12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/1

(1)

Pravi notranji trg finančnih storitev je bistven za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji.

(2)

Za povezan, učinkovit in pregleden finančni trg je potrebna celovitost trga. Nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje javnosti v trge sta predpogoj za gospodarsko rast in blaginjo. Zloraba trga škoduje celovitosti finančnih trgov in zaupanju javnosti v vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente.

(3)

Z Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bil dopolnjen in posodobljen pravni okvir Unije za zaščito celovitosti trga. Vendar so se zaradi razvoja zakonodaje in trga ter tehnološkega razvoja razmere na finančnem področju od začetka veljavnosti navedene direktive znatno spremenile, zato bi bilo treba navedeno direktivo nadomestiti. Nov zakonodajni instrument je potreben tudi za zagotovitev enotnih pravil in jasnosti ključnih pojmov ter vzpostavitev enotnih pravil v skladu s sklepi v poročilu z dne 25. februarja 2009 skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière (v nadaljnjem besedilu: Larosièrjeva skupina).

(4)

Vzpostaviti je treba enotnejši in trdnejši okvir za ohranitev celovitosti trga in preprečevanje morebitne regulativne arbitraže, za zagotovitev odgovornosti pri poskusih manipulacije ter za povečanje pravne varnosti in zmanjšanje regulativne zapletenosti za udeležence na trgu. Cilj te uredbe je odločujoče prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se ga razlaga z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(5)

Za odpravo preostalih ovir za trgovanje in znatnih izkrivljanj konkurence, ki so posledica razlik med nacionalnimi zakonodajami, ter za preprečitev nastanka verjetnih nadaljnjih ovir za trgovanje in znatnih izkrivljanj konkurence je treba sprejeti uredbo, s katero bo vzpostavljeno enotnejše tolmačenje okvira Unije o zlorabi trga, ki jasneje opredeljuje pravila, ki se uporabljajo v vseh državah članicah. Z določitvijo zahtev v zvezi z zlorabo trga v obliki uredbe bo zagotovljeno, da se te zahteve uporabljajo neposredno. S tem bi se zagotovili enaki pogoji prek preprečevanja različnih nacionalnih zahtev, ki bi bile posledica prenosa direktive. S to uredbo se bo zahtevalo, da vse osebe v celotni Uniji sledijo enakim pravilom. Z uredbo se bo tudi zmanjšala regulativna zapletenost in stroški za skladnost za podjetja, zlasti podjetja, ki poslujejo čezmejno, in prispevalo k odpravi izkrivljanj konkurence.

(6)

V sporočilu Komisije z dne 25. junija 2008 o aktu za mala podjetja za Evropo so Unija in njene države članice pozvane, naj oblikujejo pravila za zmanjšanje upravnega bremena, prilagodijo zakonodajo potrebam izdajateljev na trgih za mala in srednja podjetja (MSP) ter tem izdajateljem omogočijo dostop do financiranja. Več določb Direktive 2003/6/ES povzroča upravno breme za izdajatelje, zlasti tiste izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih MSP, to upravno breme pa bi bilo treba zmanjšati.

(7)

Zloraba trga je pojem, ki vključuje protipravno ravnanje na finančnih trgih ter se za namene te uredbe razume, da zajema trgovanje z notranjimi informacijami, njihovo protipravno razkritje in tržno manipulacijo. Takšno ravnanje onemogoča popolno in ustrezno preglednost trga, ki je predpogoj za trgovanje za vse gospodarske udeležence na povezanih finančnih trgih.

(8)

Področje uporabe Direktive 2003/6/ES je bilo osredotočeno na finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na takem trgu. V zadnjih letih pa se s finančnimi instrumenti vse pogosteje trguje v večstranskih sistemih trgovanja (MTF). Poleg tega se z nekaterimi finančnimi instrumenti trguje le v drugih vrstah organiziranih sistemov trgovanja (OTF) ali na prostem trgu (OTC). V področje uporabe te uredbe bi bilo treba zato vključiti vse finančne instrumente, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v MTF ali OTF, in vsa druga ravnanja ali dejanja, ki lahko vplivajo na takšne finančne instrumente, ne glede na to, ali potekajo na mestih trgovanja. Pri določenih vrstah MTF, ki tako kot regulirani trgi družbam pomagajo zbrati lastniški kapital, prepoved tržne zlorabe velja tudi, kadar je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na takem trgu. V področje uporabe te uredbe bi zato bilo treba vključiti finančne instrumente, za kater je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje v MTF. S tem bi se morala izboljšati zaščita vlagateljev, ohraniti celovitost trgov in zagotoviti jasna prepoved tržne zlorabe takšnih instrumentov.

(9)

Upravljavci reguliranega trga, MTF ali OTF bi morali za namene preglednosti svojemu pristojnemu organu nemudoma sporočiti podrobne podatke o finančnih instrumentih, ki so jih uvrstili v trgovanje, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje ali s katerimi se trguje na njihovem mestu trgovanja. Drugo obvestilo bi moralo biti opravljeno, kadar instrument ni več uvrščen v trgovanje. Taka obveznost bi se morala uporabljati tudi za finančne instrumente, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev na njihovo mesto trgovanja, in finančne instrumente, ki so bili uvrščeni v trgovanje pred začetkom veljavnosti te uredbe. Pristojni organi bi morali te podatke predložiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bi na njihovi podlagi objavil seznam vseh teh sporočenih finančnih instrumentov. Ta uredba se za te finančne instrumente uporablja ne glede na to, ali so vključeni na seznam, ki ga je objavil ESMA.

(10)

Možno je, da se nekateri finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na mestu trgovanja, uporabijo za zlorabo trga. Med njimi so finančni instrumenti, katerih cena ali vrednost je odvisna od finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ali vpliva nanje, ali pa trgovanje z njimi vpliva na ceno ali vrednost drugih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Primeri, ko se lahko taki instrumenti uporabljajo za zlorabo trga, vključujejo notranje informacije v zvezi z delnico ali obveznico, ki se lahko uporabijo za nakup njunih izvedenih finančnih instrumentov, ali indeks, katerega vrednost je odvisna od te delnice ali obveznice. Kadar se finančni instrument uporablja kot referenčna cena, se lahko izvedeni finančni instrument, ki je predmet trgovanja OTC, uporablja tako, da ima koristi od manipulativnih cen, ali za manipulacijo cene finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja. Še en primer je načrtovana izdaja novega svežnja vrednostnih papirjev, ki sicer ne spadajo na področje uporabe te uredbe, trgovanje s temi vrednostnimi papirji pa bi lahko vplivalo na ceno ali vrednost obstoječih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi in spadajo na področje uporabe te uredbe. Ta uredba zajema tudi primere, ko je cena ali vrednost instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja, odvisna od instrumenta, ki je predmet trgovanja OTC. Enako načelo bi se moralo uporabljati za blagovne promptne pogodbe, na katere se finančni instrumenti glasijo.

(11)

Trgovanje z vrednostnimi papirji ali povezanimi instrumenti za stabilizacijo vrednostnih papirjev ali trgovanje z lastnimi delnicami v okviru programov ponovnega odkupa sta lahko upravičena iz gospodarskih razlogov, zato v določenih okoliščinah ne bi smela biti izvzeta od prepovedi tržne zlorabe, pod pogojem, da dejavnosti potekajo s potrebno preglednostjo pri razkrivanju pomembnih informacij o stabilizaciji in programu ponovnega odkupa.

(12)

Za dejavnosti trgovanja z lastnimi delnicami v programih ponovnega odkupa in stabilizacija finančnega instrumenta, ki ne bi sodile med izvzetja na podlagi te uredbe, ne bi smelo samo po sebi pomeniti zlorabo trga.

(13)

Države članice, članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ministrstva in druge agencije in pravne osebe s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ter Unija in določeni drugi javni organi ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne bi smeli biti omejeni pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga, kolikor te izvajajo v javnem interesu in samo za uresničevanje teh politik. Prav tako posli in naročila, ki jih izvaja Unija, ali ravnanja Unije pravna oseba s posebnim namenom listinjenja za eno ali več držav članic, Evropska investicijska banka, evropski instrument za finančno stabilnost, Evropski mehanizem za stabilnost ali mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve državi članici ali več, ne bi smeli biti omejeni na aktiviranje finančnih sredstev in zagotavljanje finančne pomoči svojim članicam. Tako izvzetje iz področja uporabe te uredbe se lahko v skladu s to uredbo razširi na določene javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralne banke tretjih držav. Hkrati se izvzetje za monetarno politiko, politiko deviznega tečaja ali politiko upravljanja javnega dolga ne bi smelo razširiti na primere, ko so ti organi udeleženi v poslih, naročilih ali ravnanjih, s katerimi se te politike ne uresničujejo, ali kadar so osebe, ki delajo za te organe, udeležene v poslih, naročilih ali ravnanju za svoj račun.

(14)

Razumni vlagatelji oblikujejo svoje naložbene odločitve na podlagi informacij, ki so jim že na voljo, to pomeni na podlagi predhodno razpoložljivih informacij. Vprašanje, ali bi razumni vlagatelj pri sprejemanju naložbene odločitve upošteval določeno informacijo, bi bilo treba zato ocenjevati na podlagi predhodno razpoložljivih informacij. Pri takšni oceni je treba upoštevati pričakovan vpliv informacije z vidika celote dejavnosti zadevnega izdajatelja, zanesljivosti vira informacije in drugih tržnih spremenljivk, ki bi lahko v določenih okoliščinah vplivale na finančne instrumente, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančne produkte na dražbi na podlagi pravic do emisije.

(15)

Naknadne informacije se lahko uporabijo za preverjanje domneve, da je bila predhodna informacija cenovno občutljiva, ne bi pa se smele uporabiti za ukrepanje proti osebi, ki je oblikovala razumne zaključke na podlagi predhodnih informacij, ki so ji bile na razpolago.

(16)

Kadar notranja informacija zadeva postopek, ki poteka v več fazah, je mogoče vsako od faz – tako kot celotni postopek – opredeliti kot notranjo informacijo. Vmesna faza pri podaljšanem postopku lahko zajema niz okoliščin ali dogodek, ki obstaja ali za katerega obstaja dejanska možnost, da bo nastal, upoštevajoč celovito oceno vseh dejavnikov, ki so že na voljo. Vendar se tega pojma ne bi smelo razlagati, kot da je treba upoštevati, v kolikšnem obsegu ta niz okoliščin ali ta dogodek vpliva na cene zadevnih finančnih instrumentov. Za vmesno fazo bi bilo treba šteti, da je notranja informacija, če sama po sebi izpolnjuje merila za notranjo informacijo, določena v tej uredbi.

(17)

Informacije, ki se nanašajo na dogodek ali niz okoliščin, ki je vmesni korak pri podaljšanem postopku, se lahko nanašajo, na primer, na stanje pogajanj o pogodbi, pogoje, začasno dogovorjene v okviru pogajanj o pogodbi, možnost plasiranja finančnih instrumentov, pogoje, pod katerimi se bodo finančni instrumenti tržili, začasne pogoje za plasiranje finančnih instrumentov ali odločitve o vključitvi finančnega instrumenta v glavni indeks ali črtanju iz njega.

(18)

Pravno varnost za udeležence na trgu bi bilo treba povečati z natančnejšo opredelitvijo dveh elementov, ki sta bistvena za opredelitev notranjih informacij, in sicer natančne narave takšnih informacij in pomembnosti njihovega možnega učinka na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije. Za izvedene finančne instrumente, ki so energetski proizvodi na debelo, bi bilo treba zlasti informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5), šteti za notranje informacije.

(19)

Namen te uredbe ni prepovedati splošne razprave med delničarji in vodstvom o poslovnem in tržnem razvoju, ki zadeva izdajatelja. Takšni odnosi so bistveni za učinkovito delovanje trgov in s to uredbo ne bi smeli biti prepovedani.

(20)

Promptni trgi in z njimi povezani trgi izvedenih finančnih instrumentov so medsebojno tesno povezani in globalni, pri čemer lahko zloraba trga zajema več trgov in več držav, kar lahko povzroči precejšnja sistemska tveganja. To velja za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Zlasti lahko notranje informacije s promptnega trga koristijo osebi, ki trguje na finančnem trgu. Notranje informacije v zvezi z izvedenimi finančni instrumenti na blago bi morale biti opredeljene kot informacije, ki ustrezajo splošni opredelitvi notranjih informacij v zvezi s finančnimi trgi in morajo biti objavljene v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami na ravni Unije ali nacionalni ravni, pravili trga in pogodbami ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih. Vidnejši primeri teh pravil vključujejo Uredbo (EU) št. 1227/2011 za energetski trg in podatkovno zbirko skupnih organizacij (JODI) za nafto. Take informacije lahko služijo kot podlaga za odločanje udeležencev na trgu za sklenitev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali povezane blagovne promptne pogodbe, in bi zato morale šteti za notranje informacije, ki jih je treba objaviti, kadar je verjetno, da bodo znatno vplivale na cene takih pogodb.

Poleg tega se lahko strategije manipulacije razširijo tudi na promptne trge in trge izvedenih finančnih instrumentov. Trgovanje s finančnimi instrumenti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, se lahko uporabi za manipulacijo povezanih blagovnih promptnih pogodb, blagovne promptne pogodbe pa se lahko uporabijo za manipulacijo povezanih finančnih instrumentov. Prepoved tržne manipulacije mora zajemati te medsebojne povezave. Vendar ni niti primerno niti izvedljivo, da se področje uporabe te uredbe razširi na ravnanja, ki ne vključujejo finančnih instrumentov, na primer na trgovanje z blagovnimi promptnimi pogodbami, ki vpliva samo na promptni trg. V primeru energetskih proizvodov na debelo morajo pristojni organi upoštevati posebne značilnosti opredelitev pojmov iz Uredbe (EU) št. 1227/2011, ko uporabljajo opredelitve pojmov notranjih informacij, trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije iz te uredbe za finančne instrumente, povezane z energetskimi proizvodi na debelo.

(21)

Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi so v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) med drugim pristojni za tehnično izdajo pravic do emisije, njihovo prosto dodelitev upravičenim industrijskim sektorjem in novim udeležencem ter bolj na splošno za razvoj in izvajanje okvira Unije za podnebno politiko, ki je osnova za zagotavljanje pravic do emisije kupcem z obveznostmi v sistemu Unije za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS). Ti javni organi imajo lahko pri izvajanju teh nalog med drugim dostop do cenovno občutljivih nejavnih informacij, v skladu z Direktivo 2003/87/ES pa imajo lahko obveznost izvajati nekatere dejavnosti na trgu, ki so povezane s pravicami do emisije. Zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov v okviru pregleda Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), bodo ti instrumenti prav tako vključeni v področje uporabe te uredbe.

Da bi Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi ohranili zmožnost razvijati in izvajati podnebno politiko Unije, bi morale biti dejavnosti teh uradnih organov, v kolikor se izvajajo v javnem interesu in izrecno v okviru te politike ter v zvezi s pravicami do emisije, izvzete iz uporabe te uredbe. Tako izvzetje ne bi smelo negativno vplivati na skupno tržno preglednost, saj imajo ti javni organi z zakonom določene obveznosti, da delujejo tako, da se zagotavljata pravilna, poštena in nediskriminatorna razkritje in dostop do vseh novih odločitev, razvoja in podatkov, ki so cenovno občutljivi. Poleg tega obstajajo v Direktivi 2003/87/ES in izvedbenih ukrepih, sprejetih na njeni podlagi, zaščitni ukrepi za pošteno in nediskriminatorno razkritje nekaterih cenovno občutljivih podatkov, s katerimi razpolagajo javni organi. Hkrati se izvzetje za javne organe, ki ravnajo v okviru podnebne politike Unije, ne bi smelo razširiti na primere, v katerih so ti javni organi udeleženi v ravnanju ali poslih, s katerimi se uresničuje podnebna politika Unije, ali kadar so osebe, ki delajo zanje, udeležene pri ravnanju ali v poslih za svoj račun.

(22)

Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi so v skladu s členom 43 PDEU in za izvajanje mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, med drugim pristojni za uresničevanje skupne kmetijske in skupne ribiške politike. Ti javni organi pri izvajanju teh nalog opravljajo dejavnosti in sprejemajo ukrepe na področju upravljanja kmetijskih trgov in ribištva, med katerimi so tudi javno posredovanje in uvedba ali opustitev uvoznih dajatev. Glede na področje uporabe te uredbe, katere določene določbe se uporabljajo za blagovne promptne pogodbe, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na finančne instrumente, in finančne instrumente, katerih vrednost je odvisna od vrednosti blagovnih promptnih pogodb in ki vplivajo ali bodo verjetno vplivali nanje, je treba zagotoviti, da dejavnosti Komisije, držav članic in drugih uradno imenovanih organov za uresničevanje skupne kmetijske in skupne ribiške politike ne bodo omejene.

Da bi Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi ohranili zmožnost razvijati in uresničevati skupno kmetijsko in skupno ribiško politiko, bi morale biti njihove dejavnosti, če se uresničujejo v javnem interesu in samo v okviru te politike, izvzete iz uporabe te uredbe. Tako izvzetje ne bi smelo negativno vplivati na skupno tržno preglednost, saj imajo ti javni organi z zakonom določene obveznosti, da delujejo tako, da se zagotavlja pravilno, pošteno in nediskriminatorno razkritje in dostop do vseh novih odločitev, razvoja in podatkov, ki so cenovno občutljivi. Hkrati se izvzetje za javne organe, ki ravnajo v okviru skupne kmetijske in skupne ribiške politike, ne bi smelo razširiti na primere, ko so ti javni organi udeleženi v ravnanju ali poslih, s katerimi se ne uresničuje skupne kmetijske in skupne ribiške politike, ali če so osebe, ki delajo zanje, udeležene pri ravnanju ali v poslih za svoj račun.

(23)

Bistvena značilnost trgovanja z notranjimi informacijami je z njimi pridobljena nepoštena prednost v škodo tretjih oseb, ki za take informacije ne vedo, in posledično zmanjšanje celovitosti finančnih trgov in zaupanja vlagateljev. Zato bi morala prepoved trgovanja z notranjimi informacijami veljati v primerih, ko oseba, ki ima dostop do notranjih informacij, nepošteno izkoristi z njimi pridobljeno prednost tako, da v skladu z njimi sklepa posle na trgu, in sicer tako, da neposredno ali posredno, za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji ali poskuša pridobiti ali odtujiti finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo, ali prekliče ali spremeni ali poskuša preklicati ali spremeniti naročilo za njihovo pridobitev ali odtujitev. Uporaba notranjih informacij je lahko tudi trgovanje s pravicami do emisije in s tem povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti in licitiranje pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1031/2010 (8).

(24)

Kadar pravna ali fizična oseba, ki ima notranje informacije, neposredno ali posredno, za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji ali poskuša pridobiti ali odtujiti finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo, bi bilo treba šteti, da je ta oseba te informacije uporabila. Ta domneva ne posega v pravico do obrambe. Vprašanje, ali je oseba kršila prepoved trgovanja z notranjimi informacijami ali je skušala trgovati z notranjimi informacijami, bi bilo treba preučiti z vidika namena te uredbe, ki je ščititi integriteto finančnega trga in povečati zaupanje vlagateljev, ki temelji na zagotavljanju enakopravne obravnave vlagateljev in njihove zaščite pred zlorabo notranjih informacij.

(25)

Za naročila, oddana preden je oseba imela notranje informacije, se ne šteje, da gre za trgovanje z notranjimi informacijami. Vendar pa, kadar ima oseba notranjo informacijo, bi bilo treba domnevati, da se vsaka naknadna sprememba, ki to informacijo povezuje z naročili, oddanimi pred tem, ko ima tako informacijo, vključno s preklicem ali spremembo naročila ali poskusom preklica ali spremembe naročila, pomeni ravnanje z notranjimi informacijami. To domnevo se lahko ovrže, če oseba dokaže, da pri izvedbi posla ni uporabila notranjih informacij.

(26)

Uporaba notranjih informacij je lahko pridobitev ali odtujitev finančnega instrumenta ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije ali preklic ali sprememba naročila ali poskus pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta ali preklica ali spremembe naročila s strani osebe, ki ve ali bi morala vedeti, da so informacije notranje informacije. V zvezi s tem bi morali pristojni organi upoštevati, kaj običajna in razumna oseba ve ali kaj bi morala vedeti v okoliščinah.

(27)

To uredbo bi bilo treba razlagati na način, skladen z ukrepi, ki so jih sprejele države članice za učinkovito zaščito interesov imetnikov prenosljivih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico v neki družbi (ali ki imajo take pravice zaradi uresničevanja pravic ali zamenjave), kadar je družba predmet javne ponudbe za prevzem ali katere koli druge predlagane spremembe nadzora. Zlasti bi morali to uredbo tolmačiti na način, skladen z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v zvezi s ponudbami za prevzem, združitvami in drugimi posli, ki vplivajo na lastništvo ali nadzor nad družbami in ki jih urejajo nadzorni organi, imenovani s strani držav članic v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(28)

Raziskav in ocen na podlagi javno dostopnih podatkov samih po sebi ne bi smeli šteti kot notranje informacije in samo dejstvo, da se posel izvrši na podlagi raziskav ali ocen, zato ne bi smeli šteti kot uporabo notranjih informacij. Vendar pa, kadar trg na primer pričakuje redno objavo ali razširjanje informacij in taka objava ali razširjanje prispeva k postopku oblikovanja cen finančnih instrumentov ali vsebujejo poglede priznanega komentatorja trgov ali institucije, ki lahko vplivajo na cene s tem povezanih finančnih instrumentov, informacija lahko pomeni notranjo informacijo. Tržni akterji morajo zato upoštevati, v kolikšni meri informacije niso javne in možni učinek na finančne instrumente, prodane pred njihovo objavo ali širjenjem, da bi ugotovili, ali bi to pomenilo trgovanje na podlagi notranjih informacij.

(29)

Da bi se izognili nenamernemu prepovedovanju zakonitih oblik finančnih dejavnosti, pri katerih ne pride do zlorabe trga, je treba priznati določena zakonita ravnanja. To lahko vključuje na primer priznavanje vloge vzdrževalcev trga, ko opravljajo svojo zakonito vlogo zagotavljanja tržne likvidnosti.

(30)

Samo dejstvo, da se vzdrževalci trga ali osebe, pooblaščene, da nastopajo kot nasprotne stranke, omejijo na opravljanje svojih zakonitih poslov nakupa ali prodaje finančnih instrumentov ali da se osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil za tretje stranke, ki imajo notranje informacije, omejijo na vestno izvrševanje, preklic ali spremembo naročila, ne bi smelo šteti za uporabo takih notranjih informacij. Vseeno pa zaščita za vzdrževalce trgov, organe, pooblaščene, da nastopajo kot nasprotne stranke, ali osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil v imenu tretjih strank z notranjimi informacijami, ne velja za dejavnosti, ki so v tej uredbi izrecno prepovedane, vključno, na primer, s prakso, poznano kot vrivanje naročil. Kadar so pravne osebe sprejele vse razumne ukrepe za preprečevanje zlorabe trga, vendar fizične osebe v okviru svojih službenih nalog kljub temu zagrešijo zlorabo trga v imenu pravne osebe, to ne bi smelo šteti za zlorabo trga s strani pravne osebe. Še en primer, ki ne bi smel šteti za uporabo notranjih informacij, so posli, izvršeni v okviru predhodne obveznosti, ki je zapadla. Samo dostop do notranjih informacij, povezanih z drugo družbo, in uporaba teh informacij v zvezi z javno ponudbo za prevzem z namenom pridobiti nadzor nad to družbo ali predlagati združitev s to družbo ne bi smel šteti za trgovanje z notranjimi informacijami.

(31)

Ker pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov obvezno vključuje predhodno odločitev osebe, ki izvaja eno ali več teh operacij, o pridobitvi ali odtujitvi, sama izvršitev pridobitve ali odtujitve ne bi smela šteti kot uporaba notranjih informacij. Ravnanje na podlagi lastnih načrtov in strategij trgovanja ne bi smelo šteti za uporabo notranjih informacij. Kljub temu pa nobena od teh pravnih ali fizičnih oseb ne bi smela biti zaščitena na podlagi svoje poklicne funkcije; zaščitene bi morale biti le, če so njihova dejanja ustrezna in izpolnjujejo tako standarde, ki se pričakujejo za njihovo stroko, kot tudi standarde iz te uredbe, in sicer celovitost trga in varstvo vlagateljev. Vseeno se lahko šteje, da je prišlo do kršitve, če je pristojni organ ugotovil, da je za posle, naročila za trgovanje ali ravnanja obstajal nezakonit razlog ali da je oseba uporabila notranje informacije.

(32)

Sondiranje trga so stiki med prodajalcem finančnih instrumentov in enim ali več potencialnimi vlagatelji pred napovedjo posla, da bi pridobili zanimanje potencialnih vlagateljev za morebitni posel, njegovo ceno, velikost in strukturo. Sondiranje trga bi se lahko nanašalo na začetno ali drugo ponudbo ustreznega vrednostnega papirja in je ločeno od običajnega trgovanja. Je zelo dragoceno orodje za pridobitev mnenja potencialnih vlagateljev, povečanje dialoga med vlagatelji, zagotovitev, da posli potekajo gladko in da so pogledi izdajateljev, obstoječih delničarjev in potencialnih novih vlagateljev usklajeni. Lahko so zlasti koristni, ko ni zaupanja v trge ali ustreznih referenčnih meril ali ko so trgi nestanovitni. Možnost izvajanja sondiranja trga je pomembna za pravilno delovanje finančnih trgov, zato ga kot takega ne bi smeli obravnavati kot zlorabo trga.

(33)

Primeri sondiranja trga vključujejo situacije, v katerih se podjetje na prodajni strani, dogovarja z izdajateljem o morebitnem poslu in se odloči, da bo ugotovilo zanimanje potencialnih vlagateljev in tako določilo pogoje posla; kadar izdajatelj namerava objaviti izdajo dolga ali ponudbo za dodatni kapital in podjetje, ki prodaja, stopi v stik s ključnimi vlagatelji in jim predstavi pogoje posla v celoti, da bi pridobilo finančno zavezo o sodelovanju pri poslu; ali kadar podjetje, ki prodaja, želi prodati veliko število vrednostnih papirjev v imenu vlagatelja in želi ugotoviti morebitno zanimanje drugih potencialnih vlagateljev za te vrednostne papirje.

(34)

Izvajanje sondiranja trga lahko zahteva razkritje notranjih informacij potencialnim vlagateljem. Na splošno velja, da obstaja možnost pridobitve finančne koristi iz trgovanja z notranjimi informacijami, posredovanimi v okviru sondiranja trga le, kadar obstaja trg s finančnim instrumentom, ki je predmet sondiranja trga, ali s povezanim finančnim instrumentom. Glede na časovni okvir teh razprav je mogoče, da se notranje informacije razkrijejo potencialnemu vlagatelju v okviru sondiranja trga po tem, ko je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje na reguliranem trgu ali se z njim trguje v MTF ali OTF. Pred izvedbo sondiranja trga bi moral udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, oceniti, ali bo pri sondiranju trga prišlo do razkritja notranjih informacij.

(35)

Šteti bi bilo treba, da so bile notranje informacije razkrite na zakonit način, če so bile razkrite v okviru običajnega opravljanja službenih nalog, poklica ali dolžnosti. Kadar sondiranje trga vključuje razkritje notranjih informacij, se bo za udeleženca na trgu, ki razkriva informacije, štelo, da ravna v okviru svojih običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti, kadar pri razkritju obvesti osebo, ki ji je razkril informacije, da bi lahko prejela notranje informacije; da bodo določbe te uredbe omejile njegovo trgovanje ali ravnanje na podlagi teh informacij; da je treba sprejeti razumne ukrepe za trajno zaščito zaupnosti informacij; in da mora udeleženca na trgu, ki razkriva informacije, obvestiti o vseh fizičnih in pravnih osebah, katerim se razkrije informacije v postopku oblikovanja odgovora na sondiranje trga, ter je za vse navedeno od nje pridobil soglasje. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, bi moral izpolnjevati tudi obveznosti glede evidenc razkritih informacij, ki bodo natančneje določene v regulativnih tehničnih standardih. Za udeležence na trgu, ki pri izvajanju sondiranja trga ne ravnajo skladno s to uredbo, se ne bi smelo domnevati, da so protipravno razkrili notranje informacije, vendar ne bi smeli izkoristiti izjeme, ki velja za osebe, ki so ravnale skladno s takimi določbami. Vprašanje, ali je oseba kršila prepoved protipravnega razkritja notranjih informacij, bi bilo treba preučiti z vidika vseh ustreznih določb te uredbe, vsi udeleženci na trgu, ki razkrivajo informacije, pa bi morali pred izvedbo sondiranja trga pisno evidentirati svojo oceno, ali bo pri tem prišlo do razkritja notranjih informacij.

(36)

Potencialni vlagatelji, ki so predmet sondiranja trga, bi morali po drugi strani preučiti, ali so informacije, ki so jim bile razkrite, notranje informacije, ki bi jim prepovedovale trgovanje na podlagi notranjih informacij ali njihovega nadaljnjega razkrivanja. Za potencialne vlagatelje še naprej veljajo pravila glede trgovanja z notranjimi informacijami in protipravnega razkrivanja notranjih informacij, kot so določena v tej uredbi. Da bi potencialnim vlagateljem pomagali pri oceni in v zvezi z ukrepi, ki bi jih morali sprejeti za preprečevanje kršitev te uredbe, bi moral ESMA izdati smernice.

(37)

Uredba (EU) št. 1031/2010 določa dve vzporedni ureditvi proti zlorabi trga, ki se uporabljata za dražbe pravic do emisije. Vendar mora zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov ta uredba vsebovati enotna pravila glede ukrepov proti zlorabi trga, ki se uporabljajo za primarne in tudi sekundarne trge pravic do emisije. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za ravnanje ali posle, vključno s ponudbami, v zvezi z licitiranjem na dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg, pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi, na podlagi teh pravic, vključno kadar finančni produkti na dražbi niso finančni instrumenti, v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

(38)

Ta uredba bi morala določati ukrepe glede tržne manipulacije, ki jih je mogoče prilagoditi novim oblikam trgovanja ali novim strategijam, ki bi lahko bile zlorabe. Da se odrazi dejstvo, da je trgovanje s finančnimi instrumenti vedno bolj avtomatizirano, je zaželeno, da opredelitev tržne manipulacije vsebuje primere posebnih strategij zlorabe, ki se lahko izvajajo na vse razpoložljive načine trgovanja, vključno z algoritemskim in visokofrekvenčnim trgovanjem. Navedeni primeri niso izčrpni in ne pomenijo, da iste strategije ne bi pomenile zlorabe, če bi se izvajale na drugačen način.

(39)

Prepovedi zlorabe trga bi morale veljati tudi za osebe, ki sodelujejo s ciljem zlorabe trga. Primeri lahko vključujejo, vendar niso omejeni na, borzne posrednike, ki oblikujejo in priporočijo strategijo trgovanja, katere namen je zloraba trga, osebe, ki spodbujajo osebe z notranjimi informacijami k njihovemu protipravnemu razkrivanju, ali osebe, ki razvijajo programsko opremo v sodelovanju z borznim trgovcem z namenom omogočanja zlorabe trga.

(40)

Da bi zagotovili odgovornost tako pravne kot tudi fizične osebe, ki sodeluje pri odločanju pravne osebe, je treba priznati različne nacionalne pravne mehanizme v državah članicah. Taki mehanizmi bi morali biti neposredno povezani načini določanja odgovornosti v nacionalnem pravu.

(41)

Da se dopolni prepoved tržne manipulacije, bi morala ta uredba vključevati prepoved poskusa izvedbe tržne manipulacije. Poskus izvedbe tržne manipulacije bi bilo treba razlikovati od ravnanja, ki bo verjetno privedlo do zlorabe trga, saj je v skladu s to uredbo oboje prepovedano. Primer takega poskusa je lahko situacija, ko se dejavnost začne, vendar se ne zaključi na primer zaradi odpovedi tehnologije ali neizpolnitve navodila za trgovanje. Prepoved poskusov izvajanja tržne manipulacije je potrebna, da se pristojnim organom omogoči uvedbo sankcij za takšne poskuse.

(42)

Brez poseganja v cilj te uredbe in njene neposredno veljavne določbe je lahko oseba, ki sklepa posle ali izdaja naročila za trgovanje, ki bi lahko šteli za tržno manipulacijo, sposobna dokazati, da so bili njeni razlogi za sklenitev takšnih poslov ali za izdajo naročil za trgovanje zakoniti in da so bili posli in naročila za trgovanje skladni s sprejeto prakso na zadevnem trgu. Sprejeto tržno prakso lahko določi le pristojni organ, ki je odgovoren za nadzor nad zlorabami zadevnega trga. Praksa, ki je sprejeta na določenem trgu, ne bi smela biti dopustna na drugih trgih, dokler organi, pristojni za te trge, te prakse niso uradno potrdili. Še vedno pa lahko šteje, da je prišlo do kršitve, če pristojni organ ugotovi, da je za te posle ali naročila za trgovanje obstajal nezakonit razlog.

(43)

V tej uredbi bi bilo treba tudi pojasniti, da je lahko tržna manipulacija ali poskus tržne manipulacije s finančnim instrumentom tudi v obliki uporabe povezanih finančnih instrumentov, kot so izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na drugem mestu trgovanja ali so predmet trgovanja OTC.

(44)

Cene številnih finančnih instrumentov se oblikujejo z upoštevanjem referenčnih meril. Dejanska manipulacija referenčnih meril, vključno s ponujanjem medbančnih obrestnih mer, ali poskus manipulacije lahko bistveno vpliva na zaupanje v trg ter povzroči velike izgube za vlagatelje ali izkrivi realno gospodarstvo. Zato so potrebne posebne določbe v zvezi z referenčnimi merili, da se ohrani integriteta trgov in zagotovi, da lahko pristojni organi jasno prepovedo manipulacije z referenčnimi merili. Te določbe bi morale zajemati vsa objavljena referenčne merila, vključno s tistimi, ki so na voljo prek spleta, bodisi brezplačno bodisi proti plačilu, kot so referenčna merila za posle kreditnih zamenjav ter indeksi indeksov. Splošno prepoved tržne manipulacije je treba dopolniti s prepovedjo manipulacije samih referenčnih meril, širjenja lažnih ali zavajajočih informacij, zagotavljanja lažnih ali zavajajočih vhodnih podatkov ali katerega koli drugega dejanja, s katerim se manipulira izračun referenčnega merila, kadar je ta izračun široko opredeljen in vključuje prejem in oceno vseh podatkov, ki se nanašajo na izračun tega referenčnega merila, ter zlasti vključuje grobe podatke, in vključno z metodologijo za izračun referenčnega merila, bodisi algoritemsko ali na podlagi presoje, in sicer v celoti ali deloma. Ta pravila dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1227/2011, ki prepoveduje namerno dajanje napačnih informacij podjetjem, ki zagotavljajo presojo cen ali tržna poročila o veleprodajnih energetskih proizvodih, zaradi zavajanja udeležencev na trgu, ki ravnajo na podlagi teh presoj cen ali tržnih poročil.

(45)

Za zagotovitev enotnih tržnih pogojev za mesta in sisteme trgovanja, za katere se uporablja ta uredba, bi morale vse osebe, ki delujejo na reguliranih trgih, v MTF in OTF, vzpostaviti in ohranjati učinkovito ureditev, sisteme in postopke za preprečevanje in odkrivanje praks tržnih manipulacij in zlorab.

(46)

Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi oddaja naročil, ki se morda ne bodo izvršila. Poleg tega se lahko s finančnim instrumentom manipulira tudi prek ravnanja izven mesta trgovanja. Osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo ali izvajajo posle, bi morale vzpostaviti in ohranjati učinkovito ureditev, sisteme in postopke za odkrivanje sumljivih poslov in poročanje o njih. Prav tako bi morale poročati o sumljivih naročilih in poslih, ki se izvajajo izven mesta trgovanja.

(47)

Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij. Razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij lahko bistveno vpliva na cene finančnih instrumentov v razmeroma kratkem času. Lahko je izmišljanje očitno napačnih informacij, pa tudi namerna izpustitev pomembnih dejstev in zavestno netočno poročanje o informacijah. Ta oblika tržne manipulacije je zlasti škodljiva za vlagatelje, ker svoje naložbene odločitve sprejemajo na podlagi napačnih ali izkrivljenih informacij. Škodi tudi izdajateljem, ker zmanjšuje njihovo zaupanje v razpoložljive informacije, povezane z njimi. Premajhno zaupanje v trg lahko nato ogrozi zmožnost izdajatelja za izdajanje novih finančnih instrumentov ali zagotovitev posojil od drugih udeležencev na trgu za financiranje njegovih dejavnosti. Informacije se na trgu zelo hitri širijo. Zato lahko povzročanje škode vlagateljem in izdajateljem traja razmeroma dolgo, preden se ugotovi, da so informacije napačne ali zavajajoče, in preden jih lahko izdajatelj ali oseba, odgovorna za razširjanje, popravi. Zato je treba razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, vključno z govoricami in napačnimi ali zavajajočimi novicami, obravnavati kot kršitev te uredbe. Zato je ustrezno, da se tistim, ki delujejo na finančnih trgih, ne dovoli, da v škodo vlagateljev in izdajateljev ter v nasprotju z lastnim mnenjem ali dobro presojo svobodno razširjajo informacije, za katere vedo ali bi morali vedeti, da so napačne ali zavajajoče.

(48)

Ker se vse bolj uporabljajo spletna mesta, spletni dnevniki in družabni mediji, je treba pojasniti, da bi bilo treba razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij prek spleta, tudi na spletnih mestih družabnih medijev ali v spletnih dnevnikih, katerih avtor ni znan, za namene te uredbe šteti za enakovredno, kot če se to stori prek bolj tradicionalnih komunikacijskih kanalov.

(49)

Za preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami in zavajanja vlagateljev je bistveno, da izdajatelj razkrije notranje informacije javnosti. Zato bi bilo treba od izdajateljev zahtevati, da notranje informacije čim prej sporočijo javnosti. Vendar lahko ta obveznost v posebnih okoliščinah posega v pravno upravičene interese izdajatelja. V takih okoliščinah bi bilo treba dovoliti odložitev razkritja, če ni verjetno, da bi bila javnost zaradi odložitve zavedena, in če lahko izdajatelj zagotovi zaupnost informacij. Za izdajatelja obveznost razkritja notranjih informacij velja samo, če je zahteval ali odobril uvrstitev finančnega instrumenta v trgovanje.

(50)

Za namene uporabe zahtev v zvezi z javnim razkritjem notranjih informacij in odložitev takega javnega razkritja, kot je določeno v tej uredbi se upravičeni interesi lahko zlasti nanašajo na naslednje primeroma navedene okoliščine: (a) pogajanja v teku ali elementi, povezani z njimi, kadar bi razkritje javnosti verjetno vplivalo na izid ali normalen potek teh pogajanj. Zlasti kadar je finančna sposobnost izdajatelja v resni in v neposredni nevarnosti, četudi še ne v obsegu, za katerega se uporablja zakonodaja o plačilni nesposobnosti, se razkritje informacij javnosti lahko odloži za omejeno obdobje, če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo interese obstoječih ali potencialnih delničarjev, s tem ko bi spodkopalo zaključek določenih pogajanj, načrtovanih za zagotovitev dolgoročne finančne sanacije izdajatelja; (b) odločitve, ki jih je sprejel poslovodni organ izdajatelja, ali pogodbe, ki jih je sklenil, za katere je potrebna odobritev drugega organa izdajatelja, da postanejo veljavne, kadar organiziranost takega izdajatelja zahteva razmejitev med tema organoma, pod pogojem, da bi razkritje informacij javnosti pred takšno odobritvijo skupaj s sočasno objavo, da postopek odobritve še ni končan, ogrozilo pravilno oceno informacij s strani javnosti.

(51)

Poleg tega mora zahteva razkritja notranjih informacij veljati za udeležence na trgu pravic do emisije. Za preprečitev izpostavljanja trga nekoristnemu poročanju in za ohranitev stroškovne učinkovitosti predvidenega ukrepa, se zdi, da se lahko omeji regulatorni vpliv te zahteve le na operaterje EU ETS, za katere se lahko zaradi njihove velikosti in dejavnosti razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivali na ceno pravic do emisije, finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, ali na izvedene finančne instrumente, povezane s tem, ter za licitiranje na dražbah v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, na podlagi katerih bi se z delegiranim aktom določil najnižji prag za namene uporabe tega izvzetja. Informacije, ki jih je treba razkriti, bi se morale nanašati na fizično delovanje strani, ki informacije razkrije, ne pa na njene načrte ali strategije za trgovanje s pravicami do emisije, finančne proizvode na dražbi na podlagi teh pravic ali na izvedene finančne instrumente, povezane s tem. Kadar udeleženci na trgu s pravicami do emisije že izpolnjujejo enakovredne zahteve razkritja notranjih informacij, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011, obveznost razkritja notranjih informacij glede pravic do emisije ne bi smele povzročiti podvajanja obveznih razkrivanj, ki imajo bistveno enako vsebino. Pri udeležencih na trgu s pravicami do emisije, katerih skupne emisije ali nazivna vhodna toplotna moč je enaka določenemu pragu ali nižja, bi se moralo za informacije o njihovem fizičnem delovanju, za katere se šteje, da niso bistvene za namene razkritja, šteti tudi, da ne vplivajo znatno na ceno pravic do emisije, finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov. Za take udeležence na trgu s pravicami do emisije bi morala vseeno veljati prepoved trgovanja z notranjimi informacijami v zvezi s kakršnimi koli drugimi informacijami, do katerih imajo dostop in ki so notranje informacije.

(52)

Da bi zaščitili javni interes, ohranili stabilnost finančnega sistema in na primer preprečili, da bi se likvidnostne krize finančnih institucij spremenile v krizo solventnosti zaradi nenadnega umika sredstev, bi bilo v izrednih okoliščinah primerno dovoliti odložitev razkritja notranjih informacij za kreditne institucije ali finančne institucije. To lahko zlasti velja za informacije, povezane z začasnimi likvidnostnimi težavami, kadar potrebujejo posojila centralne banke, vključno z nujno likvidnostno pomočjo centralne banke, če bi razkritje informacij imelo sistemski učinek. Ta odložitev bi morala biti pogojena s tem, da izdajatelj pridobi soglasje ustreznega pristojnega organa, pri čemer mora biti jasno, da širši javni in gospodarski interes odložitve razkritja pretehta nad tržnim interesom pri prejetju informacij, za katere velja odložitev.

(53)

Glede finančnih institucij, zlasti kadar prejemajo posojila centralne banke, vključno z nujno likvidnostno pomočjo, bi morali pristojni organi oceniti, ali so informacije sistemsko pomembne in ali je odložitev razkritja teh informacij v javnem interesu, pri tem pa se po potrebi posvetovati z nacionalno centralno banko, makrobonitetnim nadzornim organom ali vsemi drugimi ustreznimi nacionalnimi organi.

(54)

Uporaba ali poskus uporabe notranjih informacij za trgovanje za lasten račun ali za račun tretje osebe bi morala biti jasno prepovedana. Uporaba notranjih informacij je lahko tudi trgovanje s pravicami do emisije in z iz njih izvedenimi finančnimi instrumenti in licitiranje pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010 s strani oseb, ki vedo ali bi morale vedeti, da so informacije, ki jih imajo, notranje informacije. Informacije o načrtih udeleženca na trgu in njegovih strategijah trgovanja ne bi smele šteti za notranje informacije, informacije o načrtih tretje osebe in njenih strategijah trgovanja pa lahko veljajo za notranje informacije.

(55)

Zahteva za razkritje notranjih informacij lahko povzroča obremenitev za mala in srednja podjetja, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih MSP, zaradi stroškov spremljanja informacij, ki jih imajo, in uporabe pravnih nasvetov o tem, ali in kdaj je treba informacije razkriti. Kljub temu je takojšnje razkritje notranjih informacij bistveno za zagotovitev zaupanja vlagateljev v te izdajatelje. Zato bi moralo biti ESMA omogočeno, da objavi smernice za pomoč izdajateljem pri izpolnjevanju obveznosti razkritja notranjih informacij brez ogrožanja zaščite vlagateljev.

(56)

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij so pomembno orodje regulatorjev pri preiskovanju morebitne zlorabe trga, vendar nacionalne razlike glede podatkov, ki jih je treba vključiti na te sezname, povzročajo nepotrebno upravno breme za izdajatelje. Za zmanjšanje teh stroškov bi morala biti podatkovna polja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij enotna. Pomembno je tudi, da so osebe, ki so na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij, obveščene o tem in o posledicah v skladu s to uredbo in Direktivo 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11). Zahteva za pripravo in stalno posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij povzroča upravno breme, in sicer zlasti za izdajatelje na zagonskih trgih MSP. Ker lahko pristojni organi nadzor nad zlorabo trga v primeru navedenih izdajateljev izvajajo učinkovito tudi brez stalnega dostopa do teh seznamov, bi morali biti ti izdajatelji izvzeti iz te obveznosti, da se zmanjšajo upravni stroški zaradi te uredbe. Vendar bi morali taki izdajatelji pristojnim organom na zahtevo zagotoviti seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

(57)

Koristen ukrep za zaščito celovitosti trga je, da izdajatelji ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun, oblikujejo sezname oseb, ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače in ki imajo dostop do notranjih informacij, ki so neposredno ali posredno povezane z izdajateljem. Taki seznami lahko izdajateljem ali tem osebam koristijo, da nadzorujejo pretok notranjih informacij, in jim na ta način pomagajo opravljati dolžnosti glede zaupnosti. Poleg tega so lahko taki seznami koristno orodje za pristojne organe, da prepoznajo vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, in datum, na katerega so jim postale dostopne. Dostop oseb, uvrščenih na tak seznam, do notranjih informacij, ki se posredno ali neposredno nanašajo na izdajatelja, ne posega v prepovedi, določene v tej uredbi.

(58)

Večja preglednost poslov, ki jih izvajajo osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, in, kadar je primerno, tudi osebe, ki so z njimi tesno povezane, je preventivni ukrep za preprečevanje zlorabe trga, zlasti za trgovanje z notranjimi informacijami. Objava teh poslov vsaj na individualni ravni je za vlagatelje lahko zelo koristen vir informacij. Pojasniti je treba, da obveznost objave poslov vodilnih delavcev zajema tudi zastavljanje ali posojanje finančnih instrumentov, saj lahko zastavitev delnic v primeru nenadne in nepredvidene odtujitve privede do pomembnega in morebiti destabilizacijskega učinka na družbo. Brez razkritja trg na primer ne bi vedel, da obstaja večja možnost za prihodnjo obsežno spremembo v lastništvu delnic, večjo ponudbo delnic na trgu ali izgubo glasovalnih pravic v tej družbi. Iz tega razloga je treba poročati v skladu s to uredbo, kadar bo zastavitev vrednostnih papirjev potekala kot del širšega posla, pri katerem vodilni delavec zastavi vrednostne papirje kot jamstvo za pridobitev posojila od tretje osebe. Poleg tega je popolna in pravilna preglednost trga osnovni pogoj za zaupanje tržnih akterjev ter zlasti za zaupanje delničarjev družbe. Potrebna je tudi za pojasnitev, da obveznost objavljanja teh poslov vodilnih delavcev vključuje posle drugih oseb, ki izvajajo diskrecijske pravice vodilnih delavcev. Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med ravnjo preglednosti ter številom poročil, o katerih so uradno obveščeni pristojni organi in javnost, bi bilo treba v tej uredbi uvesti prage, pod katerimi o poslih ni treba uradno obveščati.

(59)

Poročanje o poslih, ki jih za lasten račun izvedejo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali oseba, tesno povezana z njim, ni le dragocena informacija udeležencem trga, ampak tudi dodaten način, s katerim pristojni organi nadzorujejo trge. Obveznost poročanja o poslih ne posega v prepovedi, določene v tej uredbi.

(60)

Poročanje o poslih bi moralo biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(61)

Osebam, ki opravljajo poslovodne naloge, bi moralo biti prepovedano trgovanje pred objavo vmesnega finančnega poročila ali poročila ob koncu leta, ki ga je ustrezni izdajatelj dolžan objaviti v skladu s pravili mesta trgovanja, kjer so delnice uvrščene v trgovanje, ali v skladu z nacionalnim pravom, razen če obstajajo posebne in omejene okoliščine, ki bi utemeljevale, da izdajatelj osebi, ki opravlja poslovodne naloge, dovoli da trguje. Vendar vsako tako dovoljenje izdajatelja ne posega v prepovedi, določene v tej uredbi.

(62)

Sklop učinkovitih orodij in pooblastil ter sredstev pristojnega organa posamezne države članice zagotavlja učinkovitost nadzora. Ta uredba zato zlasti določa minimalni sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki bi se morala podeliti pristojnim organom držav članic v skladu z nacionalnim pravom. Kadar to zahteva nacionalno pravo, bi bilo treba ta pooblastila izvajati z zahtevkom na pristojne sodne organe. Pristojni organi bi morali pri izvajanju pooblastil v okviru te uredbe delovati objektivno in nepristransko ter bi morali odločati neodvisno.

(63)

Tržna podjetja in vsi gospodarski udeleženci bi morali prav tako prispevati k celovitosti trga. V tem smislu določitev enega samega organa, pristojnega za zlorabo trga, ne bi smela izključevati povezovanja s sodelovanjem ali prenosa pooblastil ob odgovornosti pristojnega organa med tem organom in tržnimi podjetji z namenom zagotavljanja učinkovitega nadzora nad spoštovanjem določb te uredbe. Kadar osebe, ki izdelajo ali razširjajo naložbena priporočila ali druge informacije, v katerih priporočajo ali predlagajo naložbeno strategijo v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, s temi instrumenti poslujejo tudi za svoj račun, bi morali pristojni organi med drugim imeti možnosti, da od teh oseb zahtevajo vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so ta priporočila skladna s to uredbo.

(64)

Z namenom odkrivanja primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije morajo pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom imeti možnost vstopiti v zasebne prostore fizičnih in pravnih oseb z namenom zasega dokumentov. Vstop v take prostore je nujen, kadar obstaja utemeljeni sum, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani z vsebino preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje trgovanja z notranjimi informacijami ali zlorabe trga. Vstop v te prostore je potreben tudi, kadar oseba, v celoti ali delno, ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi se zahtevani dokumenti ali informacije odstranili, spremenili ali uničili. Če je v skladu z nacionalnim pravom potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, bi se moralo v prostore vstopiti po pridobitvi predhodnega sodnega dovoljenja.

(65)

Obstoječi zapisi telefonskih pogovorov in zapisi podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih pri investicijskih podjetjih, kreditnih institucijah in finančnih institucijah, ki izvajajo posle in njihovo izvedbo beležijo, pa tudi obstoječi zapisi telefonskih pogovorov in zapisi podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih pri telekomunikacijskih operaterjih so ključni in včasih edini dokazi pri odkrivanju in dokazovanju trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Na podlagi zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih se lahko ugotovi identiteta osebe, odgovorne za razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, ali to, da so bile osebe v določenem trenutku v stiku in da med dvema ali več osebami obstaja povezava. Zato bi morali pristojni organi imeti možnost zahtevati zapise telefonskih pogovorov, elektronskih komunikacij in podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hrani investicijsko podjetje, kreditna institucija ali finančna institucija v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Dostop do podatkov in zapisov telefonskih pogovorov je potreben za pridobitev dokazov in sledi v preiskavah o morebitnem trgovanju z notranjimi informacijami ali tržni manipulaciji ter posledično za odkrivanje in sankcioniranje zlorabe trga. Da se zagotovijo enaki pogoji po vsej Uniji v zvezi z dostopom do zapisov telefonskih pogovorov in obstoječih zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hrani telekomunikacijski operater, ali obstoječih zapisov telefonskih pogovorov ter zapisov podatkov o klicanih številkah in prejetih klicih, ki jih hrani investicijsko podjetje, kreditna institucija ali finančna institucija, bi morali pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom imeti možnost zahtevati zapise telefonskih pogovorov in zapise podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hranijo telekomunikacijski operaterji, če to dovoljuje nacionalno pravo, pa tudi zapise telefonskih pogovorov ter zapise podatkov o klicanih številkah in prejetih klicih, ki jih hrani investicijsko podjetje, in sicer v primerih ko obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba. Dostop do zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah in prejetih klicih, ki jih hrani telekomunikacijski operater, ne vključuje dostopa do vsebine govorne komunikacije prek telefona.

(66)

Ta uredba določa minimalen sklop pooblastil, ki bi jih morali imeti pristojni organi, pri čemer se morajo ta pooblastila izvajati v okviru celotnega sistema nacionalnega prava, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti. Za izvajanje teh pooblastil, ki lahko resno posežejo v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij, bi države članice morale imeti na vzpostavljene primerne in učinkovite varnostne ukrepe proti zlorabam, na primer zahtevo, da se pridobi predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, kadar je ustrezno. Države članice bi morale pristojnim organom omogočiti izvajanje pooblastil, ki pomenijo grob poseg v zasebnost, kolikor je to potrebno za ustrezno preiskavo resnih primerov, za katere ni enakovrednih načinov za učinkovito doseganje enakih rezultatov.

(67)

Ker lahko zloraba trga zajema več držav in trgov, bi morali pristojni organi vedno, razen v izjemnih okoliščinah, sodelovati in si izmenjevati informacije z drugimi pristojnimi in regulativnimi organi ter z ESMA, zlasti v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi. Kadar je pristojni organ prepričan, da se v drugi državi članici izvaja ali se je izvajala zloraba trga ali da vpliva na finančne instrumente, s katerimi se trguje v drugi državi članici, bi moral o tem dejstvu uradno obvestiti pristojni organ in ESMA. V primerih zlorabe trga s čezmejnimi učinki bi moral ESMA imeti možnost, da na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov usklajuje preiskavo.

(68)

Pristojni organi morajo imeti potrebna orodja za učinkovit medtržni nadzor nad knjigami naročil. Pristojni organi lahko na podlagi Direktive 2014/65/EU od drugih pristojnih organov zahtevajo in dobijo podatke v zvezi s knjigami naročil, s pomočjo katerih spremljajo in odkrivajo tržno manipulacijo na čezmejni podlagi.

(69)

Da se zagotovita izmenjava informacij in sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav z namenom učinkovitega uveljavljanja te uredbe, bi morali pristojni organi skleniti dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah. Kakršen koli prenos osebnih podatkov na podlagi teh dogovorov bi moral biti skladen z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(70)

Učinkovit bonitetni okvir in okvir poslovanja za finančni sektor bi morala temeljiti na trdnih sistemih nadzora, preiskav in sankcij. Nadzorni organi bi morali zato imeti ustrezna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na enotne, trdne in odvračilne sisteme sankcij za vse finančne kršitve in sankcije, ki jih je treba učinkovito izvrševati. Vendar je Larosièrjeva skupina ugotovila, da trenutno ni vzpostavljen noben od teh elementov. Pregled obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihovega izvajanja v praksi, katerega cilj je bil spodbuditi uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti, je bil izveden v sporočilu Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev.

(71)

Zato bi bilo treba določiti tudi sklop upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov, da se zagotovi skupen pristop v državah članicah in okrepi njihov odvračilni učinek. Pristojni organ bi moral imeti možnost trajno prepovedati opravljanje funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih. Sankcije, naložene v posameznih primerih, bi bilo treba, kadar je ustrezno, določiti z upoštevanjem dejavnikov, kot so povrnitev vseh ugotovljenih finančnih koristi, resnost in trajanje kršitve, morebitne oteževalne ali olajševalne okoliščine in potreba po odvračilnem učinku denarnih kaznih, ter bi morale po potrebi vključevati znižanje za sodelovanje s pristojnim organom. Dejanski znesek upravnih denarnih kazni, naloženih v posameznem primeru, lahko doseže najvišjo raven, določeno v tej uredbi, ali višjo raven, določeno v nacionalnem pravu, za zelo hude kršitve, medtem ko se denarne kazni, ki so znatno nižje od najvišje ravni, lahko uporabijo za manjše kršitve ali v primeru poravnave. Pristojni organ bi moral imeti možnost prepovedati opravljanje funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih. Ta uredba ne omejuje možnosti držav članic, da določijo višje upravne kazni ali druge upravne ukrepe.

(72)

Čeprav imajo države članice možnost, da določijo pravila za upravne kazni kot tudi kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne kazni za kršitve te uredbe, za katere že velja nacionalno kazensko pravo, do 3. julija 2016. V skladu z nacionalnim pravom države članice niso dolžne naložiti upravnih kazni in kazenskih sankcij za isto kršitev, vendar to lahko storijo, če to dovoljuje nacionalno pravo. Vendar dejstvo, da se za kršitve te uredbe ali Direktive 2014/57/EU namesto upravnih kazni ohranijo kazenske sankcije, ne bi smelo zmanjšati ali drugače vplivati na možnost pristojnih organov, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah ter imajo dostop do njihovih informacij in z njimi pravočasno izmenjujejo informacije, tudi po predložitvi zadevnih primerov kršitve na pristojne sodne organe za kazenski pregon.

(73)

Da bi odločitve pristojnih organov na splošno odvračilno vplivale na javnost, bi jih bilo treba praviloma objaviti. Objava odločitev je za pristojne organe tudi pomembno orodje za obveščanje udeležencev na trgu o tem, kakšno ravnanje se obravnava kot kršitev te uredbe, in za spodbujanje širšega dobrega ravnanja med udeleženci na trgu. Če taka objava povzročila nesorazmerno škodo udeleženim osebam, ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, bi moral pristojni organ objaviti upravne kazni in druge upravne ukrepe anonimno ter v skladu z nacionalnim pravom ali pa objavo odložiti. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da sankcij in drugih upravnih ukrepov ne objavijo, kadar po oceni anonimna objava ali njen odlog ne zagotavlja, da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena. Pristojni organi prav tako ne bi smeli biti dolžni objaviti ukrepe, ki štejejo za blažje, katerih objava bi bila nesorazmerna.

(74)

Notranji informatorji lahko pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi ali pomanjkanje spodbud odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Poročanje o kršitvah te uredbe je potrebno za zagotovitev, da pristojni organ lahko odkrije in sankcionira zlorabo trga. Ukrepi glede prijavljanja nepravilnosti so potrebni za olajšanje odkrivanja zlorabe trga in za zagotovitev varstva in spoštovanja pravic notranjega informatorja in obdolžene osebe. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti ustrezne ureditve, ki notranjim informatorjem omogočijo obveščanje pristojnih organov o morebitnih kršitvah te uredbe in jih zaščitile pred povračilnimi ukrepi. Državam članicam bi moralo bit dovoljeno, da določijo finančne spodbude za tiste osebe, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe. Vendar bi morali biti notranji informatorji upravičeni do takšnih finančnih spodbud le v primerih, ko zagotovijo nove informacije, ki jih niso dolžni posredovati v skladu z zakonom, in ko te informacije omogočijo sankcioniranje kršitev te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da sistemi prijavljanja nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo mehanizme za ustrezno zaščito obdolžene osebe, zlasti kar zadeva pravico do varstva njenih osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico obdolžene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.

(75)

Ker so države članice sprejele zakonodajo o izvajanju Direktive 2003/6/ES ter ker bi bilo treba sprejeti delegirane akte, regulativne tehnične standarde in izvedbene tehnične standarde, ki so določeni v tej uredbi, preden se lahko začne okvir, ki se bo uvedel, koristno uporabljati, je treba odložiti uporabo materialnih določb te uredbe za ustrezno obdobje.

(76)

Za olajšanje nemotenega prehoda na začetek uporabe te uredbe se lahko tržne prakse, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti te uredbe in so jih pristojni organi sprejeli v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2273/2003 (14) za namene uporabe točke 2(a) člena 1 Direktive 2003/6/ES, uporabljajo še naprej, pod pogojem, da se o teh praksah uradno obvesti ESMA v predvidenem obdobju, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve glede nadaljevanja teh praks v skladu s to uredbo.

(77)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. Zlasti kadar se ta uredba sklicuje na pravila, ki urejajo svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih sredstvih javnega obveščanja, pa tudi pravilnikov ali kodeksov, ki urejajo novinarski poklic, posvetiti pozornost tem svoboščinam, kot so zagotovljene v Uniji in državah članicah ter priznane v členu 11 Listine in drugih ustreznih določbah.

(78)

Za večjo preglednost in boljše obveščanje o sistemih sankcij bi morali pristojni organi letno posredovati ESMA podatke v anonimni in zbirni obliki. Ti podatki bi morali med drugim vključevati število začetih preiskav, število preiskav v teku in število preiskav, ki so bile v zadevnem obdobju zaključene.

(79)

Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice, urejata Direktiva 95/46/ES in Uredba (ES) št. 45/2001. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Direktivi 95/46/ES. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani ESMA bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Uredbi (ES) št. 45/2001.

(80)

Ta uredba ter delegirani akti, izvedbeni akti, regulativni tehnični standardi o izvajanju tehničnih standardov in smernice, sprejeti v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Unije o konkurenci.

(81)

Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z izvzetjem iz področja uporabe te uredbe izključili določene javne organe in centralne banke tretjih držav ter določene uradno imenovane javne organe tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum o povezavi v smislu člena 25 Direktive 2003/87/ES; kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge I k tej uredbi; pragi za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije; okoliščinami, v katerih se lahko dovoli trgovanje v zaprtem obdobju; ter vrstami določenih prenosov, ki jih izvedejo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali osebe, ki so tesno povezane z njimi, kar bi sprožilo obveznost sporočanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(82)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s postopki za poročanje o kršitvah te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev teh postopkov, vključno z ureditvami za nadaljnje spremljanje poročil ter ukrepi za zaščito oseb, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in ukrepi za varstvo osebnih podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(83)

S tehničnimi standardi na področju finančnih storitev bi bilo treba zagotoviti enotne pogoje za zadeve, ki jih zajema ta uredba, po vsej Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji.

(84)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, da bi določila vsebino obvestil, ki jih morajo pripraviti upravljavci reguliranih trgov, MTF in OTF v zvezi s finančnimi instrumenti, ki so sprejeti v trgovanje, se z njimi trguje ali je bil zanje vložen zahtevek za sprejem v trgovanje na njihovem mestu trgovanja; način in pogoje za zbiranje, objavo in hrambo seznama teh instrumentov pri ESMA; pogoje, ki jih morajo izpolnjevati programi ponovnega odkupa in ukrepi za stabilizacijo, vključno s pogoji za trgovanje, omejitvami časa in obsega, obveznostma razkritja in poročanja ter cenovnimi pogoji za stabilizacijo; v zvezi s postopki in ureditvami, sistemi za mesta trgovanja za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga ter sistemi in predlogami, ki jih morajo osebe uporabljati za odkrivanje sumljivih naročil in poslov ter poročanje o njih; ustrezne ureditve, postopke in zahteve glede vodenja evidenc v procesu tržnih raziskav in v zvezi s tehničnimi rešitvami za kategorije oseb, za objektivno predstavitev informacij, s katerimi se priporoča naložbena strategija, ter za razkritje posameznih interesov ali navedbe nasprotja interesov, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov.

(85)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. ESMA bi moral biti zadolžen za pripravo izvedbenih tehničnih standardov, ki se predložijo Komisiji, v zvezi z razkritjem notranjih informacij javnosti, obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij ter obrazci in postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in z ESMA.

(86)

Ker cilja te uredbe, in sicer preprečiti zlorabo trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami, njihovega protipravnega razkritja in tržne manipulacije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(87)

Ker določbe Direktive 2003/6/ES niso več ustrezne ali zadostne, bi bilo treba navedeno direktivo razveljaviti od 3. julija 2016. Zahteve in prepovedi iz te uredbe so tesno povezane z zahtevami in prepovedmi iz Direktive 2014/65/EU, zato bi se morale začeti uporabljati od datuma začetka uporabe navedene direktive.

(88)

Za pravilno uporabo te uredbe morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je do 3. julija 2016 njihovo nacionalno pravo skladno z določbami te uredbe glede pristojnih organov in njihovih pooblastil, upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov, poročanja o kršitvah, ter objave odločitev.

(89)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje 10. februarja 2012 (17) –

(a)

finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu;

(b)

finančne instrumente, s katerimi se trguje v MTF in ki so uvrščeni v trgovanje v MTF ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v MTF;

(c)

finančne instrumente, s katerimi se trguje v okviru OTF;

(d)

finančne instrumente, ki niso zajeti v točkah (a), (b) ali (c), katerih cena ali vrednost je odvisna od cene ali vrednosti finančnega instrumenta iz teh točk ali vpliva nanjo in ki vključujejo posle kreditnih zamenjav ali pogodbe za razliko, vendar niso omejeni nanje.

(a)

blagovne promptne pogodbe, ki niso energetski proizvodi na debelo, kadar posel, naročilo ali ravnanje vpliva na ceno ali vrednost finančnega instrumenta iz odstavka 1;

(b)

vrste finančnih instrumentov, vključno s pogodbami na izvedene finančne instrumente ali izvedenimi finančnimi instrumenti za prenos kreditnega tveganja, kadar posel, naročilo, ponudba ali ravnanje vpliva ali bo verjetno vplivalo na ceno ali vrednost blagovne promptne pogodbe, če je cena ali vrednost odvisna od cene ali vrednosti teh finančnih instrumentov, in

(c)

ravnanje v zvezi z referenčnimi merili.

1.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

2.

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

3.

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

4.

„finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kot je opredeljena v točki 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

5.

„upravljavec trga“ pomeni upravljavca trga, kot je opredeljen v točki 18 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

6.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

7.

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

8.

„organizirani sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni sistem ali instrument v Uniji, kot je opredeljen v točki 23 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

9.

„sprejeta tržna praksa“ pomeni posebno tržno prakso, ki jo pristojni organ sprejme v skladu s členom 13;

10.

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kot je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

11.

„zagonski trg MSP“ pomeni zagonski trg MSP, kot je opredeljen v točki 12 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

12.

„pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 22, razen če je določeno drugače v tej uredbi;

13.

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

14.

„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (19);

15.

„blagovna promptna pogodba“ pomeni pogodbo za dobavo blaga, s katerim se trguje na promptnem trgu in ki se dostavi takoj ob poravnavi posla, in pogodbo za dobavo blaga, ki ni finančni instrument, vključno s fizično poravnano terminsko pogodbo;

16.

„promptni trg“ pomeni blagovni trg, na katerem se za blago plačuje v gotovini, blago pa se dostavi takoj ob poravnavi posla, in druge nefinančne trge, kot so terminski trgi za blago;

17.

„program ponovnega odkupa“ pomeni trgovanje z lastnimi delnicami v skladu s členi 21 do 27 Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20);

18.

„algoritemsko trgovanje“ pomeni algoritemsko trgovanje, kot je opredeljeno v točki 39 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

19.

„pravica do emisije“ pomeni pravico do emisije, kot je opisana v točki 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

20.

„udeleženec na trgu s pravicami do emisije“ pomeni vsako osebo, ki sklepa posle s pravicami do emisije, vključno z oddajo naročil za trgovanje, finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, ali izvedeni finančni instrumenti iz teh pravic, in ki niso izvzeti na podlagi drugega pododstavka člena 17(2);

21.

„izdajatelj“ pomeni pravno osebo zasebnega ali javnega prava, ki izdaja ali predlaga izdajanje finančnih instrumentov, v primeru potrdil o lastništvu, ki predstavljajo finančne instrumente, pa je to izdajatelj predstavljenega finančnega instrumenta;

22.

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

23.

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, kot je opredeljen v točki 10 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

24.

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v točki 30 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

25.

„oseba, ki opravlja poslovodne naloge“ pomeni osebo pri izdajatelju, udeleženca na trgu s pravicami do emisije ali drugi subjekt iz člena 19(10), ki je:

26.

„oseba, ki je tesno povezana“ pomeni:

27.

„zapisi podatkov o prometu“ pomeni zapise podatkov o prometu, kot so opredeljeni v točki (b) drugega pododstavka člena 2 Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22);

28.

„oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle ali jih izvaja,“ pomeni osebo, ki v okviru svojega poklica sprejema in posreduje naročila ali izvaja posle s finančnimi instrumenti;

29.

„referenčno merilo“ pomeni kateri koli indeks ali podatek, ki je na voljo javnosti ali je objavljen in ki se občasno ali redno določi z uporabo formule ali na podlagi: vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, dejanskimi ali ocenjenimi obrestnimi merami ali drugimi vrednostmi, ali podatkov iz ankete, na podlagi katerega se določi znesek, plačljiv pri finančnem instrumentu, ali vrednost finančnega instrumenta;

30.

„vzdrževalec trga“ pomeni vzdrževalca trga, kot je opredeljen v točki 7 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

31.

„povečevanje deleža“ pomeni pridobitev vrednostnih papirjev družbe, ki ne sproži pravne ali regulativne obveznosti objave ponudbe za prevzem v zvezi s to družbo;

32.

„udeleženec na trgu, ki razkriva informacije“ pomeni osebo iz kategorij, določenih v točkah (a) do (d) člena 11(1) ali člena 11(2), ki razkriva informacije v okviru sondiranja trga;

33.

„visokofrekvenčno trgovanje“ pomeni tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, kot je opredeljena v točki (40) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

34.

„informacije, ki priporočajo ali predlagajo naložbene strategije“ pomeni informacije:

35.

„naložbeno priporočilo“ pomeni informacije, namenjene distribucijskim potem za širjenje informacij ali javnosti, s katerimi se, eksplicitno ali implicitno, priporoča ali predlaga naložbena strategija glede enega ali več finančnih instrumentov ali izdajateljev, vključno z vsakim mnenjem o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni takšnih instrumentov.

(a)

„vrednostni papirji“ pomeni:

(b)

„povezani instrumenti“ pomeni naslednje finančne instrumente, vključno s tistimi, ki niso sprejeti v trgovanje ali se z njimi ne trguje na mestu trgovanja ali za katere ni bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja:

(c)

„večja distribucija“ pomeni prvo ali nadaljnjo prodajo vrednostnih papirjev, ki je ločena od običajnega trgovanja tako glede zneska vrednosti vrednostnih papirjev, ki bodo ponujeni, kot glede načina prodaje, ki bo uporabljen;

(d)

„stabilizacija“ pomeni vsak nakup ali ponudbo za nakup vrednostnih papirjev ali poslovanje s povezanimi instrumenti, ki so jim enakovredni, ki ga izvede kreditna institucija ali investicijsko podjetje v okviru večje distribucije takih vrednostnih papirjev izključno z namenom podpreti tržno ceno teh vrednostnih papirjev v vnaprej določenem obdobju zaradi pritiska na prodajo teh vrednostnih papirjev.

(a)

imena in identifikatorje finančnih instrumentov, za katerega je vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje, ki je uvrščen v trgovanje, ali s katerim se prvič trguje na reguliranih trgih, MTF in OTF;

(b)

datum in ura zahtevka za njihovo uvrstitev v trgovanje, uvrstitve v trgovanje ali prvega trgovanja;

(c)

podatke o mestih trgovanja, kjer se za finančne instrumente poda zahtevek za uvrstitev v trgovanje, so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi prvič trguje;

(d)

datum in uro, ko se s finančnimi instrumenti preneha trgovati ali ko ti niso več uvrščeni v trgovanje.

(a)

vsebino uradnih obvestil iz odstavka 1, in

(b)

način in pogoje za zbiranje, objavo in ohranjanje seznama iz odstavka 3.

(a)

so vse podrobnosti programa razkrite pred začetkom trgovanja;

(b)

se trgovanja prijavijo pristojnemu organu mesta trgovanja v skladu z odstavkom 3 kot del programa ponovnega odkupa in se pozneje razkrijejo javnosti;

(c)

se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene in obsega, ter

(d)

poteka v skladu s cilji iz odstavku 2 in pogoji, določenimi v tem členu in v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 6.

(a)

zmanjšanje kapitala izdajatelja;

(b)

izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških finančnih instrumentov, ki so zamenljivi za lastniške instrumente, ali

(c)

izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz opcijskih programov možnosti ugodnega nakupa delnic za zaposlene ali člane upravnih, poslovodnih ali nazornih organov izdajatelja ali povezane družbe ali drugih dodelitev delnic tem osebam.

(a)

se stabilizacija izvaja omejeno obdobje;

(b)

so razkrite ustrezne informacije o stabilizaciji, ki se sporočijo pristojnemu organu mesta trgovanja v skladu z odstavkom 5;

(c)

se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene, in

(d)

takšno trgovanje izpolnjuje pogoje za stabilizacijo, določene v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 6.

(a)

država članica;

(b)

člani ESCB;

(c)

ministrstvo, agencija ali pravna oseba s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu;

(d)

v primeru države članice, ki je zvezna država, pa članica, ki sestavlja zvezo.

(a)

Unija;

(b)

pravna oseba s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic;

(c)

Evropska investicijska banka;

(d)

evropski instrument za finančno stabilnost,

(e)

Evropski mehanizem za stabilnost;

(f)

mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic ter katere cilj je aktivirati finančna sredstva in zagotoviti finančno pomoč svojim članicam, ki se soočajo z velikimi finančnimi težavami ali ji te grozijo.

(a)

informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov ali na ceno z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali neposredno na povezano blagovno promptno pogodbo ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb, in če se za te informacije razumno pričakuje, da se bodo razkrile, ali jih je treba razkriti v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami na ravni Unije ali na nacionalni ravni, pravili trga, pogodbami, prakso ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih;

(c)

v zvezi s pravicami do emisije ali finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih finančnih instrumentov ali cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(d)

v primeru oseb, zadolženih za izvršitev naročil, ki se nanašajo na finančne instrumente, tudi informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki jih je posredovala stranka, ki so povezane z odprtimi naročili stranke v zvezi s finančnimi instrumenti in se neposredno ali posredno nanašajo na enega ali več izdajateljev ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov, cene povezanih blagovnih promptnih pogodb in cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(a)

na podlagi teh informacij drugi osebi priporoča pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, ali napeljuje to osebo, da opravi tako pridobitev ali odtujitev, ali

(b)

na podlagi teh informacij drugi osebi priporoča preklic ali spremembo naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se te informacije nanašajo, ali napeljuje to osebo, da opravi tak preklic ali spremembo.

(a)

je članica upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b)

ima delež v kapitalu izdajatelja ali kapitalu udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(c)

ima dostop do informacij pri opravljanju redne službe, poklica ali dolžnosti, ali

(d)

je vpletena v kriminalne dejavnosti.

(a)

je vzpostavila, izvajala in ohranjala ustrezno in učinkovito notranjo ureditev in postopke, ki učinkovito zagotavljajo, da tako fizična oseba, ki je v svojem imenu sprejela odločitev o pridobitvi ali odtujitvi finančnega instrumenta, na katerega se informacije nanašajo, kot tudi druga fizična oseba, ki je morda vplivala na to odločitev, ni imela notranjih informacij, in

(b)

ni spodbujala, pozvala, napeljala ali kako drugače vplivala na fizično osebo, ki je v imenu pravne osebe pridobila ali odtujila finančne instrumente, na katere se informacije nanašajo.

(a)

za finančni instrument, na katerega se te informacije nanašajo, vzdrževalec trga ali oseba, pooblaščena, da nastopa kot nasprotna stranka, in je pridobitev ali odtujitev finančnega instrumenta, na katerega se te informacije nanašajo, opravljena zakonito v okviru običajnega opravljanja funkcije vzdrževalca trga ali nasprotne stranke za ta finančni instrument, ali

(b)

pooblaščena za izvrševanje naročil za tretje stranke in je pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se naročilo nanaša, opravljena zakonito med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti te osebe.

(a)

ta obveznost izhaja iz naročila, ki je bilo oddano, ali dogovora, ki je bil sklenjen, preden je zadevna oseba imela notranje informacije, ali

(b)

je njen namen izpolnjevanje pravne ali regulativne obveznosti, ki je nastala, preden je zadevna oseba imela notranje informacije.

(a)

izdajatelja;

(b)

nadaljnjega prodajalca finančnega instrumenta v taki količini ali vrednosti, da se posel razlikuje od običajnega trgovanja in vključuje način prodaje, ki temelji na predhodni oceni morebitnega zanimanja potencialnih vlagateljev;

(c)

udeleženca na trgu s pravicami do emisije, ali

(d)

tretje osebe, ki nastopa v imenu ali za račun osebe iz točke (a), (b) ali (c).

(a)

so informacije potrebne za to, da lahko osebe, upravičene do vrednostnih papirjev, oblikujejo mnenje o tem, ali so pripravljene svoje vrednostne papirje ponuditi in

(b)

je pripravljenost oseb, upravičenih do vrednostnih papirjev, da ponudijo svoje vrednostne papirje, razumno potrebna za sprejetje odločitve o predložitvi ponudbe za prevzem ali združitev.

(a)

pridobi soglasje prejemnika sondiranja trga, da prejme notranje informacije;

(b)

obvesti prejemnika sondiranja trga, da teh informacij, neposredno ali posredno, ne sme uporabiti ali jih poskusiti uporabiti pri pridobitvi ali odtujitvi finančnih instrumentov, povezanih s temi informacijami, za svoj račun ali račun tretjih oseb;

(c)

obvesti prejemnika sondiranja trga, da teh informacij ne sme uporabiti ali jih poskusiti uporabiti pri preklicu ali spremembi že oddanega naročila v zvezi s finančnimi instrumenti, na katere se informacije nanašajo, in

(d)

obvesti prejemnika sondiranja trga, da je s tem, ko se strinja s prejemom informacij, zavezan, da ohrani zaupnost informacij.

(a)

dejavnikov, ki jih morajo take osebe upoštevati, ko v okviru sondiranja trga prejmejo informacije, da bi lahko ocenile, ali so informacije notranje informacije;

(b)

ukrepov, ki jih morajo take osebe sprejeti, če so jim bile razkrite notranje informacije, da bi izpolnile člena 8 in 10 te uredbe, in

(c)

evidenc, ki jih morajo take osebe voditi, da bi dokazale, da izpolnjujejo člena 8 in 11 te uredbe.

(a)

sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki:

razen če oseba, ki sklene posel, odda naročilo za trgovanje ali se zaveže za kakršno koli drugo ravnanje, ugotovi, da je bil tak posel, naročilo ali ravnanje izveden iz zakonitih razlogov in so skladni s sprejeto tržno prakso, kot je vzpostavljena v skladu s členom 13;

(b)

sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali druga dejavnost ali ravnanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na ceno enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, pri čemer se uporabljajo navidezna sredstva ali kakršna koli druga oblika zavajanja ali zvijače;

(c)

razširjanje informacij prek sredstev javnega obveščanja, vključno z internetom, ali katerih koli drugih sredstev, ki daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče znake glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene, ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, povpraševanja po njima ali njuni ceni ali zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, vključno z razširjanjem govoric, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče;

(d)

posredovanje napačnih ali zavajajočih informacij ali zagotavljanje napačnih ali zavajajočih vhodnih podatkov v zvezi z referenčnim merilom, kadar je oseba, ki jih je posredovala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče, ali katero koli drugo ravnanje, s katerim se manipulira izračun referenčnega merila.

(a)

ravnanje osebe ali oseb, ki sodelujejo, da bi zagotovile prevladujoči položaj nad ponudbo finančnega instrumenta ali povpraševanjem po njem, ponudbo povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, ali povpraševanjem po njih, ki posredno ali neposredno vpliva ali bi lahko vplivalo na določanje nakupnih ali prodajnih cen ali ustvarja ali bi lahko ustvarilo druge nepoštene pogoje trgovanja;

(b)

nakup ali prodaja finančnih instrumentov ob začetku ali zaključku trgovanja, katere posledica ali namen je ali bi lahko bil zavajanje vlagateljev, ki delujejo na podlagi prikazanih cen, vključno z začetnimi in zaključnimi cenami;

(c)

pošiljanje naročil na mesto trgovanja, vključno z vsakim njihovim preklicem ali spremembo, z uporabo katerega koli razpoložljivega sredstva trgovanja, vključno z elektronskimi sredstvi, kot sta strategiji algoritemskega in visokofrekvenčnega trgovanja, in ki imajo eno od posledic iz odstavka 1(a) ali (b), prek:

(d)

izkoriščanje občasnega ali rednega dostopa do tradicionalnih ali elektronskih sredstev javnega obveščanja za sporočanje mnenja o finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije (ali posredno o njenem izdajatelju), pri čemer so bile predhodno pridobljene pozicije v tem finančnem instrumentu ali povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije, na podlagi vpliva izraženega mnenja na ceno tega instrumenta ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, pa je pozneje nastala korist, javnosti pa hkrati ni bilo pravilno in učinkovito razkrito to nasprotje interesov;

(e)

nakup ali prodaja pravic do emisije ali z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov na sekundarnem trgu pred dražbo, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, posledica česar je določitev končne cene finančnih produktov na dražbi na nenormalni ali umetni ravni ali zavajanje ponudnikov, ki licitirajo na dražbah.

(a)

ali je raven preglednosti tržne prakse glede na trg visoka;

(b)

ali tržna praksa zagotavlja visoko raven zaščite delovanja tržnih sil in ustrezen medsebojni vpliv ponudbe in povpraševanja;

(c)

ali tržna praksa pozitivno vpliva na likvidnost in učinkovitost trga;

(d)

ali tržna praksa upošteva mehanizme trgovanja zadevnega trga in omogoča udeležencem na trgu, da se pravilno in pravočasno odzovejo na nove tržne razmere, ki so nastale zaradi te prakse;

(e)

ali tržna praksa niti neposredno niti posredno ne ogroža celovitosti zadevnih trgov, reguliranih ali ne, za zadevni finančni instrument v Uniji;

(f)

izid preiskav pristojnega organa ali drugega organa o zadevni tržni praksi, zlasti ali so bila z njo kršena pravila ali predpisi, namenjeni preprečevanju zlorabe trga, ali kodeksi ravnanja, ne glede na to, ali zadeva zadevni trg ali neposredno ali posredno povezane trge v Uniji, in

(g)

strukturne značilnosti zadevnega trga, med drugim ali je reguliran ali ne, vrste finančnih instrumentov, s katerimi se trguje, in vrste udeležencev na trgu, med drugim z obsegom udeležbe malih vlagateljev na zadevnem trgu.

(a)

trgovati ali poskušati trgovati na podlagi notranjih informacij;

(b)

drugi osebi priporočati trgovanje z notranjimi informacijami ali drugo osebo napeljevati k trgovanju z notranjimi informacijami, ali

(c)

protipravno razkrivati notranjih informacij.

(a)

ustrezna ureditev, sistemi in postopki, v okviru katerih osebe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2, in

(b)

predloge uradnega obvestila, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 in 2.

(a)

takojšnje razkritje bi najverjetneje ogrozilo upravičene interese izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b)

odložitev razkritja verjetno ne bi zavajala javnosti;

(c)

izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije lahko zagotovi zaupnost teh informacij.

(a)

razkritje notranjih informacij pomeni tveganje, da bi bila ogrožena finančna stabilnost izdajatelja in finančnega sistema;

(b)

odložitev razkritja je v javnem interesu;

(c)

mogoče je zagotoviti zaupnost teh informacij ter

(d)

pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, je pristal na odložitev na podlagi izpolnitve pogojev iz točk (a), (b) in (c).

(a)

kadar je izdajatelj kreditna institucija ali investicijsko podjetje, z organom, določenim v skladu s členom 133(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(b)

v primerih, ki niso primeri iz točke (a), s katerim koli drugim nacionalnim organom, odgovornim za nadzor nad izdajateljem.

(a)

tehničnih rešitev za ustrezno razkritje notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 1, 2, 8 in 9, ter

(b)

tehničnih rešitev za odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 4 in 5.

(a)

sestavijo seznam vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij in ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače opravljajo naloge, prek katerih imajo dostop do notranjih informacij, kot so svetovalci, računovodje ali bonitetne agencije (v nadaljnjem besedilu: seznam oseb z dostopom do notranjih informacij);

(b)

sproti posodabljajo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z odstavkom 4 ter

(c)

seznam oseb z dostopom do notranjih informacij čim prej posredujejo pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

(a)

identiteto vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij;

(b)

razlog za vključitev te osebe na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij;

(c)

datum in čas, v katerem je ta oseba dobila dostop do notranjih informacij;

(d)

datum, na katerega je bil oblikovan seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

(a)

kadar se spremeni razlog, zaradi katerega je oseba že na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij;

(b)

kadar ima dostop do notranjih informacij nova oseba in jo je zato treba vključiti na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij, in

(c)

kadar oseba nima več dostopa do notranjih informacij.

(a)

izdajatelj sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da katera koli oseba z dostopom do notranjih informacij prizna s tem povezane pravne in regulativne dolžnosti ter da se zaveda sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje z notranjimi informacij ali protipravno razkritje notranjih informacij, in

(b)

izdajatelj lahko pristojnemu organu na zahtevo posreduje seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

(a)

udeležence na trgu s pravicami do emisije v zvezi z notranjimi informacijami o pravicah do emisije, ki nastanejo v zvezi s fizičnim delovanjem tega udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b)

vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornike dražb za dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

(a)

v zvezi z izdajatelji, o vseh poslih, opravljenih za njihov račun, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti tega izdajatelja, ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani;

(b)

v zvezi z udeleženci na trgu pravic do emisije, o vseh poslih, ki so se opravili za njihov račun, v zvezi s pravicami do emisije, finančnimi produkti na dražbi na podlagi teh pavic ali povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

(a)

so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu, ali

(b)

so, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v MTF ali OTF, odobrili trgovanje z njihovimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF.

(a)

ime osebe;

(b)

razlog za obveščanje;

(c)

ime ustreznega izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(d)

opis in označbe finančnega instrumenta;

(e)

narava posla/poslov (npr. pridobitev ali odtujitev), ki nakazuje, ali je povezan z izvajanjem programov možnosti ugodnega nakupa delnic ali s posebnimi primeri iz odstavka 7;

(f)

datum in kraj posla/poslov ter

(g)

cena in količina posla/poslov. V primeru zastavitve, katere pogoji določajo spremembo njene vrednosti, bi bilo treba to razkriti skupaj z njeno vrednostjo ob datumu zastavitve.

(a)

zastave ali posojanje finančnih instrumentov s strani osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali osebe, ki je z njo tesno povezana, iz odstavka 1 ali v njenem imenu;

(b)

posle, ki jih sklepajo osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo za posle ali jih izvajajo, ali druga oseba v imenu osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana s tako osebo iz odstavka 1, vključno kadar izvaja diskrecijsko pravico;

(c)

posle, izvedene v okviru police življenjskega zavarovanja, kot je opredeljeno v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), kadar:

(a)

pravili mesta trgovanja, na katerem so delnice izdajatelja uvrščene v trgovanje, ali

(b)

nacionalnim pravom.

(a)

na podlagi posameznega primera ali zaradi obstoja izrednih okoliščin, kot so hude finančne težave, ki zahtevajo takojšnjo prodajo delnic, ali

(b)

zaradi značilnosti trgovanja za posle, ki potekajo v okviru ali so povezani z delniško shemo za zaposlene, varčevalnimi shemami, kvalifikacijo ali upravičenostjo delnic ali posli, pri katerih se pravica do udeležbe v ustreznih vrednostnih papirjih ne spremeni.

(a)

imajo zadevne osebe ali z njimi tesno povezane osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razkritja zadevnih informacij, ali

(b)

je namen razkritja ali razširjanja zavajanje trga glede ponudbe finančnih instrumentov, povpraševanja po njih ali njihove cene.

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;

(c)

na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na takšne organe ali tržna podjetja;

(d)

z zahtevkom na pristojne sodne organe.

(a)

imajo dostop do kakršnega koli dokumenta in podatkov v kakršni koli obliki in prejmejo ali dobijo njegove kopije;

(b)

naročijo ali zahtevajo informacije od vseh oseb, tudi od oseb, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih poslov, in njihovih naročnikov, ter lahko po potrebi te osebe povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

(c)

v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago lahko zahtevajo informacije od udeležencev na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami, pridobivajo poročila o poslih in imajo neposreden dostop do sistemov trgovanja;

(d)

opravljajo inšpekcijske preglede in preiskave na krajih, ki niso zasebna stanovanja fizičnih oseb;

(e)

v skladu z drugim pododstavkom vstopijo v prostore fizičnih in pravnih oseb, da zasežejo dokumente in podatke v kateri koli obliki, na podlagi utemeljenega suma, da so lahko dokumenti ali podatki, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba.

(f)

predložijo zadeve v kazensko preiskavo;

(g)

zahtevajo obstoječe zapise telefonskih pogovorov, elektronskih sporočil ali zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih imajo investicijska podjetja, kreditne institucije ali finančne institucije;

(h)

zahtevajo, kolikor to dovoljuje nacionalno pravo, obstoječe zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, kadar obstaja utemeljen sum o kršitvi in kadar so lahko taki zapisi pomembni za preiskovanje kršitev iz točk (a) ali (b) člena 14 ali člena 15;

(i)

zahtevajo začasno zamrznitev ali odvzem premoženja ali oboje;

(j)

zaustavijo trgovanje z zadevnimi finančnimi instrumenti;

(k)

zahtevajo začasno prenehanje vseh dejavnosti, za katere pristojni organ meni, da so v nasprotju s to uredbo;

(l)

zahtevajo začasno prepoved izvajanja poklicne dejavnosti, in

(m)

sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo javnost pravilno obveščena, med drugim s popravkom napačnih ali zavajajočih razkritih informacij, in lahko med drugim od izdajatelja ali druge osebe, ki je objavila ali razširjala napačne ali zavajajoče informacije, zahtevajo, da objavi popravek;

(a)

bi lahko sporočanje zadevnih informacij negativno vplivalo na varnost naslovljene države članice, zlasti na boj proti terorizmu in druga huda kazniva dejanja;

(b)

bi lahko izpolnjevanje zahteve negativno vplivalo na njegovo lastno preiskavo ali dejavnosti pregona ali, kadar je to primerno, kazensko preiskavo;

(c)

so pri organih naslovljene države članice že bili sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam, ali

(d)

je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v naslovljeni državi članici.

(a)

sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d)

imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;

(e)

določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, si razdeli z drugimi pristojnimi organi.

(a)

nadzornikom dražbe glede dražb pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, in

(b)

pristojnimi organi, administratorji registrov, vključno s centralnim administratorjem, in drugimi javnimi organi, zadolženimi za nadzor skladnosti na podlagi Direktive 2003/87/ES.

(a)

kršitve členov 14 in 15, člena 16(1) in (2), člena 17(1), (2), (4), (5) in (8), člena 18(1) do (6), člena 19(1), (2), (3), (5), (6), (7) in (11) ter člena 20(1), in

(b)

nesodelovanje ali neskladno ravnanje v preiskavi, inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 23(2).

(a)

odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)

povrnitev dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti;

(c)

javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve;

(d)

odvzem ali začasni odvzem dovoljenja investicijskega podjetja;

(e)

začasna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih za osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za kršitev;

(f)

v primeru ponovnih kršitev člena 14 ali 15, trajna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih za katero koli osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za kršitev;

(g)

začasna prepoved poslovanja za svoj račun za osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za drugo fizično osebo ki je odgovorna za kršitev;

(h)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(i)

v primeru fizične osebe, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj:

(j)

v primeru pravne osebe, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)

finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;

(d)

obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti;

(e)

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(f)

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev, in

(g)

ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila.

(a)

posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)

za osebe, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in poročajo o kršitvah ali so obtožene kršitev, ustrezno zaščito v okviru zaposlitve vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminaciji ali drugimi vrstami nepravične obravnave, in

(c)

varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, in fizične osebe, ki je domnevno storila kršitev, vključno z varstvom v zvezi z ohranjanjem tajnosti identitete zadevnih oseb v vseh fazah postopka, pri čemer se ne posega v razkritja informacij, ki so v skladu z nacionalnim pravom potrebna v povezavi s preiskavami ali nadaljnjimi sodnimi postopki.

(a)

odloži objavo sklepa dokler razlogi za to odložitev prenehajo obstajati;

(b)

sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar taka objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov in, kadar je ustrezno, preloži objavo zadevnih podatkov za razumno obdobje, kadar je mogoče predvideti, da bodo razlogi za anonimno objavo v tem obdobju prenehali obstajati;

(c)

ne objavi sklepa v primeru, da pristojni organ meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bo zadostovala:

(a)

ustreznostjo uvedbe splošnih pravil, da morajo vse države članice določiti upravne kazni za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo;

(b)

ali je opredelitev notranjih informacij zadostna in zajema vse informacije, ki jih pristojni organi potrebujejo za učinkovit boj proti tržni zlorabi.

(c)

ustreznostjo pogojev, pod katerimi se odobri prepoved trgovanja v skladu s členom 19(11), da bi se ugotovilo, ali obstajajo še druge okoliščine, v katerih bi morala veljati;

(d)

možnostjo vzpostaviti okvir Unije za medtržni nadzor nad knjigami naročil v zvezi s tržno zlorabo, vključno s priporočili za ta okvir, in

(e)

področjem uporabe določb o referenčnih merilih.

12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/62

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 (3) Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je primerno navedena pooblastila uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Za zagotovitev učinkovite prilagoditve nekaterih določb Uredbe (ES) št. 812/2004 tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s tehničnimi specifikacijami in pogoji glede parametrov signala in prenosa pri uporabi akustičnih odvračalnih naprav. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(3)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb Uredbe (ES) št. 812/2004, ki določajo pravila o postopku in obliki poročanja držav članic, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Ob upoštevanju zahteve, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema dosledne zaščite kitov in delfinov v skladu z Uredbo (ES) št. 812/2004, ter glede na pomanjkljivosti navedene uredbe, na katere je opozorila Komisija, bi bilo treba ustreznost in učinkovitost določb navedene uredbe za zaščito kitov in delfinov pregledati do 31. decembra 2015. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija, če je ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti kroven zakonodajni predlog za zagotovitev učinkovite zaščite kitov in delfinov, tudi prek procesa regionalizacije.

(5)

Uredbo (ES) št. 812/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Akustične odvračalne naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju člena 2(1), izpolnjujejo tehnične specifikacije in pogoje uporabe, ki so opredeljeni v Prilogi II. Da bi zagotovili, da Priloga II še naprej odraža stanje na področju tehničnega in znanstvenega napredka, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za posodobitev parametrov signala in ustreznih parametrov prenosa v Prilogi. Pri sprejemanju teh delegiranih aktov Komisija zagotovi dovolj časa za izvedbo takih prilagoditev.“;

2.

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„3.   Komisija do 31. decembra 2015 opravi pregled učinkovitosti ukrepov iz te uredbe ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži kroven zakonodajni predlog za zagotovitev učinkovite zaščite kitov in delfinov.“;

3.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Izvajanje

Komisija lahko sprejme izvedene akte za določitev podrobnih pravil o postopku in o obliki poročanja iz člena 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8b(2).“;

4.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 8a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 2. Julij 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(1) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 8b

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(5)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22)."

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“"

12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/65

(1)

Glavni cilj skupne prometne politike je trajnostni razvoj. To zahteva celostni pristop, da bi se zagotovila učinkovito delovanje prometnih sistemov v Uniji in varstvo okolja.

(2)

Trajnostni razvoj zračnega prevoza zahteva uvedbo ukrepov za zmanjšanje vpliva hrupa, ki ga povzročajo zrakoplovi na letališčih Unije. S temi ukrepi bi morali izboljšati okoljski hrup okrog letališč Unije, s tem pa ohraniti ali povečati kakovost življenja državljanov, ki živijo v njihovi okolici, ter spodbuditi kompatibilnost med letalskimi dejavnostmi in stanovanjskimi območji, zlasti kar zadeva nočne lete.

(3)

Resolucija A33/7 Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) uvaja pojem „uravnoteženega pristopa“ k upravljanju hrupa (v nadaljnjem besedilu: uravnotežen pristop) in določa dosledno metodo za obravnavanje hrupa zrakoplovov. Uravnotežen pristop bi moral ostati temelj upravljanja hrupa na področju letalstva kot globalnega sektorja. Uravnotežen pristop priznava pomen ustreznih pravnih obveznosti, obstoječih sporazumov, veljavnih zakonov in opredeljenih politik ter vanje ne posega. Z vključevanjem mednarodnih pravil uravnoteženega pristopa v to uredbo bi se moralo v veliki meri zmanjšati tveganje za mednarodne spore v primerih, ko s hrupom povezane omejitve operacij vplivajo na letalske prevoznike iz tretjih držav.

(4)

Po izločitvi najhrupnejših zrakoplovov v skladu z Direktivo 2002/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), je treba posodobiti navodila za uporabo ukrepov za omejitve operacij, da bi se organom omogočilo, da s pomočjo mednarodnega okvira uravnoteženega pristopa ukrepajo v zvezi s trenutno najhrupnejšimi zrakoplovi in tako izboljšajo okoljski hrup okrog letališč Unije.

(5)

V poročilu Komisije z dne 15. februarja 2008 z naslovom „S hrupom povezane omejitve obratovanja na letališčih EU“ je bilo poudarjeno, da je treba v besedilu Direktive 2002/30/ES pojasniti porazdelitev odgovornosti ter točno določene pravice in obveznosti zainteresiranih strank med postopkom ocenjevanja hrupa, da bi se zagotovilo sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za dosego ciljev glede zmanjšanja hrupa za vsako letališče.

(6)

Omejitve operacij, ki jih države članice uvedejo za vsako letališče Unije posebej, ne le omejijo zmogljivosti, temveč lahko prispevajo k izboljšanju stanja glede hrupa okrog letališč. Vendar pa bi neučinkovita izraba obstoječih zmogljivosti lahko povzročila izkrivljanje konkurence ali ovirala splošno učinkovitost letalskega omrežja Unije. Ker specifičnega cilja glede zmanjšanja hrupa iz te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi harmoniziranih predpisov o postopku za uvedbo omejitev operacij v okviru postopka obvladovanja hrupa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. S takšno harmonizirano metodo se ne uvajajo cilji glede kakovosti hrupa, ki še naprej izhajajo iz Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali drugih ustreznih pravil ali zakonodaje Unije v posameznih državah članicah, in ne posega v konkretno izbiro ukrepov.

(7)

Ta uredba bi se morala uporabljati le za države članice, v katerih se nahaja letališče z več kot 50 000 premiki civilnih zrakoplovov v koledarskem letu, in kadar se na takšnem letališču razmišlja o uvedbi s hrupom povezanih omejitev operacij.

(8)

Ta uredba bi se morala uporabljati za zrakoplove, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu. Ne bi se smela uporabljati za zrakoplove, kot so vojaški zrakoplovi in zrakoplovi, ki izvajajo carinske, policijske in gasilske naloge. Poleg tega bi bilo treba iz te uredbe izvzeti tudi različne operacije v izjemnih okoliščinah, kot so nujni humanitarni leti, nujni primeri iskanja in reševanja, zdravniške pomoči in pomoči pri nesrečah.

(9)

Medtem ko bi bilo treba ocenjevanje hrupa redno izvajati v skladu z Direktivo 2002/49/ES, bi se morali dodatni ukrepi za zmanjšanje hrupa na podlagi takšnih ocen sprejeti le, če trenutna kombinacija ukrepov za blaženje hrupa ob upoštevanju pričakovanega razvoja letališča ne dosega ciljev zmanjšanja hrupa. Za letališča, kjer je bil ugotovljen problem hrupa, bi bilo treba opredeliti dodatne ukrepe za zmanjšanje hrupa v skladu z metodologijo uravnoteženega pristopa. Da bi zagotovili široko uporabo uravnoteženega pristopa v Uniji, se njegova uporaba priporoča, kadar koli jo posamezna zadevna država članica šteje za ustrezno, tudi kadar presega področje uporabe te uredbe. S hrupom povezane omejitve operacij bi bilo treba uvesti le, če drugi ukrepi uravnoteženega pristopa ne zadostujejo za dosego specifičnih ciljev glede zmanjšanja hrupa.

(10)

Medtem ko analiza stroškov in koristi prikazuje skupne učinke na gospodarsko blaginjo, in sicer na podlagi primerjave vseh stroškov in koristi, se ocena stroškovne učinkovitosti osredotoča na čim bolj stroškovno učinkovit način doseganja zastavljenega cilja in zahteva samo primerjavo stroškov. Ta uredba državam članicam ne bi smela preprečiti uporabe analize stroškov in koristi, kadar je to potrebno.

(11)

Treba bi bilo priznati pomen zdravstvenih vidikov v povezavi s problemi hrupa, zato je pomembno, da se ti vidiki dosledno upoštevajo pri sprejemanju odločitev o ciljih zmanjšanja hrupa na vseh letališčih, hkrati pa se upošteva tudi obstoj skupnih pravil Unije na tem področju. Zdravstvene vidike bi bilo zato treba oceniti v skladu z zakonodajo Unije o ovrednotenju učinkov hrupa.

(12)

Ocenjevanje hrupa bi moralo temeljiti na objektivnih in merljivih merilih, ki bi bila skupna vsem državam članicam, ter sloneti na obstoječih razpoložljivih informacijah, kot so informacije, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2002/49/ES. Države članice bi morale zagotoviti, da so takšne informacije zanesljive, da so pridobljene na pregleden način, ter da so dostopne pristojnim organom in zainteresiranim stranem. Pristojni organi bi morali vzpostaviti potrebna orodja za spremljanje.

(13)

Pristojni organ, odgovoren za sprejemanje s hrupom povezanih omejitev operacij, bi moral biti neodvisen od vsake organizacije, vključene v letališke operacije, zračni prevoz ali opravljanje storitev zračne navigacije ali zastopanje interesov navedenih in prebivalstva, ki živi v bližini letališč. To se ne bi smelo razumeti kot zahteva za države članice, da spremenijo svoje upravne strukture ali postopke odločanja.

(14)

Priznano je, da so države članice o s hrupom povezanih omejitvah operacij odločile v skladu z nacionalno zakonodajo na podlagi nacionalno priznanih metod za upravljanje hrupa, ki mogoče še niso v celoti skladne z metodo, opisano v splošno priznanem poročilu Evropske konference civilnega letalstva Doc 29, z naslovom „Standardna metoda za izračun izolinij hrupa okrog civilnih letališč“ (v nadaljnjem besedilu: ECAC Doc 29), niti ne uporabljajo mednarodno priznanih informacij o ravneh hrupa zrakoplova. Vendar bi bilo treba učinkovitost in uspešnost omejitve operacij oceniti v skladu z metodami, predpisanimi v ECAC Doc 29 in uravnoteženem pristopu. Države članice bi zato morale prilagoditi svoje ocene omejitev operacij, ki jih izvajajo na podlagi nacionalne zakonodaje, da bi bile v celoti skladne z ECAC Doc 29.

(15)

Uvesti bi bilo treba novo in širšo opredelitev omejitev operacij v primerjavi z Direktivo 2002/30/ES, da se olajša izvajanje novih tehnologij in novih operativnih zmogljivosti zrakoplovov in opreme na letališčih. Njena uporaba ne bi smela voditi do odlašanja z izvajanjem operativnih ukrepov, ki bi lahko nemudoma omilili posledice hrupa, ne da bi bistveno vplivali na operativno zmogljivost letališča. Takšni ukrepi se zato ne bi smeli šteti za nove omejitve operacij.

(16)

Centralizacija informacij o hrupu bi bistveno zmanjšala upravno breme tako za operatorje zrakoplovov kot za operatorje letališč. Takšne informacije se trenutno posredujejo in upravljajo na ravni posameznih letališč. Ti podatki morajo biti dani na voljo operatorjem zrakoplovov in letališčem za namene operativnosti. Pomembno je, da se za certificiranje ravni hrupa kot orodje za preverjanje uporabi banka podatkov Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) skupaj s podatki o posameznih letih Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (v nadaljnjem besedilu: Eurocontrol). Takšni podatki se že sistematično zahtevajo za namene upravljanja pretoka na centralni ravni, vendar trenutno niso na voljo Komisiji ali Agenciji in jih je treba natančno opredeliti za namene te uredbe in za regulacijo uspešnosti upravljanja zračnega prometa. Dober dostop do potrjenih modelirnih podatkov, določen v skladu z mednarodno priznanimi postopki in najboljšimi praksami, bi moral izboljšati kakovost kartiranja izolinij hrupa na posameznih letališčih, kar bi pomagalo pri odločitvah na področju politike.

(17)

Da bi se izognili neželenim posledicam za letalsko varnost, zmogljivost letališč in konkurenco, bi morala Komisija ustrezni pristojni organ uradno obvestiti, če ugotovi, da postopek uvedbe omejitve operacij, povezane s hrupom, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe. Ustrezni pristojni organ bi moral pred uvedbo omejitev operacij preučiti uradno obvestilo Komisije in obvestiti Komisijo o svojih namerah.

(18)

Da se upošteva uravnoteženi pristop, bi bilo treba zagotoviti možnost izvzetja v posebnih okoliščinah za operatorje iz tretjih držav v razvoju, brez katerih bi imeli takšni operatorji pretirane težave. Sklicevanje na „države v razvoju“ se razume v okviru tega specifičnega letalskega konteksta in z njim nikakor niso mišljene vse države, ki bi se v mednarodni skupnosti lahko tako imenovale. Zlasti je treba zagotoviti, da so vsa takšna izvzetja združljiva z načelom nediskriminacije.

(19)

Da se odrazi nenehen tehnološki napredek na področju tehnologij motorjev in ogrodij zrakoplovov ter metod za kartiranje izolinij hrupa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za ustrezno redno dopolnjevanje standardov glede hrupa zrakoplovov iz te uredbe in za sklicevanje na povezane metode certificiranja ob upoštevanju, kadar je ustrezno, sprememb zadevnih dokumentov ICAO, ter za posodobitve sklicevanj na metode za izračunavanje izolinij hrupa, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, sprememb v ustreznih dokumentih ICAO. Poleg tega bi bilo treba za tehnične posodobitve z delegiranimi akti, kadar je ustrezno, upoštevati tudi spremembe ECAC Doc 29. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(20)

S to uredbo se sicer zahteva redno ocenjevanje stanja hrupa na letališčih, vendar pa te ocene ne zajemajo nujno sprejetja novih s hrupom povezanih omejitev operacij ali pregleda obstoječih. Zato se s to uredbo ne zahteva pregled s hrupom povezanih omejitev operacij, ki že veljajo na dan začetka njene veljavnosti, vključno s tistimi omejitvami, ki izhajajo iz sodnih odločb ali lokalnih postopkov mediacije. Manjše tehnične spremembe ukrepov brez bistvenih posledic za zmogljivost ali dejavnosti ne bi smele šteti za nove s hrupom povezane omejitve operacij.

(21)

Kadar postopek posvetovanja pred sprejetjem s hrupom povezanih omejitev operacij, ki se je začel v skladu z Direktivo 2002/30/ES, ob začetku veljavnosti te uredbe še poteka, je ustrezno, da se omogoči sprejetje končne odločitve v skladu z Direktivo 2002/30/ES in se tako ohrani napredek, že dosežen v tem postopku.

(22)

Ob upoštevanju potrebe po dosledni uporabi metode za ocenjevanje hrupa na letalskem trgu Unije ta uredba določa skupna pravila na področju s hrupom povezanih omejitev operacij.

(23)

Zato bi bilo treba Direktivo 2002/30/ES razveljaviti –

(a)

na ravni posameznih letališč in ob upoštevanju ustreznih pravil Unije, zlasti tistih, ki so določena v Direktivi 2002/49/ES, in zakonodaj držav članic olajšati doseganje specifičnih ciljev glede zmanjšanja hrupa, vključno z zdravstvenimi vidiki;

(b)

omogočiti uporabo omejitev operacij v skladu z uravnoteženim pristopom, da bi se z vidika od vrat do vrat dosegel trajnostni razvoj letališč in zmogljivosti omrežja za upravljanje zračnega prometa.

1.

„zrakoplov“ pomeni zrakoplov z nepremičnimi krili, katerega največja certificirana vzletna masa znaša 34 000 kg ali več, ali katerega certificirana maksimalna notranja sedežna ureditev za zadevni tip zrakoplova obsega 19 potniških sedežev ali več, pri čemer v tem številu niso upoštevani sedeži, ki so namenjeni samo za posadko;

2.

„letališče“ pomeni letališče z več kot 50 000 premiki civilnih zrakoplovov v koledarskem letu (pri čemer je premik vzlet ali pristanek), in sicer na podlagi povprečnega števila premikov v zadnjih treh koledarskih letih pred ocenjevanjem hrupa;

3.

„uravnotežen pristop“ pomeni postopek, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo in v skladu s katerim se dosledno preuči vrsta razpoložljivih ukrepov, in sicer zmanjšanje hrupa zrakoplovov pri izvoru, načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč, operativni postopki za zmanjšanje hrupa in omejitve operacij, in sicer za namen stroškovno najučinkovitejšega reševanja problema hrupa za vsako letališče posebej;

4.

„mejno ustrezni zrakoplov“ pomeni zrakoplov, ki je certificiran v skladu s omejitvami iz poglavja 3 dela II zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisani 7. decembra 1944 (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), v razponu zbirne meje, ki ne presega 8 EPNdB (dejansko zaznana raven hrupa v decibelih) v prehodnem obdobju do 14. junija 2020, in v razponu zbirne meje, ki ne presega 10 EPNdB po koncu tega prehodnega obdobja, pri čemer je zbirna meja število, izraženo v enotah EPNdB, ki ga dobimo s seštevanjem posameznih mej (to je razlik med certificirano ravnjo hrupa in najvišjo dovoljeno ravnjo hrupa) na vsaki od treh referenčnih točk za merjenje hrupa, kot je opredeljeno v poglavju 3 dela II zvezka 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji;

5.

„s hrupom povezan ukrep“ pomeni vsak ukrep, ki vpliva na hrup okrog letališč in za katerega veljajo načela usklajenega pristopa, vključno z drugimi neoperativnimi ukrepi, ki lahko vplivajo na število ljudi, ki so izpostavljeni hrupu zrakoplovov;

6.

„omejitev operacij“ pomeni s hrupom povezan ukrep, ki omejuje dostop do letališča ali zmanjšuje njegovo operativno zmogljivost in vključuje omejitve operacij, katerih cilj na določenih letališčih je mejno skladne zrakoplove umakniti iz operacij, pa tudi delne omejitve operacij, ki se recimo uporabljajo za določen čas čez dan ali le za nekatere vzletno-pristajalne steze na letališčih.

(a)

opredeli cilj zmanjšanja hrupa za navedeno letališče, če je to primerno, ob upoštevanju člena 8 in Priloge V k Direktivi 2002/49/ES;

(b)

opredelijo razpoložljivi ukrepi za zmanjšanje vpliva hrupa;

(c)

natančno oceni verjetna stroškovna učinkovitost ukrepov za blaženje hrupa;

(d)

izberejo ukrepi, ob upoštevanju javnega interesa na področju zračnega prevoza glede razvojnih obetov njihovih letališč, ki ne poslabšujejo varnosti;

(e)

na pregleden način izvedejo posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o načrtovanih ukrepih;

(f)

sprejmejo ukrepi in zagotovijo zadostna obvestila;

(g)

izvedejo ukrepi ter

(h)

predvidi reševanje sporov.

(a)

predviden učinek zmanjšanja hrupa zrakoplova pri izvoru;

(b)

načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč;

(c)

operativni postopki za zmanjšanje hrupa;

(d)

omejitve operacij na smejo biti prva izbira, ampak šele po preučitvi drugih ukrepov uravnoteženega pristopa.

(a)

se metoda, kazalniki in informacije iz Priloge I uporabljajo na tak način, da se upošteva prispevek vseh vrst ukrepov v okviru uravnoteženega pristopa preden so uvedene omejitve operacij;

(b)

se na ustrezni ravni vzpostavi tehnično sodelovanje med operatorji letališč, operatorji zrakoplovov in izvajalci storitev zračne navigacije, da se preučijo ukrepi za blaženje hrupa. Pristojni organi zagotovijo tudi, da se z lokalnimi prebivalci ali njihovimi predstavniki ter s pristojnimi lokalnimi organi opravijo posvetovanja, ter da se jim zagotovijo tehnične informacije o ukrepih za blaženje hrupa;

(c)

se oceni stroškovna učinkovitost vsake nove omejitve operacij v skladu s Prilogo II. Manjše tehnične spremembe ukrepov brez bistvenih posledic za zmogljivost ali dejavnosti ne štejejo za novo omejitev operacij;

(d)

se organizira pravočasno in obsežno posvetovanje z zainteresiranimi strankami, ki ima lahko obliko postopka mediacije, pri čemer se zagotovita dostopnost in preglednost podatkov in metodologije izračuna. Zainteresirane stranke imajo za predložitev pripomb na voljo vsaj tri mesece pred sprejetjem novih omejitev operacij. Zainteresirane stranke vključujejo vsaj:

(a)

informacije – ob spoštovanju nacionalne zakonodaje – v zvezi z domnevnimi kršitvami, do katerih pride zaradi sprememb postopkov letenja v smislu njihovega vpliva in razlogov zanje;

(b)

splošna merila, ki se uporabljajo pri razdelitvi in upravljanju prometa na posameznih letališčih, kolikor lahko ta merila vplivajo na okolje ali hrup, ter

(c)

podatke, zbrane s sistemi za merjenje hrupa, če so na voljo.

(a)

državljanstvo zrakoplova in registracijsko oznako;

(b)

dokumentacijo o ravni hrupa uporabljenega zrakoplova, skupaj z njegovo največjo vzletno maso;

(c)

vsako spremembo zrakoplova, ki vpliva na raven hrupa in je navedena v dokumentaciji o ravni hrupa.

(a)

prejeli certifikat o ravni hrupa, ki potrjuje skladnost s standardi iz poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji;

(b)

v petletnem obdobju pred začetkom veljavnosti te uredbe leteli v Uniji;

(c)

bili vpisani v register zadevne države v razvoju v tem petletnem obdobju in

(d)

jih še naprej upravlja fizična oseba, ki opravlja dejavnost v tej državi, ali pravna oseba s sedežem v tej državi.

(a)

operacije, ki so tako izjemne, da ne bi bilo smiselno odreči začasnega izvzetja, vključno z leti humanitarne pomoči, ali

(b)

nekomercialne lete za namen sprememb, popravila ali vzdrževanja.

(a)

tehničnih posodobitvah standardov za certificiranje hrupa, določenih v členu 5(5) in točki (a) člena 9(1), ter postopku certificiranja, določenem v členu 7(1);

(b)

tehničnih posodobitvah metodologije in kazalnikov iz Priloge I.

12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/79

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (2) zahteva, da se blago z dvojno rabo učinkovito nadzoruje ob izvozu iz Unije, tranzitu skozi njo ali ob dobavi v tretjo državo na podlagi posredovalnih storitev posrednika s prebivališčem ali sedežem v Uniji.

(2)

Da bi države članice in Unija lahko izpolnjevale svoje mednarodne zaveze, Priloga I k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa skupni seznam blaga z dvojno rabo, ki se nadzoruje v Uniji. Sklepi glede blaga, ki se nadzoruje, se sprejemajo v okviru Avstralske skupine, Režima kontrole raketne tehnologije, Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarskega sporazuma in Konvencije o kemičnem orožju.

(3)

Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I k navedeni uredbi posodablja v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter njihovimi morebitnimi spremembami, ki so jih države članice sprejele kot članice mednarodnih režimov o neširjenju orožja in v okviru dogovorov o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

(4)

Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 je treba redno posodabljati, da se zagotovi popolno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede varnosti, omogoči preglednost in ohrani konkurenčnost izvoznikov. Zamude pri posodabljanju navedenega seznama blaga z dvojno rabo lahko negativno vplivajo na varnost in mednarodna prizadevanja za neširjenje orožja, pa tudi na uspešnost gospodarskih dejavnosti izvoznikov v Uniji. Poleg tega bi bilo treba zaradi tehnične narave teh sprememb in dejstva, da morajo biti te spremembe usklajene s sklepi, sprejetimi v okviru mednarodnih režimov za nadzor izvoza, za začetek veljavnosti potrebnih posodobitev v Uniji uporabiti pospešeni postopek.

(5)

Uredba (ES) št. 428/2009 uvaja splošna izvozna dovoljenja Unije kot eno od štirih vrst izvoznih dovoljenj, ki so na voljo v skladu z navedeno uredbo. Splošna izvozna dovoljenja Unije omogočajo izvoznikom s sedežem v Uniji izvoz nekaterega določenega blaga v nekatere določene namembne kraje pod pogoji iz teh dovoljenj.

(6)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa splošna izvozna dovoljenja Unije, ki so trenutno veljavna v Uniji. Glede na naravo takšnih splošnih izvoznih dovoljenj Unije bi bilo iz področja uporabe teh dovoljenj morda treba črtati nekatere namembne kraje, zlasti če se zaradi spremenjenih okoliščin izkaže, da poenostavljenih izvoznih transakcij ne bi smeli več dovoliti v okviru splošnega izvoznega dovoljenja Unije za posamezni namembni kraj. Takšno črtanje namembnega kraja iz področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoznika ne bi smelo pomeniti, da ne more predložiti vloge za drugo vrsto izvoznega dovoljenja v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 428/2009.

(7)

Da se zagotovi redno in pravočasno posodabljanje seznama blaga z dvojno rabo v skladu z obveznostmi in zavezami držav članic v mednarodnih režimih za nadzor izvoza, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z spremembo Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 v okviru področja uporabe člena 15 navedene uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(8)

Da se omogoči hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z ocenjevanjem občutljivosti izvoza v okviru splošnih izvoznih dovoljenj Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z spremembo Priloge II k Uredbi (ES) št. 428/2009 glede črtanja namembnih krajev iz področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije. Ker bi bilo treba takšne spremembe izvesti le v okviru odziva na povečano ocenjeno tveganje zadevnih izvoznikov in ker bi nadaljnja uporaba splošnih izvoznih dovoljenj Unije za takšen izvoz lahko negativno vplivala na varnost Unije in njenih držav članic, lahko Komisija uporabi postopek v nujnih primerih.

(9)

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(10)

Uredbo (ES) št. 428/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 9(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Da se zagotovi, da splošna izvozna dovoljenja Unije iz prilog IIa do IIf zajemajo le transakcije z nizkim tveganjem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a zaradi črtanja namembnih krajev iz področja uporabe navedenih splošnih izvoznih dovoljenj Unije, če za take namembne kraje začne veljati embargo na orožje iz člena 4(2).

Kadar v primerih tovrstnega embarga na orožje izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih krajev iz področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 23b.“;

2.

v členu 15 se doda naslednji odstavek:

„3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a v zvezi s posodabljanjem seznama blaga z dvojno rabo iz Priloge I. Priloga I se posodablja v obsegu iz odstavka 1 tega člena. Kadar posodabljanje Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v prilogah IIa do IIg oziroma IV, se te priloge ustrezno spremenijo.“;

3.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 23a

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(1) in člena15(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 2. julija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 9(1) in člena 15(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(1) in členom 15(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 23b

1.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 23a(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.“

12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/84

(1)

Zaradi finančne krize so se pokazale pomanjkljivosti pri preglednosti finančnih trgov, ki utegnejo imeti škodljive socialno-ekonomske učinke. Krepitev preglednosti je eno od skupnih načel za izboljšanje finančnega sistema, kot je bilo potrjeno z izjavo voditeljev skupine G-20 v Londonu 2. aprila 2009. Za okrepitev preglednosti in izboljšanje delovanja notranjega trga za finančne instrumente bi bilo treba uvesti nov okvir, s katerim se uveljavijo enotne zahteve po preglednosti poslov na trgih finančnih instrumentov. V tem okviru bi bilo treba določiti celovita pravila za različne finančne instrumente. Okvir bi moral dopolnjevati zahteve po preglednosti naročil in poslov v zvezi delnicami iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

Skupina na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki jo je vodil Jacques de Larosière, je Unijo pozvala k razvoju bolj harmoniziranega sklopa finančnih predpisov. V povezavi z okvirom prihodnje evropske nadzorne strukture je Evropski svet na zasedanju 18. in 19. junija 2009 poudaril, da je treba vzpostaviti enotna evropska pravila, ki se bodo uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu.

(3)

Novo zakonodajo bi morala zato sestavljati dva različna pravna instrumenta, in sicer direktiva in ta uredba. Skupaj bi morala oba pravna instrumenta tvoriti pravni okvir, ki bo urejal zahteve v zvezi z investicijskimi podjetji, reguliranimi trgi in izvajalci storitev sporočanja podatkov. To uredbo bi bilo treba zato brati skupaj z direktivo. Potreba po vzpostavitvi enotnega sklopa pravil za vse institucije glede nekaterih zahtev, preprečitvi morebitne regulativne arbitraže ter zagotovitvi večje pravne varnosti in manjše regulativne zapletenosti za udeležence na trgu upravičuje uporabo pravne podlage, ki omogoča oblikovanje uredbe. Za odpravo preostalih ovir za trgovanje in večjega izkrivljanja konkurence, do katerih prihaja zaradi razlik med nacionalnimi zakonodajami, ter za preprečitev morebitnega nastajanja ovir in večjega izkrivljanja konkurence je potrebno sprejeti uredbo o uveljavitvi enotnih pravil, ki veljajo v vseh državah članicah. Cilj tega neposredno veljavnega pravnega akta je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi moral temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlagajo v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)

Z Direktivo 2004/39/ES so bila uvedena pravila, v skladu s katerimi je treba zagotoviti preglednost trgovanja z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, pred trgovanjem in po njem, ter pravila za poročanje o poslih s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, pristojnim organom. Direktivo je treba prenoviti, da se bo ustrezno upošteval razvoj na finančnih trgih ter obravnavale pomanjkljivosti in zapolnile vrzeli, na katere je bilo med drugim opozorjeno med krizo finančnih trgov.

(5)

Določbe glede zahtev po preglednosti trgovanja in regulativni preglednosti bi morale biti sprejete v obliki zakonodaje, ki se uporablja neposredno za vsa investicijska podjetja, ki bi morala upoštevati enotna pravila na vseh trgih Unije, da se zagotovi enotna uporaba enega samega regulativnega okvira, okrepi zaupanje v preglednost trgov v Uniji, zmanjšajo regulativna zapletenost in stroški za skladnost, ki jih imajo investicijska podjetja, predvsem za finančne institucije, ki poslujejo čezmejno, ter prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence. Sprejetje uredbe, ki zagotavlja neposredno uporabljivost, je najbolj primerno orodje za uresničitev teh regulativnih ciljev in zagotovitev enotnih pogojev, saj prepreči različne nacionalne zahteve, ki nastanejo pri prenosu direktive.

(6)

Pomembno je zagotoviti, da trgovanje s finančnimi instrumenti kolikor mogoče poteka na organiziranih mestih trgovanja in da so vsa ta mesta ustrezno regulirana. V okviru Direktive 2004/39/ES so se razvili sistemi trgovanja, ki niso bili ustrezno zajeti z regulativno ureditvijo. Vsi sistemi trgovanja s finančnimi instrumenti, kot na primer subjekti, ki so trenutno znani kot zasebna mesta trgovanja, bi morali biti v prihodnosti ustrezno regulirani in imeti dovoljenje kot eno izmed vrste večstranskih mest trgovanja ali kot sistematični internalizator po pogojih iz te uredbe in iz Direktive 2014/65/EU (5).

(7)

Opredelitvi reguliranega trga in večstranskega sistema trgovanja (MTF) bi bilo treba razjasniti ter ju med seboj dobro uskladiti, tako da bo razvidno, da oba učinkovito predstavljata sredstvo za organizirano trgovanje. Opredelitvi bi morali izključevati dvostranske sisteme, v katerih se investicijsko podjetje vsakega posla udeležuje za svoj račun, tudi kot nasprotna stranka, ki brez tveganja posreduje med kupcem in prodajalcem. Regulirani trgi in MTF ne bi smeli izvrševati naročil strank z uporabo lastnega kapitala. Izraz „sistem“ zajema vse trge, ki jih sestavljata sklop pravil in trgovalna platforma, ter vse tiste, ki delujejo le na podlagi sklopa pravil. Za regulirane trge in MTF ni obvezno, da imajo tehnični sistem za usklajevanje naročil, temveč bi lahko uporabljala druge protokole trgovanja, vključno s sistemi, pri katerih lahko uporabniki trgujejo proti ponudbam, ki jih zahtevajo različni ponudniki. Trg, sestavljen le iz sklopa pravil, ki urejajo vidike v zvezi s članstvom, sprejem instrumentov v trgovanje, trgovanjem med člani, poročanjem in po potrebi obveznostmi glede preglednosti, je regulirani trg ali MTF v smislu te uredbe, pri čemer se za posle, sklenjene v okviru teh pravil, šteje, da so sklenjeni v okviru sistemov reguliranega trga ali MTF. Izraz „nakupni in prodajni interesi“ je treba razumeti v širšem smislu in zajema naročila, ponudbe in navedbe interesov.

Ena pomembnih zahtev zadeva obveznost združevanja interesov znotraj sistema na podlagi pravil, ki niso diskrecijska in jih določi upravljavec sistema. Ta zahteva pomeni, da so ti interesi združeni v okviru pravil sistema ali s pomočjo protokolov sistema ali notranjih operativnih postopkov, vključno s postopki, ki se izvajajo s pomočjo računalniške programske opreme. Izraz „pravila, ki niso diskrecijska“ pomeni pravila, ki reguliranemu trgu ali upravljavcu trga ali investicijskemu podjetju, ki upravlja MTF, ne dopuščajo nobene svobode glede medsebojnega vpliva interesov. Opredelitve zahtevajo, da se interesi združujejo tako, da se sklene pogodba, in sicer če se izvršitev opravi v okviru pravil sistema ali s pomočjo protokolov sistema ali po notranjih operativnih postopkih.

(8)

Za večjo preglednost in učinkovitost finančnih trgov Unije in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med različnimi mesti, ki ponujajo večstranske storitve trgovanja, je treba uvesti novo kategorijo mest trgovanja za organizirani sistem trgovanja (OTF) za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente ter zagotoviti ustrezno regulacijo in izvajanje nediskriminatornih pravil o dostopu do instrumenta. Ta nova kategorija je široko opredeljena, tako da lahko zdaj in v prihodnje zajema vse vrste organiziranega izvrševanja in urejanja poslov, ki ne ustrezajo funkcijam ali regulativnim specifikacijam obstoječih mest. Zato je treba uporabljati ustrezne organizacijske zahteve in pravila o preglednosti, ki podpirajo učinkovito oblikovanje cen. Nova kategorija zajema sisteme, upravičene do trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so primerni za kliring in so dovolj likvidni.

Ne bi smela zajemati sistemov brez pravega izvrševanja poslov ali urejanja udeležbe v sistemu, kot so oglasne deske za oglaševanje nakupnih in prodajnih interesov, drugi sistemi za združevanje morebitnih nakupnih in prodajnih interesov, elektronske storitve za potrditev po trgovanju ali stiskanje portfelja, ki zmanjšuje netržna tveganja pri obstoječih portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev. Stiskanje portfeljev lahko izvajajo različna podjetja, ki jih ne ureja ta uredba ali Direktiva 2014/65/EU, na primer centralne nasprotne stranke (CNS), repozitoriji sklenjenih poslov ter investicijska podjetja ali upravljavci trga. Ustrezno je razjasniti, da če stiskanje portfeljev izvajajo investicijska podjetja in upravljavci trga, se nekatere določbe te uredbe in Direktive 2014/65/EU za to ne uporabljajo. Ker bodo za centralne depotne družbe (CDD) veljale iste zahteve kot za investicijska podjetja, kadar bodo izvajale nekatere investicijske storitve ali investicijske dejavnosti, se določbe iz te uredbe in Direktive 2014/65/EU ne bi smele uporabljati za podjetja, za katera ne veljata ta uredba in navedena direktiva, kadar izvajajo stiskanje portfeljev.

(9)

Nova kategorija, OTF, bo dopolnjevala obstoječe vrste mest trgovanja. Medtem ko za izvršitev poslov na reguliranih trgih in v MTF veljajo pravila, ki niso diskrecijska, bi moral upravljavec OTF naročilo po potrebi izvršiti diskrecijsko ter v skladu z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in obveznostmi najboljše izvršitve. Zato bi bilo treba za posle, sklenjene v okviru OTF, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga, uporabljati pravila poslovanja, obveznost najboljše izvršitve in obveznost obravnavanja naročil strank. Poleg tega bi morali vsi upravljavci trga z dovoljenjem za upravljanje OTF biti usklajeni s poglavjem 1 Direktive 2014/65/EU o pogojih in postopkih za dovoljenja za investicijska podjetja. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, bi moralo biti omogočeno uveljavljati diskrecijsko pravico na dveh različnih ravneh: prvič ko se odloča o oddaji naročila v OTF ali o njegovem umiku ter drugič ko se odloča, da določenega naročila ne bo združil z naročili, ki so v sistemu na voljo v določenem trenutku, če je to v skladu s posebnimi navodili strank in obveznostmi najboljše izvršitve.

Pri sistemu, v katerem se trguje z več naročili strank, bi moralo biti upravljavcu omogočeno, da se odloči, ali želi v okviru sistema uskladiti naročila strank, kdaj želi to storiti in v kakšnem obsegu, tj. ali želi uskladiti dve ali več naročil. V skladu s členom 20(1), (2), (4) in (5) Direktive 2014/65/EU in brez poseganja v člen 20(3) Direktive 2014/65/EU bi moralo biti podjetju omogočeno, da omogoči pogajanja med strankami, da bi v poslu združili dva ali več potencialno kompatibilnih trgovskih interesov. Na obeh diskrecijskih ravneh mora upravljavec OTF spoštovati svoje obveznosti iz členov 18 in 27 Direktive 2014/65/EU. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, bi moralo uporabnike mesta trgovanja jasno seznani s tem, kako bo uveljavljal diskrecijsko pravico. Ker je OTF prava trgovalna platforma, bi moral biti upravljavec platforme nevtralen. Zato bi morale za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja OTF, veljati zahteve, povezane z nediskrecijskim izvrševanjem, in se ne investicijskemu podjetju ne upravljavcu trga, ki upravlja OTF, niti nobenemu subjektu, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ne bi smelo dovoliti, da bi v okviru OTF izvrševal naročila strank z uporabo lastnega kapitala.

Upravljavec OTF lahko zaradi lažje izvršitve enega ali več naročil strank v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere ne velja obveznost kliringa v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012Evropskega parlamenta in Sveta (6), uporabi trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun v smislu Direktive 2014/65/EU, če bo stranka s tem soglašala. Z državnimi dolžniškimi instrumenti, za katere ni likvidnega trga, bi moralo biti investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki deluje na OTF omogočeno, da začne trgovati za svoj račun drugače kot s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun. Kadar se uporablja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun, je treba izpolniti vse zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter obveznosti najboljše izvršitve. Upravljavec OTF ali drug subjekt, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ne bi smel delovati kot sistematični internalizator v okviru OTF, ki ga upravlja. Poleg tega bi morale za upravljavce OTF veljati enake obveznosti v zvezi z dobrim obvladovanjem morebitnih nasprotij interesov kot za MTF.

(10)

Vse organizirano trgovanje bi se moralo izvajati na reguliranih mestih in biti popolnoma pregledno pred trgovanjem in po njem. Zahteve po primerno umerjeni preglednosti se morajo zato uporabljati za vse vrste mest trgovanja in vse finančne instrumente, s katerimi se na teh mestih trguje.

(11)

Da bi se več trgovanja opravilo na reguliranih mestih trgovanja in prek sistematičnih internalizatorjev, bi bilo treba za investicijska podjetja v tej uredbi uvesti obveznost trgovanja za delnice, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Zaradi obveznosti trgovanja morajo investicijska podjetja izvajati vse trgovanje, tudi poslovanje za svoj račun in izvrševanje naročil strank v okviru reguliranega trga, MTF, sistematičnih internalizatorjev ali enakovrednega mesta trgovanja v tretji državi. Če ima podjetje upravičen razlog za izvzetje iz obveznosti trgovanja, bi morala obstajati tudi ta možnost. Med primeri takšnega poslovanja so nesistematični, priložnostni, neredni in občasni posli, pa tudi tehnično trgovanje, kot je prepustitev posla, saj ne vplivajo na postopek oblikovanja cen. Izvzetja iz obveznosti trgovanja ne bi smeli uporabljati za izogibanje omejitvam glede uporabe opustitve pri referenčni ceni in pri dogovorjeni ceni ali za upravljanje različnih zasebnih mest trgovanja ali drugih sistemov trgovanja.

Možnost trgovanja prek sistematičnega internalizatorja me posega v ureditev glede sistematičnih internalizatorjev iz te uredbe. Če namreč investicijsko podjetje izpolnjuje ustrezna merila iz te uredbe in se lahko šteje za sistematičnega internalizatorja za zadevno delnico, se lahko posel opravi na ta način; če pa se ne šteje za sistematičnega internalizatorja, bi moralo biti še vedno mogoče da opravi posel prek drugega sistematičnega internalizatorja, kadar je to skladno z njegovimi obveznostmi najboljše izvršitve in ima na voljo to možnost. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev, da bo večstransko trgovanje z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF), certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, ustrezno regulirano, investicijskemu podjetju, ki upravlja notranji sistem združevanja na večstranski osnovi, podeliti dovoljenje kot MTF. Pojasniti bi bilo treba, da bi bilo treba določbe o najboljši izvršitvi iz Direktive 2014/65/EU uporabljati tako, da ne bi ovirali obveznosti trgovanja, na podlagi te uredbe.

(12)

Trgovanje s potrdili o lastništvu, ETF, certifikati, podobnimi finančnimi instrumenti in delnicami, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, se izvaja na podoben način in ima skoraj enak ekonomski namen kot trgovanje z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu. Zato bi bilo treba na te finančne instrumente razširiti določbe o preglednosti, ki se uporabljajo za delnice, uvrščene v trgovanje na reguliranih trgih.

(13)

Čeprav se načeloma priznava, da je potrebna ureditev za opustitve preglednosti pred trgovanjem, zato da bi podprli učinkovito delovanje trgov, je treba preučiti nadaljnjo ustreznost dejanskih določb o tem, ki se uporabljajo na podlagi Direktive 2004/39/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (7). Da se zagotovi enotna uporaba opustitev preglednosti pred trgovanjem z delnicami ter tudi z drugimi podobnimi finančnimi instrumenti in nelastniškimi produkti za posebne tržne modele ter vrste in velikosti naročil, bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (ESMA) oceniti združljivost posameznih zahtev za uporabo opustitve pravil iz te uredbe in delegiranih aktov, določenih v tej uredbi. ESMA bi moral svojo oceno pripraviti v obliki mnenja v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Poleg tega bi moral ESMA obstoječe opustitve za delnice pregledati v ustreznem roku in po enakem postopku tudi oceniti, ali so opustitve še vedno skladne s pravili iz te uredbe in v delegiranih aktih, določenih v tej uredbi.

(14)

V finančni krizi so se pokazale posebne pomanjkljivosti pri tem, kako so udeležencem trga na voljo informacije o priložnostih za trgovanje s finančnimi instrumenti, ki niso delnice, ter njihovih cenah, in sicer kar zadeva časovno razporeditev, razdrobljenost, enakovreden dostop in zanesljivost. Zato bi bilo treba uvesti pravočasne zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem, upoštevaje različne značilnosti in tržne strukture posebnih vrst finančnih instrumentov, ki niso delnice, ter jih po potrebi umeriti za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom in sistemom na podlagi rednih dražb ter sistemom glasovnega trgovanja. Za zagotovitev učinkovitega okvira preglednosti za vse ustrezne finančne instrumente bi se morale te zahteve uporabljati za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Zato bi morale biti izjeme pri preglednosti pred trgovanjem in prilagoditve zahtev v zvezi z odlogom objave na voljo samo v nekaterih točno določenih primerih.

(15)

Uvesti je treba ustrezno raven preglednosti trgovanja na trgih za obveznice, strukturirane finančne produkte in izvedene finančne instrumente, da se zagotovita podpora pri vrednotenju produktov in učinkovitost oblikovanja cen. Strukturirani finančni produkti bi morali zajemati zlasti s premoženjem zavarovane vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 (9), kar med drugim zajema vrednostne papirje, zavarovane z dolžniškimi instrumenti.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev za mesta trgovanja bi se morale za različne vrste mest trgovanja uporabljati enake zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem. Zahteve po preglednosti bi morale biti umerjene za različne vrste finančnih instrumentov, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, obveznicami in izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese vlagateljev in izdajateljev, vključno z izdajatelji državnih obveznic, in likvidnost trga. Zahteve bi bilo treba umeriti za različne vrste trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil in sistemom na podlagi ponudb, kot je sistem zahtevkov za ponudbe, ter hibridnimi in glasovnimi borznoposredniškimi sistemi, pri čemer se upoštevajo obseg posla, vključno s prometom, in druga ustrezna merila.

(17)

Da bi se izognili morebitnim negativnim vplivom na postopek oblikovanja cen, je treba uvesti ustrezen mehanizem največjega obsega za naročila, ki so oddana v sistemih in ki temeljijo na metodologiji trgovanja, po kateri se cena določi v skladu z referenčno ceno, in za določene posle, dosežene v pogajanjih. Ta mehanizem bi moral imeti dvojno omejitev, v skladu s katero se omejitev obsega uporablja za vsako mesto trgovanja, ki uporablja opustitve, tako da se lahko na vsakem mestu trgovanja opravi le določen odstotek trgovanja, poleg tega pa se uporablja še splošna omejitev obsega, ki bi v primeru prekoračitve privedla do začasne prekinitve uporabe teh opustitev po vsej Uniji. V zvezi s posli, dogovorjenimi v pogajanjih, bi se moral uporabljati le za tiste posle, ki so opravljeni v okviru trenutnega tehtanega razmika, navedenega v knjigi naročil ali ponudbi vzdrževalcev trga mesta trgovanja, ki upravlja zadevni sistem. Moral bi izključevati posle, dogovorjene v pogajanjih, ki se opravljajo z nelikvidnimi delnicami, potrdila o lastništvu, ETF, certifikate ali druge podobne finančne instrumente, in posle, za katere veljajo pogoji, ki niso trenutna tržna cena, saj ne prispevajo k postopku oblikovanja cen.

(18)

Za zagotovitev, da zaradi trgovanja na prostem trgu (OTC) ne bo ogroženo učinkovito oblikovanje cen ali pregledni enaki konkurenčni pogoji za različne načine trgovanja, bi se morale uporabljati ustrezne zahteve po preglednosti pred trgovanjem za investicijska podjetja, ki za svoj račun poslujejo s finančnimi instrumenti OTC, če to izvajajo kot sistematični internalizatorji v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati ali drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja likviden trg, obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere obstaja likviden trg.

(19)

Investicijsko podjetje, ki izvršuje naročila strank z uporabo lastnega kapitala, bi bilo treba šteti za sistematični internalizator, razen če se posli občasno, priložnostno in neredno izvršujejo zunaj mesta trgovanja. Sistematične internalizatorje bi bilo zato treba opredeliti kot investicijska podjetja, ki organizirano, pogosto, sistematično in znatno poslujejo za svoj račun tako, da izvršujejo naročila strank zunaj mesta trgovanja. Zahteve za sistematične internalizatorje v tej uredbi bi se morale za investicijsko podjetje uporabljati le v povezavi z vsakim posameznim finančnim instrumentom, na primer na ravni kode ISIN, pri katerem je to podjetje sistematični internalizator. Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe opredelitve sistematičnega internalizatorja pri investicijskih podjetjih bi moral obstajati vnaprej določen prag za sistematično internalizacijo, ki bi vseboval natančno specifikacijo pomena izrazov „pogosto“, „sistematično“ in „znatno“.

(20)

Medtem ko je OTF kateri koli sistem ali instrument, v katerem medsebojno vpliva več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb, sistematičnemu internalizatorju ne sme biti dovoljeno, da združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb. Tako imenovana platforma z enim trgovcem, kjer trgovanje vedno poteka z enim investicijskim podjetjem, bi se morala na primer šteti za sistematični internalizator, če naj bi izpolnjevala zahteve iz te uredbe. Tako imenovana platforma z več trgovci, kjer za isti finančni instrument vzajemno deluje več trgovcev, pa se ne bi smela šteti za sistematični internalizator.

(21)

Sistematični internalizatorji bi morali biti sposobni da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven ter nediskriminatoren način odločijo, katerim strankam bodo omogočili dostop do svojih ponudb, pri čemer smejo razlikovati med kategorijami strank, in bi morali tudi biti sposobni upoštevati razlikovanja med strankami, na primer glede na kreditno tveganje. Sistematični internalizatorji ne bi smeli biti zavezani, da objavljajo zavezujoče ponudbe, da izvršujejo naročila strank in da omogočajo dostop do svojih ponudb pri poslih z lastniškimi instrumenti nad standardnim tržnim obsegom in pri poslih z nelastniškimi instrumenti nad obsegom, specifičnim za finančni instrument. Pristojni organi bi morali preverjati, ali sistematični internalizatorji izpolnjujejo svoje obveznosti, in bi jim morale biti na voljo informacije, ki bi jim to omogočale.

(22)

Namen te uredbe ni zahtevati uporabo pravil o preglednosti pred trgovanjem za posle OTC drugače kot v okviru sistematičnega internalizatorja.

(23)

Podatki o trgu bi morali biti preprosto in takoj na voljo uporabnikom v čim bolj razčlenjeni obliki, tako da se vlagateljem in izvajalcem podatkovnih storitev, ki izpolnjujejo njihove potrebe, omogoči čim večja prilagoditev podatkovnih rešitev. Zato bi morali biti podatki o preglednosti pred trgovanjem in po njem javnosti na voljo posamezno, da se zmanjšajo stroški, ki jih imajo udeleženci trga v zvezi s pridobivanjem podatkov.

(24)

Države članice in ESMA bi morali pri izmenjavi, prenosu in obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe, zlasti naslova IV, v celoti uporabljati Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(25)

Glede na dogovor med udeleženci zasedanja skupine G-20 v Pittsburghu dne 25. septembra 2009 o preselitvi trgovanja s standardiziranimi pogodbami na izvedene finančne instrumente OTC, na borze ali elektronske tržne platforme, kadar je to ustrezno, bi bilo treba opredeliti uradni regulativni postopek za pooblastitev trgovanja med finančnimi nasprotnimi strankami in velikimi nefinančnimi nasprotnimi strankami z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja, da so primerni za kliring, in so dovolj likvidni, da se z njimi trguje na mestih trgovanja, za katere velja primerljiva ureditev, in omogočanje, da udeleženci trgujejo z več nasprotnimi strankami. Pri oceni zadostne likvidnosti bi bilo treba upoštevati značilnosti trga na nacionalni ravni, vključno z elementi, kot sta število in vrsta udeležencev na določenem trgu, ter značilnosti posla, kot sta obseg in pogostost poslov na zadevnem trgu.

Za likviden trg v razredu produktov izvedenih finančnih instrumentov bo značilno veliko število dejavnih udeležencev na trgu, vključno z ustrezno kombinacijo (glede na število produktov, s katerimi se trguje) ponudnikov likvidnosti in odjemalcev likvidnosti, ki pogosto trgujejo s temi produkti v obsegu manjšem od velikega. Takšno tržno dejavnost bi moralo ponazarjati veliko število odprtih povpraševanj in ponudb v zvezi s posameznim izvedenim finančnim instrumentom, zaradi česar ima posel običajnega tržnega obsega manjši razpon. Pri oceni zadostne likvidnosti bi bilo treba upoštevati, da se lahko likvidnost izvedenega finančnega instrumenta glede na tržne pogoje in njegov življenjski cikel precej razlikuje.

(26)

Glede na dogovor med udeleženci zasedanja skupine G-20 v Pittsburghu z dne 25. septembra 2009 o preselitvi trgovanja s standardiziranimi pogodbami na izvedene finančne instrumente OTC na borze ali elektronske tržne platforme, kadar je to ustrezno, in sorazmerno manjšo likvidnost različnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, je ustrezno zagotoviti ustrezen sklop primernih mest, kjer se bo lahko izvajalo trgovanje v skladu s to obveznostjo. Za vsa primerna mesta trgovanja bi morale veljati dobro usklajene pravne zahteve v zvezi z organizacijskimi in operativnimi vidiki, ureditvijo za zmanjšanje navzkrižij interesov, nadzorom vseh dejavnosti trgovanja, preglednostjo pred trgovanjem in po njem, ki se opredeli glede na finančni instrument in vrsto sistema trgovanja, ter v zvezi z omogočanjem medsebojnega vpliva med trgovskimi interesi več tretjih oseb. Kljub temu bi bilo treba predvideti možnost za upravljavce mest, da diskretno urejajo posle v skladu s to obveznostjo med več tretjimi osebami, zato da se izboljšajo pogoji za izvrševanje in likvidnost.

(27)

Obveznost sklepanja poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja na reguliranem trgu, MTF, OTF ali mestu trgovanja v tretji državi, se ne bi smeli uporabljati za sestavne dele storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zmanjšujejo netržna tveganja pri obstoječih portfeljih, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev. Poleg tega je sicer ustrezno določiti posebne določbe za stiskanje portfeljev, vendar ni namen te uredbe, da bi onemogočala uporabo drugih storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju.

(28)

Obveznost trgovanja, uvedena za te izvedene finančne instrumente, bi morala omogočati učinkovito konkurenco med upravičenimi mesti trgovanja. Zato ta mesta trgovanja ne morejo zahtevati izključnih pravic v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se uporablja ta obveznost trgovanja, ki bi drugim mestom trgovanja preprečila ponujanje storitev trgovanja s temi finančnimi instrumenti. Za učinkovito konkurenco med mesti trgovanja za izvedene finančne instrumente je bistveno, da imajo mesta trgovanja nediskriminatoren in pregleden dostop do CNS. Nediskriminatoren dostop do CNS bi moral pomeniti, da ima mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave v smislu načina obravnavanja pogodb, s katerimi trguje na svoji platformi, v zvezi z zahtevami glede zavarovanja, pobotanjem ekonomsko enakovrednih pogodb in navzkrižnim kritjem povezanih pogodb, za katere kliring opravi ista CNS, ter do nediskriminatornih pristojbin za kliring.

(29)

Pooblastila pristojnih organov bi bilo treba dopolniti z izrecnim mehanizmom za prepoved ali omejitev trženja, razširjanja in prodaje katerega koli finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, ki bi resno ogrozili zaščito vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela, skupaj z ustreznimi pooblastili, ki jih ima ESMA ali za strukturirane vloge pa Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), v zvezi z usklajevanjem in sprejemanjem nujnih ukrepov. Za izvajanje teh pooblastil s strani pristojnih organov in v izrednih primerih s strani ESMA oziroma EBA bi morali biti izpolnjeni številni posebni pogoji. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, bi moral imeti pristojni organ ali v izjemnih primerih ESMA oziroma EBA možnost, da kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev, preden se finančni instrument ali strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

Ta pooblastila ne pomenijo zahteve, da bi moral pristojni organ, ESMA ali EBA uvajati ali uporabljati odobritve produktov ali podeljevati dovoljenja zanje, niti da investicijskim podjetjem ne bi bilo treba izpolniti vseh ustreznih zahtev iz te uredbe in Direktive 2014/65/EU. Kot merilo za poseg pristojnih organov bi bilo treba vključiti pravilno delovanje in celovitost trgov primarnih proizvodov, da se omogoči ukrepanje proti morebitnim negativnim posledicam dejavnosti na finančnih trgih za trge primarnih proizvodov. To še posebej velja za trge primarnih kmetijskih proizvodov, katerih namen je prebivalstvu zagotavljali zanesljivo oskrbo s hrano. V teh primerih bi bilo treba ukrepe usklajevati z organi, pristojnimi za ustrezne trge primarnih proizvodov.

(30)

Pristojni organi bi morali obvestiti ESMA o podrobnostih svojih zahtev za zmanjšanje pozicije v zvezi s pogodbo na izvedene finančne instrumente, o enkratnih omejitvah in predhodnih omejitvah pozicije, da bi se izboljšali usklajenost in konvergenca uporabe teh pooblastil. Bistvene podrobnosti vseh prejšnjih omejitev pozicije, ki jih uporablja pristojni organ, bi bilo treba objaviti na spletnem mestu ESMA.

(31)

ESMA bi moral imeti možnost, da zahteva informacije od katere koli osebe glede njene pozicije v zvezi s pogodbo na izvedene finančne instrumente, zahtevati zmanjšanje te pozicije in omejiti zmožnost oseb za izvajanje posameznih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago. ESMA bi moral nato obvestiti ustrezne pristojne organe o predlaganih ukrepih in te ukrepe objaviti.

(32)

Podrobnosti o poslih s finančnimi instrumenti bi bilo treba sporočiti pristojnim organom, da se jim omogoči odkrivanje in preiskovanje morebitnih primerov zlorabe trga, spremljanje poštenega in pravilnega delovanja trgov ter poslov investicijskih podjetij. Ta nadzor se izvaja nad vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ter finančnimi instrumenti, kadar je osnova finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na to, ali so posli s temi finančnimi instrumenti izvedeni na mestu trgovanja ali ne. Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev investicijskih podjetij, bi bilo treba finančne instrumente, ki niso izpostavljeni zlorabam trga, izvzeti iz obveznosti poročanja. V poročilih bi moral biti uporabljen identifikator pravnih oseb v skladu z obveznostmi skupine G-20. ESMA bi moral o delovanju poročanja pristojnim organom poročati Komisiji, ta pa bi moral predlagati spremembe, kjer je to potrebno.

(33)

Upravljavec mesta trgovanja bi moral svojemu pristojnemu organu zagotoviti ustrezne referenčne podatke o finančnih instrumentih. Ta obvestila morajo pristojni organi nemudoma posredovati ESMA, ta pa bi jih moral takoj objavi na svojem spletnem mestu, da se njemu in pristojnim organom omogoči uporaba, analiza in izmenjava poročil o poslih.

(34)

Za izpolnjevanje namena poročil o poslih kot orodja za spremljanje trga bi morala biti v njih opredeljena oseba, ki je sprejela odločitev o naložbi, ter osebe, odgovorne za njeno izvedbo. Poleg sistema preglednosti, predvidenega v Uredbi (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13), označevanje prodaje na kratko zagotavlja koristne dodatne informacije, ki pristojnim organom omogočajo spremljanje ravni prodaje na kratko. Pristojni organi morajo poleg tega imeti popoln dostop do evidenc v vseh fazah postopka izvrševanja naročil od začetne odločitve za trgovanje do izvršitve. Zato bi morala investicijska podjetja voditi evidence za vsa naročila in vse posle s finančnimi instrumenti, od upravljavcev platform pa vodenje evidenc za vsa naročila, prejeta v njihovih sistemih. ESMA bi moral uskladiti izmenjavo informacij med pristojnimi organi za zagotovitev dostopa do vseh evidenc poslov in naročil, vključno s posli in naročili, oddanimi na platformah, ki delujejo zunaj njihovega ozemlja, v finančnih instrumentih pod njihovim nadzorom.

(35)

Preprečiti bi bilo treba dvojno sporočanje istih informacij. Poročil, predloženih v repozitorije sklenjenih poslov, ki so registrirani ali priznani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 za ustrezne finančne instrumente, ki vsebujejo vse zahtevane informacije za namene poročanja o poslu, ni treba sporočati pristojnim organom, ampak jim jih je treba prenesti prek repozitorijev sklenjenih poslov. Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba spremeniti.

(36)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES. Vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvede ESMA, bi morala biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001, ki bi se morali v celoti uporabljati za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(37)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa merila, v skladu s katerimi bi se morala za razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uporabljati obveznost kliringa. Preprečuje izkrivljanje konkurence z zahtevo po nediskriminatornem dostopu za mesta trgovanja do CNS, ki zagotavljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, in po nediskriminatornem dostopu za CNS, ki zagotavljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC do podatkov o trgovanju mest trgovanja. Ker so izvedeni finančni instrumenti OTC opredeljeni kot pogodbe na izvedene finančne instrumente, ki se ne izvajajo na reguliranem trgu, je treba uvesti podobne zahteve za regulirane trge iz te uredbe. Tudi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, bi morali biti centralno obračunani.

(38)

Poleg zahtev iz Direktive 2004/39/ES in Direktive 2014/65/EU, ki državam članicam preprečujejo neupravičeno omejevanje dostopa do infrastrukture po trgovanju, kot so CNS in ureditve poravnave, je treba s to uredbo odpraviti druge trgovske ovire, ki se lahko uporabljajo za omejevanje konkurence pri kliringu finančnih instrumentov. Da bi se izognili diskriminatornim praksam, bi morale CNS sprejeti kliring poslov, ki se izvajajo na različnih mestih trgovanja, če so ta mesta skladna z operativnimi in tehničnimi zahtevami CNS, vključno z zahtevami glede upravljanja tveganj. CNS bi dostop morala zagotoviti, če so izpolnjena nekatera merila iz regulativnih tehničnih standardov. Glede novoustanovljenih CNS, ki imajo dovoljenje ali so ob začetku veljavnosti te uredbe priznane manj kot tri leta, bi morala obstajati možnost, da pristojni organi v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga odobrijo prehodno obdobje do dveh let in pol, preden bodo izpostavljene popolnemu nediskriminatornemu dostopu v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga. Če pa se CNS odloči, da bo izkoristila prehodno ureditev, v času trajanja prehodne ureditve ne bi smela imeti pravice do dostopa do mesta trgovanja na podlagi te uredbe. Poleg tega tudi nobeno mesto trgovanja, ki je tesno povezano s to CNS, v času trajanja prehodne ureditve ne bi smela imeti pravice do dostopa do CNS na podlagi te uredbe.

(39)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa pogoje, pod katerimi bi bilo treba za izvedene finančne instrumente OTC zagotoviti nediskriminatoren dostop med CNS in mesti trgovanja. V navedeni uredbi so izvedeni finančni instrumenti OTC, opredeljeni kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 19(6) Direktive 2004/39/ES. Da bi preprečili morebitne vrzeli ali prekrivanja in zagotovili skladnost Uredbe (EU) št. 648/2012 in te uredbe, zahteve iz te uredbe o nediskriminatornem dostopu med CNS in mesti trgovanja veljajo za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in vse neizvedene finančne instrumente.

(40)

Mesta trgovanja bi morala na pregleden in nediskriminatoren način zagotoviti dostop, vključno s prenosi podatkov, CNS, ki želijo opraviti kliring poslov, izvedenih na mestu trgovanja. Vendar zaradi tega ne bi smela biti potrebna uporaba dogovorov o interoperabilnosti za kliring poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti niti to ne bi smelo povzročiti drobitve likvidnosti tako, da bi bilo ogroženo nemoteno in pravilno delovanje trgov. Mesta trgovanja bi lahko zavrnila dostop le, če ne bi bila izpolnjena nekatera merila za dostop, določena v regulativnih tehničnih standardih. V zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, bi bilo nesorazmerno zahtevati, da manjša mesta trgovanja, zlasti tista, ki so tesno povezana s centralnimi nasprotnimi strankami, takoj izpolnijo zahteve o nediskriminatornem dostopu, če še niso pridobila tehnoloških zmogljivosti, da bi delovala pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot večina na trgu infrastrukture po trgovanju. Zato bi morala mesta trgovanja pod ustreznim pragom – in s tem tudi CNS, povezane z njimi – imeti možnost, da so za 30 mesecev izvzeta iz zahtev o nediskriminatornem dostopu glede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in sicer z možnostjo nadaljnjih podaljšanj. Če pa se mesto trgovanja odloči za izvzetje, v času trajanja izvzetja ne bi smelo imeti pravice do dostopa do CNS na podlagi te uredbe.

Poleg tega tudi nobena CNS, ki je tesno povezana s tem mestom trgovanja, v času trajanja izvzetja ne bi smela imeti pravice do dostopa do mesta trgovanja na podlagi te uredbe. Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da če so trgovinske pravice in pravice intelektualne lastnine povezane s finančnimi storitvami, povezanimi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, bi morala biti dovoljenja na voljo pod sorazmernimi, pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Zato bi bilo treba CNS in drugim mestom trgovanja zagotoviti dostop do dovoljenj za uporabo referenčnih meril, s katerimi se določi vrednost finančnih instrumentov, in informacij v zvezi s temi merili na sorazmerni, pravični, razumni in nediskriminatorni podlagi, za vsako dovoljenje pa bi morali veljati razumni poslovni pogoji. Če se po začetku uporabe te uredbe oblikuje novo referenčno merilo, bi morala obveznost izdaje dovoljenj za uporabo meril uspešnosti brez poseganja v uporabo pravil o konkurenci začeti veljati najkasneje 30 mesecev po tem, ko se začne s finančnim instrumentom, ki se sklicuje na to referenčno merilo, trgovati ali je uvrščen v trgovanje. Dostop do dovoljenj je ključen za lažji dostop med mesti trgovanja in CNS v skladu s členoma 35 in 36, saj bi lahko drugače ureditev izdajanja dovoljenj še vedno preprečevala dostop med mesti trgovanja in CNS, za katerega so zaprosili.

Namen odprave ovir in diskriminatornih praks je povečati konkurenčnost pri kliringu finančnih instrumentov in trgovanju z njimi, da se znižajo stroški naložb in posojil, odpravijo neučinkovitosti in spodbudijo inovacije na trgih Unije. Komisija bi morala še naprej pozorno spremljati razvoj infrastrukture po trgovanju in po potrebi posredovati, da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti če se z zavrnitvijo dostopa do infrastrukture ali referenčnih meril krši člen 101 ali 102 PDEU. Obveznosti za izdajo dovoljenj na podlagi te uredbe ne bi smele posegati v splošno obveznost imetnikov pravic v zvezi z referenčnimi merili na podlagi prava konkurence Unije ter zlasti členov 101 in 102 PDEU v zvezi z dostopom do referenčnih meril, ki so nujno potrebna za vstop na nov trg. Odobritve pristojnih organov, da se pravice do dostopa v prehodnih obdobjih ne uveljavljajo, ne štejejo za izdajo dovoljenja ali spremembe dovoljenja.

(41)

Za opravljanje storitev s strani podjetij tretjih držav v Uniji veljajo nacionalne ureditve in zahteve. Te ureditve so zelo različne, pri čemer podjetja, ki so pooblaščena v skladu z njimi, ne morejo svobodno opravljati storitev in imajo pravico do ustanavljanja le v državi članici, v kateri imajo sedež. Primerno je, da se na ravni Unije uvede skupen regulativni okvir. Ureditev bi morala harmonizirati obstoječi razdrobljeni okvir ter zagotoviti gotovost in enakopravno obravnavo podjetij tretjih držav, ki imajo dostop do Unije, zagotoviti, da bo Komisija opravila oceno dejanske enakovrednosti v zvezi z okvirom tretjih držav za skrbno upravljanje in poslovanje, ter zagotoviti primerljivo stopnjo zaščite strank v EU, ki uporabljajo storitve podjetij iz tretjih držav.

Pri uporabi ureditve bi morale Komisija in države članice dati prednost področjem, ki spadajo v okvir obveznosti skupine G-20 in v okvir sporazumov Unije z največjimi trgovinskimi partnerji, ter upoštevati osrednjo vlogo, ki jo ima Unija na svetovnih finančnih trgih, in zagotoviti, da uporaba zahtev tretjih držav ne bi preprečila vlagateljem in izdajateljem Unije vlaganja v tretjih državah in pridobivanja sredstev iz tretjih držav ali vlagateljem in izdajateljem tretjih držav vlaganja, pridobivanja kapitala ali drugih finančnih storitev na trgih Unije, razen če to ni nujno iz objektivnih, z dokazi utemeljenih previdnostnih razlogov. Komisija bi morala pri pripravi ocen upoštevati dokument o ciljih in načelih ureditve vrednostnih papirjev, ki ga je pripravilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), in priporočila, ki so v njem, kot jih je IOSCO dopolnilo in razložilo.

Če ni mogoče sprejeti sklepa za določitev dejanske enakovrednosti, potem za storitve, ki jih v Uniji opravljajo podjetja iz tretjih držav, veljajo nacionalne ureditve. Komisija bi morala sprožiti postopek za oceno enakovrednosti na lastno pobudo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno da izrazijo interes za to, da Komisija opravi oceno enakovrednosti določene tretje države ali določenih tretjih držav, kar pa Komisije ne zavezuje k sprožitvi postopka za oceno enakovrednosti. Ocena enakovrednosti bi morala temeljiti na učinkih; oceniti bi bilo treba, v kakšnem obsegu zadevni regulativni in nadzorni okvir tretje države dosega podobne in ustrezne regulativne učinke in v kakšnem obsegu izpolnjuje enake cilje kot pravo Unije. Pri sprožitvi postopkov za oceno enakovrednosti bi moralo biti Komisiji omogočeno da, da prednost nekaterim jurisdikcijam tretjih držav, pri čemer upošteva, kako pomembna bo ugotovitev za podjetja in stranke v Uniji, ali med zadevno tretjo državo in državami članicami obstajajo sporazumi o nadzoru in sodelovanju, ali obstaja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v okviru tujih ureditev, pa tudi interes in pripravljenost tretje države za vključitev v postopek ocene enakovrednosti. Komisija bi morala spremljati vse pomembne spremembe regulativnega okvira tretje države in po potrebi pregledati sklepe o enakovrednosti.

(42)

Na podlagi te uredbe bi bilo treba opravljanje storitev s strani podjetij brez podružnic omejiti na primerne nasprotne stranke in profesionalne stranke kot take. Potrebna bi bila registracija pri ESMA in nadzor tretje države. Skleniti bi bilo treba primerne dogovore o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi v tretji državi.

(43)

Določbe te uredbe, ki urejajo opravljanje storitev ali poslov s strani podjetja tretje države, ne bi smele vplivati na možnost, da osebe, ustanovljene v Uniji izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve podjetja tretje države ali da investicijska podjetja Unije ali kreditne institucije Unije izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve ali posle podjetij tretjih držav ali da stranke izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve podjetij tretjih držav prek posredovanja tovrstnih kreditnih institucij ali investicijskih podjetij. Kadar podjetje iz tretje države opravlja storitve izključno na lastno pobudo osebe v Uniji, se za storitve ne bi smelo šteti, da se opravljajo na ozemlju Unije. Kadar podjetje tretje države poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji ali spodbuja ali oglašuje investicijske storitve ali posle skupaj s pomožnimi storitvami v Uniji, se te storitve ne bi smele šteti za storitve, ki se opravljajo izključno na lastno pobudo stranke.

(44)

V zvezi s priznavanjem podjetij iz tretjih držav in v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je Unija prevzela s sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, vključno s splošnim sporazumom o trgovini s storitvami, bi se morali sklepi, ki določajo, da so regulativni in nadzorni okviri tretjih držav enakovredni regulativnemu in nadzornemu okviru Unije, sprejemati le, če pravna in nadzorna ureditev tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij z dovoljenjem na podlagi tujih pravnih ureditev tudi v skladu s splošnimi regulativnimi cilji in standardi, določenimi na zasedanju skupine G-20 septembra 2009 za izboljšanje preglednosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov, zmanjšanje sistemskega tveganja in zaščito pred zlorabo trgov. Sistem bi moral veljati za enakovrednega, če zagotavlja, da je glavni rezultat veljavnega regulativnega okvira podoben zahtevam Unije, za učinkovitega pa bi moral veljati, če se ta pravila uporabljajo dosledno.

(45)

Na sekundarnih promptnih trgih s pravicami do emisij (EUA) se je pojavila vrsta goljufivih praks, ki bi lahko ogrozile zaupanje v sisteme trgovanja z emisijami, vzpostavljene z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), pri čemer se sprejemajo ukrepi za izboljšanje sistema registrov pravic do emisij in pogojev za odprtje računa za trgovanje s pravicami do emisij. Za izboljšanje celovitosti in zaščito učinkovitega delovanja zadevnih trgov, vključno s celovitim nadzorom dejavnosti trgovanja, je primerno dopolniti ukrepe, sprejete v okviru Direktive 2003/87/ES, tako da se pravice do emisij z uvrstitvijo med finančne instrumente v celoti prenesejo na področje uporabe te uredbe in Direktive 2014/65/EU, kot tudi Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(46)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme delegirane akte. Delegirane akte bi bilo treba sprejeti zlasti glede razširitve področja uporabe nekaterih določb te uredbe na centralne banke tretjih držav, posebnih podrobnosti v zvezi z opredelitvami, posebnih določb v zvezi s stroški, povezanimi z razpoložljivostjo podatkov o trgu, dostopa do ponudb, velikosti podjetja, ki lahko vstopa v posle z vsemi drugimi strankami, katerim je omogočena ponudba, stiskanja portfelja ter nadaljnje določitve kdaj obstaja pomembna zaskrbljenost za zaščito vlagatelja ali kdaj je ogrožena zaščita vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov obveznic ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, ki zahteva delovanje ESMA, EBA ali pristojnih organov, stališča glede pooblastil glede upravljanja, ki jih ima ESMA, podaljšanja prehodnega obdobja iz člena 35(5) te uredbe za določeno obdobje in v zvezi z izključitvijo izvedenih finančnih instrumentov iz področja uporabe nekaterih določb te uredbe za določeno obdobje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(47)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem sklepa o enakovrednosti glede pravnega in nadzornega okvira tretje države za opravljanje storitev s strani podjetij tretjih držav ali mest trgovanja tretjih držav, za namene določitve njihove primernosti kot mest trgovanja za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost trgovanja, in za dostop CNS tretjih držav in mest trgovanja tretjih držav do mest trgovanja in CNS, ustanovljenih v Uniji. Navedena pooblastila bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(48)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za razkritje podatkov o trgovanju, poročanje o poslih pristojnim organom, trgovanje z izvedenimi instrumenti in delnicami na organiziranih mestih, nediskriminatorni dostop do CNS, mest trgovanja in referenčnih meril, pooblastila pristojnih organov glede poseganja v zvezi s produkti ter pooblastila na področju upravljanja in omejevanja pozicij in opravljanje investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj je kljub temu, da so nacionalni pristojni organi v boljšem položaju za spremljanje razvoja trga, mogoče v celoti razumeti splošni vpliv težav v zvezi s preglednostjo trga, poročanjem o poslih, trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti ter prepovedmi proizvodov in praks le na ravni celotne Unije, temveč se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(49)

Noben pristojni organ ali ESMA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic kot mesta za opravljanje investicijskih storitev ali poslov v kateri koli valuti. EBA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic.

(50)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti ustrezno zaščito vlagateljev, investitorjev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker ima ESMA visoko specializirane strokovnjake, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politike, in osnutke predloži Komisiji.

(51)

Komisija bi morala sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z natančnimi značilnostmi zahtev po preglednosti trgovanja, v zvezi z dejavnostmi monetarne politike, dejavnostmi politike deviznih poslov in dejavnostmi politike za finančno stabilnost ter vrste nekaterih poslov, ki so relevantni na podlagi te uredbe, v zvezi s podrobnimi pogoji za opustitve v okviru preglednosti pred trgovanjem, z ureditvami za odloženo objavo po trgovanju, v zvezi z obveznostjo, da se podatki objavijo pred trgovanjem in po njem, v zvezi zmerili za uporabo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem za sistematične internalizatorje, v zvezi s razkritjem investicijskih podjetij po trgovanju v zvezi s vsebino in pogostostjo zahtev po podatkih za obveščanje za namene preglednosti in drugih izračunov, v zvezi s posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen, v zvezi s podatki o naročilih, ki ji je treba ohraniti, o vsebini in specifikaciji poročil o poslih, v zvezi z vsebino in specifikacijami referenčnih podatkov o finančnih instrumentih, v zvezi z vrstami pogodb, ki imajo neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji, in primerih, v katerih primerih je obveznost trgovanja nujna, v zvezi z zahtevami za sisteme in postopke, s katerimi se zagotovi, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo in sprejmejo za kliring, o vrstah posrednih ureditev klirinških storitev, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja na organiziranih mestih trgovanja, v zvezi z nediskriminatornim dostopom do CNS in do mesta trgovanja, v zvezi z nediskriminatornim dostopom do referenčnih meril in obveznosti izdaje dovoljenj za uporabo referenčnih meril, in v zvezi z informacijami, ki jih bi moralo podjetje tretje države, ki je vlagatelj predložiti ESMA v svoji vlogi za registracijo. Komisija bi morala osnutke teh regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(52)

Člen 95 Direktive 2014/65/EU določa prehodno izvzetje za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentov na energente razreda C6. Zato je treba pri tehničnih standardih, ki določajo obveznost kliringa in ki jih pripravi ESMA v skladu s členom 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012, to upoštevati in ne določiti obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere bi nato veljalo prehodno izvzetje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente razreda C6.

(53)

Uporabo zahtev iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da bi se njihova uporaba uskladila z uporabo prenesenih pravil iz preoblikovane direktive ter da bi se vzpostavili vsi bistveni izvedbeni ukrepi. Celotni regulativni sveženj bi se moral nato začeti uporabljati hkrati. Odložiti se ne bi smel le začetek uporabe pooblastil za izvedbene ukrepe, tako da bi se lahko čim prej začeli izvajati potrebni ukrepi za pripravo osnutkov in sprejem teh izvedbenih ukrepov.

(54)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), svobodo gospodarske pobude (člen 16), pravico do varstva potrošnikov (člen 38), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) in pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (člen 50), ter jo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(55)

Opravljeno je bilo posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne 10. februarja 2012 (18) –

(a)

razkritjem podatkov o trgovanju javnosti;

(b)

poročanjem o poslih pristojnim organom;

(c)

trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranih mestih;

(d)

nediskriminatornim dostopom do kliringa in nediskriminatornim dostopom do trgovanja z referenčnimi merili;

(e)

pooblastili pristojnih organov, ESMA in EBA na področju poseganja v zvezi s produkti ter pooblastili ESMA na področju nadzora upravljanja pozicij in omejevanja pozicij;

(f)

opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav s podružnico ali brez nje na podlagi veljavnega sklepa Komisije o enakovrednosti.

(a)

navede veljavne določbe v zadevnih tretjih državah v zvezi z razkritjem poslov centralnih bank na regulativni podlagi, vključno s posli, ki jih opravljajo članice ESCB v teh tretjih državah, in

(b)

oceni potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav.

1.

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU.

2.

„investicijske storitve in posli“ pomeni investicijske storitve in posle, kakor so opredeljene v členu 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU;

3.

„pomožne storitve“ pomeni pomožne storitve iz člena 4(1)(3) Direktive 2014/65/EU;

4.

„izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni izvrševanje naročil v imenu strank, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(5) Direktive 2014/65/EU;

5.

„poslovanje za svoj račun“ pomeni poslovanje za svoj račun, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(6) Direktive 2014/65/EU;

6.

„vzdrževalec trga“ pomeni vzdrževalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(7) Direktive 2014/65/EU;

7.

„stranka“ pomeni stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(9) Direktive 2014/65/EU;

8.

„profesionalna stranka“ pomeni profesionalno stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(10) Direktive 2014/65/EU;

9.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

10.

„upravljalec trga“ pomeni upravljalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(18) Direktive 2014/65/EU;

11.

„večstranski sistem“ pomeni večstranski sistem, kakor je opredeljen v členu 4(1)(19) Direktive 2014/65/EU;

12.

„sistematični internalizator“ pomeni sistematični internalizator, kakor je opredeljen v členu 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU;

13.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kakor je opredeljen v členu 4(1)(21) Direktive 2014/65/EU;

14.

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(22) Direktive 2014/65/EU*;