalniki piezo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex ex 9614

Tobačne pipe ali glave za pipe

Izdelava iz grobo obdelanih kosov

Poglavje 97

Umetniški izdelki, zbirke in starine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

(1) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

(2) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.

(3) Opomba 3 k Poglavju 32 določa, da gre za preparate, ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali ki se uporabljajo kot sestavine za proizvodnjo barvil, pod pogojem, da niso uvrščeni v drugo tarifno številko v Poglavju 32.

(4) Izraz „skupina“ pomeni kateri koli del besedila te tarifne številke med dvema podpičjema.

(5) Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

(6) Naslednje folije se štejejo za visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003-16, t. i. Hazefactor) je manjša od 2 %.

(7) Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

(8) Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih tkanin, ki se uporabljajo pri strojih za izdelavo papirja.

(9) Glej uvodno opombo 6.

(10) Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej uvodno opombo 6.

(11) SEMI – Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale.

(12) To pravilo se uporablja do 31. 12. 2005.

PRILOGA III K PROTOKOLU II

VZOREC POTRDILA O GIBANJU EUR.1 IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

Navodila za tiskanje

Vsak obrazec meri 210 × 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm ali plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, z najmanjšo težo 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru se vsak obrazec sklicuje na tako pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.

PRILOGA IV K PROTOKOLU II

BESEDILO IZJAVE O POREKLU

Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход (2).

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2).

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br … (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (2) preferencijalnog podrijetla.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės produktai.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … (1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. … (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.

Različica Republike Moldavije

(3)

(Kraj in datum)

(4)

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo)

(1) Kadar izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka dovoljenja pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave o poreklu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

(2) Navedba porekla izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako „CM“ v dokumentu, na katerem se daje izjava.

(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

(4) Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, tudi ni potrebna navedba imena podpisnika.

SKUPNA IZJAVA

O KNEŽEVINI ANDORI

1.	Republika Moldavija sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma.

2.	Protokol II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.

SKUPNA IZJAVA

O REPUBLIKI SAN MARINO

1.	Republika Moldavija sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma.

2.	Protokol II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.

SKUPNA IZJAVA

O PREGLEDU PRAVIL O POREKLU IZ PROTOKOLA II O OPREDELITVI POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA

Pogodbenici se strinjata, da bosta na zahtevo ene od njiju pregledali pravila o poreklu iz Protokola II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja ter preučili potrebne spremembe. Pri takem preučevanju pogodbenici upoštevata razvoj tehnologij, proizvodne postopke, nihanje cen in vse druge dejavnike, ki bi lahko upravičevali spremembe pravil.

2.	Priloga II k Protokolu II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se bo prilagajala v skladu z rednimi spremembami harmoniziranega sistema

PROTOKOL III

O VZAJEMNI UPRAVNI POMOČI V CARINSKIH ZADEVAH

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

(a)	„carinska zakonodaja“ pomeni pravne ali druge predpise, ki se uporabljajo na ozemljih pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz, tranzit blaga ter kakršen koli režim ali postopek carinjenja blaga, vključno z ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora;

(b)	„organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in ki prosi za pomoč na podlagi tega protokola;

(c)	„zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in prejme prošnjo za pomoč na podlagi tega protokola;

(d)	„osebni podatki“ pomeni vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika;

(e)	„kršitev carinske zakonodaje“ pomeni vsako kršitev ali poskus kršitve carinske zakonodaje.

Člen 2

Področje uporabe

1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi v tem protokolu, da zagotovita pravilno uporabo svoje carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem in preiskavo kršitev carinske zakonodaje, ter z bojem proti takšnim kršitvam.

2. Pomoč v carinskih zadevah, določena v tem protokolu, velja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v predpise, ki urejajo vzajemno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema izmenjave informacij, dobljenih s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo sodnih organov, razen če navedeni organ to odobri.

3. Ta protokol ne zajema pomoči pri pobiranju dajatev, davkov ali denarnih kazni.

Člen 3

Pomoč, ki se zagotovi na prošnjo

1. Na prošnjo organa prosilca zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, na podlagi katerih lahko organ prosilec zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o ugotovljenih ali načrtovanih dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja.

2. Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca le-tega obvesti o naslednjem:

(a)	ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, po potrebi z navedbo carinskega postopka, uporabljenega za to blago;

(b)	ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice, po potrebi z navedbo carinskega postopka, uporabljenega za to blago.

3. Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s svojimi pravnimi in drugimi predpisi sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora:

(a)	fizičnih ali pravnih osebah, za katere obstaja utemeljen sum, da opravljajo ali so opravljale dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(b)	krajev, kjer se zbirajo zaloge blaga ali se lahko zbirajo tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(c)	blaga, ki se ali se lahko prevaža tako, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(d)	prevoznih sredstev, ki se ali se lahko uporabljajo tako, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 4

Pomoč, ki se zagotovi brez prošnje

Pogodbenici si na lastno pobudo vzajemno in v skladu s svojimi pravnimi in drugimi predpisi pomagata, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej z zagotavljanjem informacij o:

(a)	dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico;

(b)	novih sredstvih ali metodah, ki se uporabljajo pri kršitvah carinske zakonodaje;

(c)	blagu, pri katerem običajno prihaja do kršitev carinske zakonodaje;

(d)	fizičnih ali pravnih osebah, za katere obstaja utemeljen sum, da opravljajo ali so opravljale dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(e)	prevoznih sredstvih, za katera obstaja utemeljen sum, da so bila, so ali bi se lahko uporabljala v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 5

Predložitev in obveščanje

1. Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s pravnimi in drugimi predpisi, ki se uporabljajo zanj, sprejme vse ustrezne ukrepe, da predloži vse dokumente oziroma o vseh sklepih, ki jih izda organ prosilec in spadajo v področje uporabe tega protokola, obvesti naslovnika, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.

2. Zahtevki za predložitev dokumentov ali obvestila o odločitvah se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.

Člen 6

Oblika in vsebina prošenj za pomoč

1. Prošnje v skladu s tem protokolom se oddajo pisno. Priložijo se jim dokumenti, potrebni za njihovo obravnavo. V nujnih primerih se lahko sprejmejo ustne prošnje, vendar jih je treba takoj potrditi pisno.

2. Prošnje v skladu z odstavkom 1 morajo vsebovati naslednje informacije:

(a)	ime organa prosilca;

(b)	zaprošeni ukrep;

(c)	predmet prošnje in razlog zanjo;

(d)	zakonske in druge določbe ter druge zadevne pravne elemente;

(e)	čim natančnejše in celovitejše navedbe o fizičnih ali pravnih osebah v postopku preiskave; in

(f)	povzetek vseh pomembnih dejstev in že opravljenih poizvedb.

3. Prošnje se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv. Ta zahteva ne velja za dokumente, ki spremljajo prošnjo iz odstavka 1.

4. Če prošnja ne izpolnjuje navedenih uradnih zahtev iz tega člena, se lahko zahteva popravek ali dopolnitev prošnje; medtem pa se lahko odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 7

Obravnava prošenj

1. Da bi ugodil prošnji za pomoč, mora zaprošeni organ v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov ravnati, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugih organov iste pogodbenice, ter sporočiti podatke, ki jih že ima, izpeljati ustrezne poizvedbe ali poskrbeti, da se te izpeljejo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil prošnjo v primeru, da ta ne more sam ukrepati.

2. Prošnje za pomoč se nemudoma obravnavajo v skladu z zadevnimi pravnimi in drugimi predpisi zaprošene pogodbenice.

3. Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko s soglasjem druge pogodbenice in pod pogoji, ki jih določi slednja, v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa iz odstavka 1 dobijo informacije, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola in ki se nanašajo na dejavnosti, ki so ali bi lahko bile dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

4. Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko sporazumno z drugo pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, navzoči pri poizvedbah, ki se opravljajo na območju slednje pogodbenice.

Člen 8

Predložitev informacij

1. Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu ter mu pošlje ustrezne dokumente, overjene kopije dokumentov in drugo.

2. Te informacije so lahko v elektronski obliki.

3. Izvirniki dokumentov se pošljejo le na zahtevo, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Ti izvirniki se vrnejo čim prej.

Člen 9

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

1. Pogodbenica lahko pomoč zavrne ali jo pogojuje z izpolnjevanjem nekaterih pogojev ali zahtev, če meni, da bi pomoč po tem protokolu:

(a)	lahko posegala v suverenost Republike Moldavije ali države članice, ki je bila zaprošena za pomoč po tem protokolu;

(b)	lahko posegala v javni red, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2) tega protokola; ali

(c)	pomenila kršitev industrijske, poslovne ali poklicne tajnosti.

2. Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali sodni postopek. V tem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč zagotoviti pod pogoji, ki jih določi zaprošeni organ.

3. Kadar organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi bil zanjo zaprošen, na to opozori v svoji prošnji. Zaprošeni organ se potem odloči, kako se bo odzval na takšno prošnjo.

4. V primerih iz odstavkov 1 in 2 je treba organu prosilcu nemudoma sporočiti odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo.

Člen 10

Izmenjava informacij in zaupnost

1. Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupna ali interna glede na pravila, ki jih uporabljata pogodbenici. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, zavaruje se kot podobne informacije v skladu z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije.

2. Osebni podatki se lahko izmenjujejo le, če se pogodbenica prejemnica zaveže, da bo za te podatke zagotovila varstvo, ki se v pogodbenici, ki je te podatke predložila, šteje za zadovoljivo.

3. Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v sodnih ali upravnih postopkih, sproženih v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje, se šteje za uporabo za namene tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi obvestita pristojne organe, ki so poslali navedene informacije ali omogočili dostop do navedenih dokumentov.

4. Informacije, pridobljene na podlagi tega protokola, se smejo uporabljati le za namene, določene v tem protokolu. Kadar želi ena od pogodbenic take informacije uporabiti za druge namene, mora pridobiti vnaprejšnje pisno soglasje zaprošenega organa, ki je informacije predložil. Za tako uporabo veljajo omejitve, ki jih določi zaprošeni organ.

Člen 11

Izvedenci in priče

Uradnik zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopi kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter za potrebe teh postopkov lahko predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije. V prošnji za navzočnost uradnika, ki jo izda organ prosilec, se podrobno navede pred katerimi sodnimi ali pravnimi organi bo moral nastopiti uradnik, v katerih zadevah in v kakšni vlogi (naziv ali kvalifikacije).

Člen 12

Stroški pomoči

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem protokolom, razen stroškom za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.

Člen 13

Izvajanje

1. Za izvajanje tega protokola so pristojni osrednji carinski organi Republike Moldavije na eni strani ter pristojne službe Evropske komisije in po potrebi carinski organi držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, ob upoštevanju predpisov, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov.

2. Pogodbenici se med seboj posvetujeta in obveščata o podrobnih predpisih za izvajanje, sprejetih v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Drugi sporazumi

1. Ob upoštevanju pristojnosti Unije oziroma držav članic določbe tega protokola:

(a)	ne vplivajo na obveznosti pogodbenic po drugih mednarodnih sporazumih ali konvencijah;

(b)	dopolnjujejo sporazume o vzajemni pomoči, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami in Republiko Moldavijo; ter

(c)	ne vplivajo na določbe Unije, ki urejajo izmenjavo informacij, pridobljenih v skladu s tem protokolom, ki bi lahko bile v interesu Evropske unije, med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic.

2. Ne glede na določbe odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami katerih koli dvostranskih sporazumov o vzajemni pomoči, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami EU in Republiko Moldavijo, če določbe takšnega dvostranskega sporazuma niso v skladu z določbami tega protokola.

Člen 15

Posvetovanja

V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici posvetujeta, da bi zadevo rešili v okviru Pododbora za carinsko sodelovanje, ustanovljenega na podlagi člena 200 tega sporazuma.

PROTOKOL IV

OPREDELITEV POJMOV

V tem sporazumu:

„Nepravilnost“ pomeni kakršno koli kršitev določbe prava EU, tega sporazuma ali prihodnjih sporazumov in pogodb, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko ogrožal splošni proračun EU ali proračune, s katerimi ta upravlja, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz naslova lastnih sredstev, zbranih neposredno v imenu EU, ali z neupravičeno postavko odhodkov.

„Goljufija“ pomeni

(a)

glede odhodkov vsako namerno dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z:

—	uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali listin, ki ima za posledico nezakonito prisvojitev ali nezakonito zadržanje sredstev iz splošnega proračuna EU ali proračunov, ki jih upravlja EU ali so upravljani v imenu EU;

—	nerazkritje podatkov, ki pomeni kršitev določenih obveznosti, z enako posledico, kot je opisana v prvi alinei te točke;

—	uporabo sredstev iz prve alinee te točke za druge namene kot za tiste, za katere so bila prvotno dodeljena;

(b)

glede prihodkov, vsako namerno dejanje ali opustitev v zvezi z:

—	uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali listin, ki ima za posledico nezakonito zmanjšanje sredstev iz splošnega proračuna EU ali proračunov, ki jih upravlja EU ali so upravljani v imenu EU;

—	nerazkritje podatkov, ki pomeni kršitev določenih obveznosti, z enako posledico, kot je opisana v prvi alinei te točke;

—	uporabo zakonito pridobljenih sredstev za druge namene z enako posledico, kot je opisana v prvi alinei te točke.

„Aktivna korupcija“ pomeni namerno ukrepanje kogar koli, ki v svojo korist ali v korist tretje osebe neposredno ali prek posrednika obljubi ali nudi kakršno koli korist uradniku, da ta ravna ali ne ravna v skladu s svojo delovno obveznostjo ali da izvaja svoje naloge v nasprotju s svojimi uradnimi dolžnostmi na način, ki škoduje ali bi lahko škodoval finančnim interesom EU.

„Pasivna korupcija“ pomeni namerno ukrepanje uradnika, ki v svojo korist ali v korist tretje osebe neposredno ali prek posrednika zahteva kakršno koli korist, je te deležen ali sprejme obljubo takšne koristi, in sicer z namenom ravnanja ali opustitve ravnanja v skladu s svojo delovno obveznostjo ali izvajanja svojih nalog v nasprotju s svojimi uradnimi dolžnostmi na način, ki škoduje ali bi lahko škodoval finančnim interesom EU.

„Navzkrižje interesov“ pomeni kakršne koli okoliščine, v katerih bi bilo mogoče podvomiti, da osebje ne deluje nepristransko ali objektivno, in sicer zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali nacionalnih povezav, gospodarskih interesov ali kakršnih koli drugih skupnih interesov s ponudnikom, prosilcem ali upravičencem, ali okoliščine, v katerih bi lahko v nepristranskost ali objektivnost osebja razumno podvomila zunanja tretja oseba.

6.	„Neupravičeno izplačan“ pomeni plačan s kršitvijo pravil, ki urejajo sredstva EU.

„Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)“ pomeni službo Evropske komisije, ki je specializirana za boj proti goljufijam. Urad OLAF deluje neodvisno in je odgovoren za izvajanje upravnih preiskav, ki so namenjene boju proti goljufijam, korupciji in vsaki drugi nezakoniti dejavnosti, ki škoduje finančnim interesom EU, kot je določeno v Sklepu Komisije 1999/352/ES z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Uredbi (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2014/492/EU
	*	Sklep Sveta z dne 16. junija 2014 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani	1
		Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani	4
		2014/493/Euratom
	*	Sklep Sveta z dne 16. junija 2014 o odobritvi sklenitve s strani Evropske komisije, v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo, Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicam na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani	739

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 260

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 30. avgust 2014