7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/1

---

SKLEP SVETA

z dne 19. maja 2014

o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko São Tomé in Príncipe

(2014/334/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 23. julija 2007 s sprejetjem Uredbe (ES) št. 894/2007 (1) odobril Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko São Tomé in Príncipe in Evropsko skupnostjo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu).

(2)	Zadnji Protokol (2) o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu, se je prenehal uporabljati 12. maja 2014.

(3)

Unija je s São Tomé in Príncipe s pogajanji dosegla novi protokol za obdobje štirih let, ki plovilom Unije dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Demokratična republika São Tomé in Príncipe izvaja svojo suverenost ali jurisdikcijo na področju ribištva. Ob zaključku teh pogajanj je bil 19. decembra 2013 parafiran novi protokol.

(4)

Da se zagotovi neprekinjenost ribolovnih dejavnosti plovil Unije, je predvideno, da se novi protokol začasno uporablja do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev. Novi protokol se začne začasno uporabljati od datuma njegovega podpisa, vendar ne pred datumom prenehanja veljavnosti zadnjega protokola.

(5)	Novi protokol bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko São Tomé in Príncipe (v nadaljnjem besedilu: Protokol), v imenu Unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega protokola.

Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola v imenu Unije.

Člen 3

V skladu s členom 14 Protokola se Protokol začasno uporablja od datuma njegovega podpisa (3), vendar ne pred 13. majem 2014, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 894/2007 z dne 23. julija 2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo (UL L 205, 7.8.2007, str. 35).

(2)  Protokol o ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe (UL L 136, 24.5.2011, str. 5).

(3)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum podpisa Protokola.

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/3

---

PROTOKOL

o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, predvidenih v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko São Tomé in Príncipe

Člen 1

Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

1.   Ribolovne možnosti, dodeljene plovilom Evropske unije na podlagi člena 5 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, se določijo od datuma začetka začasne uporabe in za obdobje štirih (4) let, da se omogoči ribolov izrazito selivskih vrst s seznama iz Priloge 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, razen vrst, ki so zaščitene ali prepovedane s strani ICCAT.

2.   Ribolovne možnosti se dodelijo:

(a)	28 plovilom za ribolov tuna s potegalko,

(b)	6 plovilom s površinskim parangalom.

3.   Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 5, 6, 7 in 8 tega protokola.

4.   V skladu s členom 6 Sporazuma lahko ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije, izvajajo ribolovne dejavnosti v sãotomejskih vodah samo, če imajo dovoljenje za ribolov (licenca za ribolov), ki je bilo izdano v okviru tega protokola.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1.   Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju znaša 2 805 000 EUR za obdobje iz člena 1.

2.   Finančni prispevek zajema:

(a)	letni znesek za dostop do izključne ekonomske cone São Tomé in Príncipe v višini 385 000 EUR prva tri leta in 350 000 EUR četrto leto, kar ustreza referenčni tonaži 7 000 ton letno, in

(b)	posebni znesek v višini 325 000 EUR letno za obdobje štirih let za podporo izvajanju sektorske ribiške politike São Tomé in Príncipe.

3.   Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 3, 4, 5, 7 in 8 tega protokola ter členov 12 in 13 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju.

4.   Evropska unija plačuje finančni prispevek iz odstavka 1 v višini 710 000 EUR na leto prva tri leta in 675 000 EUR četrto leto, kar ustreza vsoti letnih zneskov iz odstavka 2(a) in (b).

5.   Če skupna letna količina ulova plovil Evropske unije v sãotomejskih vodah preseže letno referenčno tonažo iz odstavka 2, se skupni znesek letnega finančnega prispevka poveča za 55 EUR v prvih treh letih in za 50 EUR v četrtem letu za vsako dodatno tono ulova. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Evropska unija, ne sme presegati dvakratnega zneska iz odstavka 2(a). Kadar količine ulova plovil Evropske unije presežejo količine, ki ustrezajo dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se dolgovani znesek za presežek plača naslednje leto.

6.   Plačilo se prvo leto opravi najpozneje devetdeset (90) dni po začetku začasne uporabe Protokola, za vsako naslednje leto pa najpozneje na dan obletnice sklenitve Protokola.

7.   Uporaba finančnega prispevka iz odstavka 2(a) je v izključni pristojnosti sãotomejskih organov.

8.   Finančni prispevek iz odstavka 2 tega člena se plača na račun državne zakladnice, odprt pri Centralni banki São Tomé in Príncipe, finančni prispevek iz odstavka 2(b) tega člena, ki je namenjen sektorski podpori, pa je dan na voljo Direktoratu za ribištvo. Sãotomejski organi podatke bančnega računa vsako leto sporočijo Evropski komisiji.

Člen 3

Spodbujanje odgovornega in trajnostnega ribolova v sãotomejskih vodah

1.   Najpozneje tri (3) mesece po začetku veljavnosti tega protokola se stranki v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju dogovorita o večletnem sektorskem programu in podrobnih pravilih za njegovo uporabo, zlasti glede:

(a)	letnih in večletnih smernic za uporabo finančnega prispevka iz člena 2(2)(b);

(b)

letnih in večletnih ciljev za razvoj odgovornega in trajnostnega ribolova, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki jih je São Tomé in Príncipe določila v nacionalni ribiški politiki ali drugih politikah, ki so povezane z razvojem odgovornega in trajnostnega ribolova ali vplivajo nanj, zlasti glede podpore obalnemu ribolovu ter spremljanja, nadzora in boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

(c)	meril in postopkov, ki se uporabijo za letno oceno rezultatov.

2.   Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa morata odobriti obe stranki v skupnem odboru.

3.   Organi São Tomé in Príncipe se lahko vsako leto odločijo za dodelitev dodatnega zneska poleg dela finančnega prispevka iz člena 2(2)(b) za izvajanje večletnega programa. Taka dodelitev se Evropski uniji sporoči najpozneje dva (2) meseca pred obletnico tega protokola.

4.   Stranki vsako leto izvedeta oceno rezultatov izvajanja večletnega sektorskega programa. Če ta ocena pokaže, da se cilji, ki se financirajo neposredno z delom finančnega prispevka iz člena 2(2)(b) tega protokola, ne uresničujejo zadovoljivo, si Evropska komisija pridržuje pravico, da ta del finančnega prispevka spremeni, da bi znesek, namenjen izvajanju programa, prilagodila rezultatom.

Člen 4

Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova

1.   Stranki se zavezujeta, da bosta v sãotomejskih vodah spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnimi ladjevji, ki izvajajo dejavnosti v teh vodah.

2.   Evropska unija in São Tomé in Príncipe se zavezujeta, da bosta v obdobju, ki ga zajema ta protokol, sodelovali pri nadzoru stanja ribolovnih virov na sãotomejskem ribolovnem območju.

3.   Stranki se zavezujeta, da bosta na ravni regije Srednja Afrika spodbujali sodelovanje na področju odgovornega ribolova. Stranki se zavezujeta, da bosta spoštovali vsa priporočila in resolucije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

4.   V skladu s členom 4 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju ter na podlagi priporočil in resolucij, sprejetih v ICCAT, in glede na najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja se stranki posvetujeta v skupnem odboru, določenem v členu 9 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, za sprejetje ukrepov za trajnostno upravljanje ribolovnih virov, zajetih v tem protokolu in povezanih z dejavnostmi plovil Evropske unije.

Člen 5

Sporazumna prilagoditev ribolovnih možnosti in tehničnih ukrepov

1.   Ribolovne možnosti iz člena 1 se lahko sporazumno spremenijo, če priporočila in resolucije, ki jih je sprejela komisija ICCAT, potrjujejo, da ta sprememba zagotavlja trajnostno upravljanje ribolovnih virov, ki jih zajema ta protokol. V tem primeru se finančni prispevek iz člena 2(2)(a) spremeni sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve. Vendar skupni letni znesek finančnega prispevka, ki ga plača Evropska unija, ne sme presegati dvakratnega zneska iz člena 2(2)(a).

2.   Skupni odbor lahko po potrebi preuči in sporazumno prilagodi določbe v zvezi s pogoji za izvajanje ribolova ter načini uporabe tega protokola in njegove priloge.

Člen 6

Nove ribolovne možnosti

1.   Organi São Tomé in Príncipe lahko za vrste ribolova, ki niso zajete s tem protokolom, Evropsko unijo pozovejo k preučitvi možnosti takega ribolova, in sicer na podlagi rezultatov znanstvene kampanje ter ob upoštevanju najboljših znanstvenih mnenj, ki jih potrdijo znanstveni strokovnjaki, ki predstavljajo obe stranki.

2.   Glede na te rezultate in če Evropska unija izrazi interes za tak ribolov, se stranki posvetujeta v skupnem odboru, preden sãotomejski organi izdajo dovoljenje. Če je primerno, se stranki sporazumeta o pogojih, ki se uporabljajo za te nove ribolovne možnosti, in po potrebi spremenita ta protokol in njegovo prilogo.

Člen 7

Začasna ustavitev in prilagoditev plačila finančnega prispevka

1.   Finančni prispevek iz člena 2(2)(a) in (b) se lahko prilagodi ali začasno ustavi, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)	če nastanejo neobičajne okoliščine, kot so opredeljene v členu 2(h) Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ovirajo izvajanje ribolovnih dejavnosti v sãotomejski izključni ekonomski coni;

(b)	če zaradi bistvenih sprememb vsebine in izvajanja ribiške politike, na podlagi katere je bil sklenjen ta protokol, ena od strank zahteva pregled njegovih določb, da bi se te po potrebi spremenile;

(c)	če so na podlagi postopka, določenega s členoma 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja, ugotovljene kršitve bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma.

2.   Evropska unija si pridržuje pravico do delne ali popolne ustavitve plačila posebnega finančnega prispevka iz člena 2(2)(b) tega protokola:

(a)	če skupni odbor pri oceni ugotovi, da doseženi rezultati niso v skladu z načrtom;

(b)	če se ta finančni prispevek ne izvaja.

3.   Plačilo finančnega prispevka se začne ponovno izvajati po posvetu in ob soglasju obeh strank, takoj ko se vzpostavi stanje iz obdobja pred dogodki iz odstavka 1 in/ali če to upravičujejo rezultati izvajanja finančnega prispevka iz odstavka 2. Vendar se plačilo posebnega finančnega prispevka iz člena 2(2)(b) ne sme izvesti po obdobju šest (6) mesecev po izteku veljavnosti Protokola.

Člen 8

Začasna prekinitev izvajanja Protokola

1.   Izvajanje tega protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od strank, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)	če nastanejo neobičajne okoliščine, kot so opredeljene v členu 2(h) Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ovirajo izvajanje ribolovnih dejavnosti v sãotomejski izključni ekonomski coni;

(b)	če zaradi bistvenih sprememb glede določitve in izvajanja ribiške politike, na podlagi katere je bil sklenjen ta protokol, ena od strank zahteva pregled njegovih določb, da bi se te po potrebi spremenile;

(c)	če ena od strank na podlagi postopka, določenega s členoma 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja, ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma;

(d)	če Evropska unija ne plača finančnega prispevka iz člena 2(2)(a) iz razlogov, ki niso navedeni v tem členu;

(e)	če med strankama nastane spor glede uporabe ali razlage tega protokola.

2.   Izvajanje Protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od strank, kadar spora med strankama ni bilo mogoče rešiti s posvetovanji v okviru skupnega odbora.

3.   V primeru začasne prekinitve uporabe Protokola mora zadevna stranka poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri (3) mesece pred datumom, ko naj bi začasna prekinitev začela veljati.

4.   V primeru začasne prekinitve stranki nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če tak spor sporazumno rešita, se Protokol začne ponovno uporabljati, znesek finančnega prispevka pa se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bila uporaba Protokola začasno prekinjena.

Člen 9

Nacionalno pravo, ki se uporablja

1.   Dejavnosti ribiških plovil Evropske unije, ki izvajajo dejavnosti v sãotomejskih vodah, ureja zakonodaja São Tomé in Príncipe, ki se uporablja, razen če je v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, tem protokolu ter njegovi prilogi in dodatkih določeno drugače.

2.   Sãotomejskih organi Evropsko komisijo obvestijo o vsakršni spremembi zakonodaje ali novi zakonodaji, povezani z ribiškim sektorjem.

3.   Evropska komisija sãotomejske organe obvesti o vsakršni spremembi zakonodaje ali kakršni koli novi zakonodaji, povezani z ribolovnimi dejavnostmi ladjevja Evropske unije v oddaljenih vodah.

Člen 10

Elektronska komunikacija

1.   São Tomé in Príncipe in Evropska unija se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavili informacijske sisteme, potrebne za elektronsko izmenjavo vseh informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

2.   Elektronska različica dokumenta se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.

3.   São Tomé in Príncipe in Evropska unija se nemudoma obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. V tem primeru se informacije in dokumenti v zvezi z izvajanjem Sporazuma samodejno nadomestijo s tiskano različico.

Člen 11

Zaupnost podatkov

1.   São Tomé in Príncipe in Evropska unija se zavezujeta, da se bodo vsi osebni podatki v zvezi s plovili EU in njihovimi ribolovnimi dejavnostmi, pridobljeni v okviru Sporazuma, vedno obravnavali skrbno v skladu z načeloma zaupnosti in varstva podatkov.

2.   Stranki zagotovita, da so v skladu z zadevnimi določbami ICCAT javnosti dostopni samo zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih v sãotomejskih vodah. Podatke, ki se lahko štejejo za zaupne, smejo pristojni organi uporabiti izključno za izvajanje Sporazuma ter za upravljanja ribolova, nadzor in spremljanje.

Člen 12

Trajanje

Ta protokol in njegova priloga se uporabljata štiri (4) leta od začetka začasne uporabe v skladu s členoma 14 in 15, razen v primeru odpovedi v skladu s členom 13.

Člen 13

Odpoved

1.   V primeru odpovedi tega protokola zadevna stranka drugo stranko pisno uradno obvesti o svoji nameri, da bo odpovedala Protokol, najmanj šest (6) mesecev pred datumom, ko naj bi odpoved začela veljati.

2.   Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka stranki začneta posvetovanja.

Člen 14

Začasna uporaba

Ta protokol se začasno uporablja od datuma podpisa, vendar ne pred 13. majem 2014.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan, ko se stranki medsebojno uradno obvestita, da so postopki, potrebni za začetek veljavnosti, zaključeni.

---

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/27

---

UREDBA SVETA (EU) št. 607/2014

z dne 19. maja 2014

o razdelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko São Tomé in Príncipe

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 23. julija 2007 s sprejetjem Uredbe (ES) št. 894/2007 (1) odobril Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko São Tomé in Principe in Evropsko skupnostjo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu).

(2)

Unija in Demokratična republika São Tomé in Príncipe sta 19. decembra 2013 s pogajanji dosegli in parafirali nov protokol k Sporazumu o partnerstvu, ki plovilom Unije dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Demokratična republika São Tomé in Príncipe izvaja svojo suverenost ali jurisdikcijo na področju ribištva.

(3)	Svet je 19. maja 2014 sprejel Sklep 2014/334/EU (2) o podpisu in začasni uporabi novega protokola.

(4)	Treba bi bilo določiti način razdelitve ribolovnih možnosti med države članice za obdobje uporabe novega protokola.

(5)

Če se izkaže, da dovoljenja za ribolov ali ribolovne možnosti, dodeljene Uniji v skladu z novim protokolom, niso v celoti izčrpane, bo Komisija o tem obvestila države članice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 (3). Če v roku, ki ga določi Svet, ni odgovora, se to šteje za potrdilo, da plovila zadevne države članice v zadevnem obdobju svojih ribolovnih možnosti ne izkoriščajo v celoti. Ta rok bi bilo treba določiti.

(6)	Za zagotovitev stalnosti ribolovnih dejavnosti plovil Unije je v novem protokolu določena njegova začasna uporaba s strani pogodbenic od dne njegovega podpisa. Ta uredba bi se zato morala uporabljati od dneva podpisa novega protokola –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ribolovne možnosti, ki jih določa Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko São Tomé in Príncipe (v nadaljnjem besedilu: Protokol), se med države članice razdelijo, kot sledi:

(a)	plovila za ribolov tuna s potegalko: Španija 16 plovil Francija 12 plovil

(b)	plovila s površinskim parangalom: — v prvih dveh letih veljavnosti Protokola: Španija 4 plovila Portugalska 2 plovili — v zadnjih dveh letih veljavnosti Protokola: Španija 5 plovil Portugalska 1 plovilo

2.   Uredba (ES) št. 1006/2008 se uporablja brez poseganja v Sporazum o partnerstvu.

3.   Če se z vlogami za dovoljenja za ribolov držav članic iz odstavka 1 ne izčrpajo ribolovne možnosti, ki jih določa Protokol, Komisija upošteva vloge za dovoljenja za ribolov katere koli druge države članice v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1006/2008.

4.   Rok, v katerem morajo države članice potrditi, da v celoti ne izkoriščajo ribolovnih možnosti, ki so jim dodeljene, kot je določeno v členu 10(1) Uredbe (ES) št. 1006/2008, je deset delovnih dni od datuma, ko Komisija obvesti države članice, da ribolovne možnosti niso v celoti izkoriščene.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma podpisa Protokola.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 894/2007 z dne 23. julija 2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo (UL L 205, 7.8.2007, str. 35).

(2)  Sklep Sveta 2014/334/EU z dne 19. maja 2014 o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Demokratično republiko São Tomé in Príncipe (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti ter o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 1627/94 in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 3317/94 (UL L 286, 29.10.2008, str. 33).

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/29

---

UREDBA SVETA (EU, Euratom) št. 608/2014

z dne 26. maja 2014

o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti četrtega odstavka člena 311 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (1) in zlasti člena 9 Sklepa,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

po posebnem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Treba bi bilo zagotoviti preglednost sistema virov lastnih sredstev Unije z zagotavljanjem ustreznih informacij proračunskemu organu. Zato bi morale države članice Komisiji omogočiti dostop do dokumentov in informacij, potrebnih za izvajanje pooblastil, ki jih ima v zvezi z lastnimi sredstvi Unije, ter ji te podatke in dokumente po potrebi poslati.

(2)	Ureditev poročanja držav članic, odgovornih za zbiranje lastnih sredstev, Komisiji, bi morala omogočati, da lahko Komisija spremlja ukrepanje držav članic za izterjavo lastnih sredstev, zlasti v primerih goljufij in nepravilnosti.

(3)	Morebitne presežke prihodkov Unije nad skupnimi dejanskimi odhodki v proračunskem letu bi bilo treba prenesti v naslednje proračunsko leto, da se zagotovi uravnotežen proračun. Zato bi bilo treba določiti razliko, ki se prenese v naslednje leto.

(4)	Države članice bi morale izvajati preverjanja in preiskave v zvezi z določitvijo lastnih sredstev Unije in njihovim dajanjem na razpolago. Da se omogoči uporaba finančnih pravil v zvezi z lastnimi sredstvi, bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(5)

Zaradi doslednosti in jasnosti bi bilo treba oblikovati določbe o pooblastilih in obveznostih zastopnikov Komisije, pooblaščenih za izvajanje inšpekcijskih pregledov v zvezi z lastnimi sredstvi Unije, ob upoštevanju posebne narave posameznih virov lastnih sredstev. Treba bi bilo opredeliti pogoje, pod katerimi pooblaščeni zastopniki opravljajo svoje naloge, in zlasti določiti pravila, ki jih morajo upoštevati vsi uradniki, drugi uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki Unije glede poklicne zaupnosti in varstva osebnih podatkov. Treba je opredeliti status napotenih nacionalnih strokovnjakov in možnost, da zadevna država članica zavrne prisotnost uradnikov iz drugih držav članic na inšpekcijskem pregledu.

(6)

Zaradi doslednosti bi bilo treba določene določbe Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 (2) vključiti v to uredbo. Te določbe se nanašajo na izračun razlike in njen vnos v proračun, kontrolo in nadzor lastnih sredstev ter ustrezne zahteve glede poročanja, kot tudi Svetovalni odbor za lastna sredstva.

(7)	Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(8)

Za sprejemanje izvedbenih aktov, ki bi določali podrobna pravila za poročanje o goljufijah in nepravilnostih, ki vplivajo na upravičenost do tradicionalnih lastnih sredstev in letna poročila držav članic o njihovih inšpekcijskih pregledih, bi bilo treba zaradi tehnične narave teh aktov, ki jo narekujejo zahteve v zvezi s poročanjem, uporabiti svetovalni postopek.

(9)	Za splošne določbe, ki veljajo za vse vrste virov lastnih sredstev ter se nanašajo na kontrolo in nadzor prihodkov, kar vključuje tudi ustrezne zahteve glede poročanja, se zahteva ustrezen parlamentarni nadzor, ki je določen v Pogodbah.

(10)	Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1026/1999 (4) bi bilo treba razveljaviti.

(11)	Posvetovanja so bila opravljena z Evropskim računskim sodiščem in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, ki sta sprejela mnenji (5).

(12)	Zaradi doslednosti in ob upoštevanju člena 11 Sklepa 2014/335/EU, Euratom bi morala ta uredba začeti veljati isti dan kot ta sklep in se uporabljati od 1. januarja 2014 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

DOLOČITEV LASTNIH SREDSTEV

Člen 1

Izračun in vnos razlike v proračun

1.   Za namene uporabe člena 7 Sklepa 2014/335/EU, Euratom razlika v zadevnem proračunskem letu pomeni razliko med vsemi prihodki, zbranimi v zvezi s tem proračunskim letom, in zneskom plačil, izvedenih na osnovi odobritev za to proračunsko leto, povečanih za znesek odobritev za isto proračunsko leto, prenesenih v skladu s členom 13 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

Razlika se poveča ali zmanjša za neto znesek odobritev, prenesenih iz preteklih proračunskih let in nato razveljavljenih. Z odstopanjem od člena 8(1) finančne uredbe se razlika poveča ali zmanjša tudi za:

(a)	plačila, ki presegajo nediferencirane odobritve, prenesene iz preteklega proračunskega leta v skladu s členom 13(1) in (4) finančne uredbe zaradi sprememb tečajev eura;

(b)	razliko med pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami v proračunskem letu.

2.   Komisija vsako proračunsko leto pred koncem oktobra na podlagi podatkov, ki jih ima takrat na razpolago, pripravi oceno lastnih sredstev, ki bodo zbrana v celotnem letu. V primeru znatnih razlik v primerjavi s prvotnimi ocenami se lahko sprejme pisni predlog spremembe k predlogu proračuna za naslednje proračunsko leto ali sprememba proračuna za tekoče proračunsko leto.

POGLAVJE II

DOLOČBE V ZVEZI S KONTROLO IN NADZOROM, VKLJUČNO Z USTREZNIMI ZAHTEVAMI GLEDE POROČANJA

Člen 2

Ukrepi za kontrolo in nadzor

1.   Lastna sredstva iz člena 2(1) Sklepa 2014/335/EU, Euratom se pregledujejo, kot je določeno v tej uredbi, brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 (7) in Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (8).

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so Komisiji dana na razpolago lastna sredstva iz člena 2(1) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

3.   Kadar se ukrepi za kontrolo in nadzor nanašajo na tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1)(a) Sklepa 2014/335/EU, Euratom:

(a)	države članice izvajajo preverjanja in preiskave v zvezi z določanjem in dajanjem na razpolago teh lastnih sredstev;

(b)	države članice na zahtevo Komisije izvedejo dodatne inšpekcijske preglede. V svoji zahtevi Komisija navede razloge za dodatni inšpekcijski pregled. Komisija lahko tudi zahteva, da se ji pošljejo določeni dokumenti;

(c)

države članice Komisijo na njeno zahtevo povežejo z inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvajajo. Kadar je Komisija povezana z inšpekcijskim pregledom, ima dostop, kolikor je to potrebno zaradi uporabe te uredbe, do dokazil v zvezi z določitvijo lastnih sredstev in njihovim dajanjem na razpolago ter do vseh drugih ustreznih dokumentov v zvezi z navedenimi dokazili;

(d)	Komisija lahko sama izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem. Zastopnikom, ki jih Komisija pooblasti za tak inšpekcijski pregled, se omogoči dostop do dokumentov, kot je določeno za inšpekcijske preglede iz točke (c). Države članice omogočijo navedene inšpekcijske preglede;

(e)

inšpekcijski pregledi iz točk (a) do (d) ne posegajo v naslednje: (i) inšpekcijske preglede, ki jih izvajajo države članice v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi; (ii) ukrepe iz členov 287 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); (iii) ureditev inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 322(1)(b) PDEU.

4.   Kadar se ukrepi za kontrolo in nadzor nanašajo na lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) iz člena 2(1)(b) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, se izvajajo v skladu s členom 11 Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89.

5.   Kadar se ukrepi za kontrolo in nadzor nanašajo na lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) iz člena 2(1)(c) Sklepa 2014/335/EU, Euratom:

(a)

Komisija skupaj z zadevno državo članico vsako leto preveri sporočene skupne zneske glede morebitnih napak pri pripravi podatkov, zlasti v zadevah, ki jih priglasi odbor BND, ustanovljen z Uredbo (ES, Euratom) št. 1287/2003. Pri tem lahko v posameznih primerih pregleda tudi izračune in osnovne statistične podatke, razen informacij o posameznih družbah ali osebah, če ustrezne ocene ne bi bilo mogoče zagotoviti drugače;

(b)	Komisiji se omogoči dostop do dokumentov v zvezi s statističnimi postopki in osnovnimi statističnimi podatki iz člena 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003.

6.   Za namene ukrepov za kontrolo in nadzor iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena lahko Komisija zahteva od držav članic, da ji pošljejo ustrezne dokumente ali poročila v zvezi s sistemi, ki jih uporabljajo za zbiranje lastnih sredstev ali dajanje na razpolago teh sredstev Komisiji.

Člen 3

Pooblastila in obveznosti pooblaščenih zastopnikov Komisije

1.   Komisija posebej za opravljanje inšpekcijskih pregledov iz člena 2 imenuje nekatere svoje uradnike ali druge uslužbence (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zastopniki).

Za vsak inšpekcijski pregled Komisija pooblaščenim zastopnikom da pisno pooblastilo, v katerem sta navedena njihova identiteta in uradni položaj.

Pri inšpekcijskih pregledih lahko sodelujejo osebe, ki jih države članice začasno dajo na razpolago Komisiji kot napotene nacionalne strokovnjake.

Z izrecnim in predhodnim soglasjem zadevne države članice lahko Komisija zaprosi za pomoč uradnike iz drugih držav članic kot opazovalce. Komisija zagotovi, da ti uradniki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3 tega člena.

2.   Pooblaščeni zastopniki med inšpekcijskimi pregledi tradicionalnih lastnih sredstev in lastnih sredstev iz naslova DDV, iz člena 2(3) oziroma (4), ravnajo na način, ki je združljiv s pravili, ki veljajo za uradnike zadevne države članice. Zavezuje jih poklicna skrivnost v skladu s pogoji iz odstavka 3 tega člena.

Pri inšpekcijskih pregledih lastnih sredstev iz naslova BNP iz člena 2(5) Komisija spoštuje nacionalna pravila o zaupnosti statističnih podatkov.

Pooblaščeni zastopnik lahko po potrebi vzpostavi stik z dolžniki, vendar samo v okviru inšpekcijskih pregledov tradicionalnih lastnih sredstev in samo prek pristojnih organov, katerih postopki za zbiranje lastnih sredstev so predmet pregleda.

3.   Za informacije, ki se v kakršni koli obliki sporočajo ali pridobijo v skladu s to uredbo, velja poklicna skrivnost, uživajo pa varstvo, kot je za podobne informacije zagotovljeno z nacionalnim pravom države članice, v kateri so bile informacije zbrane, in z ustreznimi predpisi, ki se uporabljajo za institucije Unije.

Te informacije se ne smejo sporočiti nikomur razen osebam znotraj institucij Unije ali držav članic, ki morajo biti z njimi seznanjene po uradni dolžnosti; prav tako se brez predhodnega soglasja države članice, v kateri so bile informacije zbrane, ne smejo uporabljati v druge namene razen tistih, določenih v tej uredbi.

Prvi in drugi pododstavek se uporabljata za uradnike, druge uslužbence Unije in napotene nacionalne strokovnjake.

4.   Komisija zagotovi, da pooblaščeni zastopniki in druge osebe, ki delujejo na podlagi njenega pooblastila, ravnajo v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter drugimi pravili Unije in nacionalnimi pravili v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Člen 4

Priprava in vodenje inšpekcijskih pregledov

1.   Komisija v ustrezno utemeljenem sporočilu o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti državo članico, v kateri se izvede inšpekcijski pregled. Pri takem inšpekcijskem pregledu lahko sodelujejo zastopniki zadevne države članice.

2.   Pri inšpekcijskih pregledih tradicionalnih lastnih sredstev, s katerimi je povezana Komisija v skladu s členom 2(3), in lastnih sredstev iz naslova DDV iz člena 2(4), organizacijo dela in odnose s službami, ki sodelujejo v pregledu, zagotavlja služba, ki jo imenuje zadevna država članica.

3.   Inšpekcijske preglede tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(3)(d) na kraju samem izvajajo pooblaščeni zastopniki. Za namene organizacije dela in zagotavljanja odnosov s službami ter, kadar je to primerno, dolžniki, vključenimi v inšpekcijski pregled, ti zastopniki pred inšpekcijskim pregledom na kraju samem vzpostavijo potrebne stike z uradniki, ki jih imenuje zadevna država članica. Za to vrsto inšpekcijskega pregleda se pooblastilu priloži dokument, v katerem sta navedena cilj in namen inšpekcijskega pregleda.

4.   Inšpekcijske preglede v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova BND iz člena 2(5) izvajajo pooblaščeni zastopniki. Za namene organizacije dela ti zastopniki vzpostavijo potrebne stike s pristojnimi upravami v državah članicah.

5.   Države članice zagotovijo, da službe ali agencije, ki so odgovorne za določanje in zbiranje lastnih sredstev ter njihovo dajanje na razpolago, in organi, ki so jim službe oziroma agencije dale navodila za izvajanje inšpekcijskih pregledov v zvezi s tem, zagotavljajo pooblaščenim zastopnikom potrebno pomoč pri opravljanju njihovih nalog.

Za namene inšpekcijskih pregledov tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(3)(d) na kraju samem zadevne države članice pravočasno obvestijo Komisijo o identiteti in uradnem položaju oseb, ki so jih imenovale za sodelovanje pri teh inšpekcijskih pregledih, ter za zagotavljanje vse potrebne pomoči pooblaščenim zastopnikom pri opravljanju njihovih nalog.

6.   Rezultati kontrol in inšpekcijskih pregledov iz člena 2, razen inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajajo države članice iz člena 2(3)(a) in (b), se v roku treh mesecev po ustrezni poti sporočijo zadevni državi članici. Država članica predloži svoje pripombe v roku treh mesecev po prejemu poročila. Iz ustrezno utemeljenih razlogov pa lahko Komisija zadevno državo članico pozove, da svoje pripombe glede posameznih točk predloži v roku enega meseca po prejemu poročila. Zadevna država članica lahko prošnjo zavrne s sporočilom, v katerem navede razloge, ki ji preprečujejo, da bi se lahko odzvala na prošnjo Komisije.

Nato se rezultati in pripombe iz prvega pododstavka, skupaj s povzetkom poročila, pripravljenega v zvezi s kontrolami lastnih sredstev iz naslova DDV, pošljejo vsem državam članicam.

Kadar se med inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ali povezanimi inšpekcijskimi pregledi tradicionalnih lastnih sredstev ugotovi, da je treba spremeniti ali popraviti podatke v izkazih ali izjavah v zvezi z lastnimi sredstvi, poslanih Komisiji, in je treba zadevne popravke vnesti v posodobljen izkaz ali izjavo, se zadevne spremembe v tako uporabljenem izkazu ali izjavi opremijo z ustreznimi opombami.

Člen 5

Poročanje o goljufijah in nepravilnostih, ki vplivajo na upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev

1.   V zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi iz člena 2(1)(a) Sklepa 2014/335/EU, Euratom države članice v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja pošljejo Komisiji opis ugotovljenih primerov goljufij in nepravilnosti glede upravičenih zneskov, ki presegajo 10 000 EUR.

V roku iz prvega pododstavka vsaka država članica predloži podatke o stanju goljufij in nepravilnosti, o katerih je že poročala Komisiji, za katere pa pred tem še ni navedla, ali bodo zneski izterjani, razveljavljeni ali jih ni mogoče izterjati.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti glede opisov iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2).

3.   Povzetek priglasitev iz odstavka 1 tega člena se vključi v poročilo Komisije iz člena 325(5) PDEU.

Člen 6

Poročanje držav članic o inšpekcijskih pregledih tradicionalnih lastnih sredstev

1.   Države članice Komisiji predložijo podrobna letna poročila o svojih inšpekcijskih pregledih v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi in rezultate teh pregledov, splošne podatke ter kakršna koli načelna vprašanja v zvezi z glavnimi težavami, ki nastanejo pri uporabi zadevnih uredb, s katerimi se izvaja Sklep 2014/335/EU, Euratom, zlasti spornimi zadevami. Poročila pošljejo Komisiji do 1. marca v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Komisija na podlagi teh poročil pripravi zbirno poročilo, ki ga pošlje vsem državam članicam.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko letnih poročil držav članic iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2).

3.   Komisija o delovanju ureditve inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(3) vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE III

ODBOR IN KONČNE DOLOČBE

Člen 7

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Svetovalni odbor za lastna sredstva. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

Končne določbe

Uredba (ES, Euratom) št. 1026/1999 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo in na določbe Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000, razveljavljene z Uredbo Sveta (EU, Euratom št. 609/2014 (11), ki so navedene v korelacijski tabeli iz Priloge k tej uredbi, se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu z navedeno korelacijsko tabelo.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan začetka veljavnosti Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

---

(1)  Glej stran 105 tega Uradnega lista.

(2)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih Skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(4)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1026/1999 z dne 10. maja 1999 o določitvi pravic in obveznosti zastopnikov, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 126, 20.5.1999, str. 1).

(5)  Mnenje št. 2/2012 Evropskega računskega sodišča z dne 20. marca 2012 (UL C 112, 18.4.2012, str. 1) in mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2012 (UL C 181, 21.6.2012, str. 45).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (UL L 155, 7.6.1989, str. 9).

(8)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 z dne 15. julija 2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) (UL L 181, 19.7.2003, str. 1).

(9)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(10)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (glej stran 39 tega Uradnega lista).

---

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/39

---

UREDBA SVETA (EU, Euratom) št. 609/2014

z dne 26. maja 2014

o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 (2) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Nekatere določbe Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 so vključene v Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 (3) in zato v tej uredbi ne bi smele biti vključene. Navedene določbe se nanašajo na izračun razlike in njen vnos v proračun, kontrolo lastnih sredstev in nadzor nad njimi ter ustrezne zahteve glede poročanja, pa tudi Svetovalni odbor za lastna sredstva.

(3)

Unija mora imeti lastna sredstva iz člena 2 Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (4) na razpolago pod najugodnejšimi pogoji in zato bi bilo treba določiti pravila, po katerih države članice ta lastna sredstva zagotavljajo Komisiji. V tej uredbi so prevzeta pravila o dajanju na razpolago tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(1)(a) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) iz člena 2(1)(b) tega sklepa (v nadaljnjem besedilu: lastna sredstva iz naslova DDV) ter lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) iz člena 2(1)(c) navedenega sklepa (v nadaljnjem besedilu: lastna sredstva iz naslova BND), ki so bila prej vključena v Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

(4)	V zvezi z lastnimi sredstvi bi bilo treba opredeliti pojem določitve upravičenega zneska in podrobna pravila za izpolnjevanje obveznosti določitve tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(1)(a) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

(5)	Za lastna sredstva iz dajatev na sladkor, ki naj bi se zbrali v proračunskem letu, ki je enako tržnemu letu, na katerega se odhodki nanašajo, bi bilo treba določiti, da morajo države članice te prelevmane dati na razpolago Komisiji v proračunskem letu, v katerem so določeni.

(6)	Države članice bi morale Komisiji omogočiti dostop do dokumentov in podatkov, potrebnih za izvajanje pooblastil, ki jih ima v zvezi z lastnimi sredstvi Unije, ter ji te dokumente in podatke po potrebi poslati.

(7)	Državni organi, odgovorni za zbiranje lastnih sredstev, bi morali biti sposobni Komisiji kadar koli predložiti vse dokumente, ki utemeljujejo zbrana lastna sredstva.

(8)

Treba bi bilo voditi posebne račune upravičenih zneskov, ki niso bili izterjani. Ti računi in predložitev četrtletnega poročila o teh računih naj bi omogočali Komisiji natančnejše spremljanje in nadzor postopkov, ki jih uporabijo države članice za zbiranje lastnih sredstev, zlasti tistih, pri katerih je šlo za goljufije ali nepravilnosti.

(9)	Določiti bi bilo treba zastaralni rok za stike med državami članicami in Komisijo, ker se novi upravičeni zneski, ki jih države članice določijo za pretekla leta, štejejo kot upravičeni zneski, določeni za tekoče leto.

(10)

Da bi zagotovili financiranje proračuna Unije v vseh okoliščinah, bi bilo treba za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND, vzpostavljena v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (5), določiti postopek, po katerem dajejo države članice lastna sredstva, predvidena v proračunu, na razpolago Uniji v obliki rednih mesečnih dvanajstin in pozneje te zneske popravijo glede na dejansko osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV in ustrezne spremembe BND, takoj ko so te v celoti znane.

(11)	Treba bi bilo pojasniti vpliv sprememb podatkov o BND, do katerih pride po koncu vsakega proračunskega leta, na financiranje bruto znižanj.

(12)

Lastna sredstva bi bilo treba dati na razpolago v obliki vknjižbe zapadlih zneskov na račun, ki je v ta namen odprt v imenu Komisije pri ministrstvu za finance ali organu, ki ga pooblasti posamezna država članica. Da bi pretok sredstev omejili samo na pretok, ki je potreben za izvrševanje proračuna, se mora Unija pri črpanju iz navedenih računov omejiti samo na pokrivanje denarnih potreb Komisije.

(13)	Komisiji je treba zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje ureditvenih zahtev za plačila, ki so pogosta predvsem v prvih mesecih leta, zlasti v zvezi s posebnimi potrebami plačevanja odhodkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (6).

(14)	V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba poskrbeti, da stroški izterjave obresti na lastna sredstva, ki se dajo na razpolago z zamudo, ne presegajo zneska dolgovanih obresti.

(15)	Uskladiti bi bilo treba poročanje o odpisih določenih upravičenih zneskov, za katere se razglasi ali šteje, da so neizterljivi.

(16)	Tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo bo omogočilo pravilno uporabo finančnih pravil v zvezi z lastnimi sredstvi.

(17)	Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(18)

Za sprejemanje izvedbenih aktov, ki naj bi določali podrobna pravila za mesečna poročila o računih za upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev in četrtletna poročila o posebnih računih, pa tudi za primere neizterljivih zneskov, ki presegajo 50 000 EUR, bi bilo treba zaradi tehnične narave teh aktov, ki so potrebni za poročanje, uporabiti svetovalni postopek.

(19)	Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 bi bilo treba razveljaviti.

(20)	Zaradi doslednosti in upoštevanja člena 11 Sklepa 2014/335/EU, Euratom bi morala ta uredba začeti veljati isti dan kot navedeni sklep in bi jo bilo treba uporabljati od 1. januarja 2014 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

V tej uredbi so določena pravila, po katerih se dajo Komisiji na razpolago lastna sredstva Unije iz člena 2(1)(a), (b) in (c) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

Člen 2

Datum določitve tradicionalnih lastnih sredstev

1.   Za uporabo te uredbe se upravičenost Unije do tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(1)(a) Sklepa 2014/335/EU, Euratom določi takoj, ko so izpolnjeni pogoji za knjiženje upravičenega zneska na račune in za obvestitev dolžnika, določeni v carinskih predpisih.

2.   Datum določitve upravičenega zneska iz odstavka 1 je datum knjiženja v računovodske knjige, ki so določene v carinskih predpisih.

Za prelevmane in druge dajatve v zvezi s skupno ureditvijo trgov za sladkor je datum določitve upravičenega zneska iz odstavka 1 datum obvestila po predpisih za sektor sladkorja.

Kadar to obvestilo ni izrecno predpisano, je ta datum tisti, ko države članice določijo zneske, ki jim jih dolgujejo dolžniki, po potrebi kot predplačilo ali plačilo razlike.

3.   V spornih primerih se šteje, da za namene določitve upravičenega zneska iz odstavka 1 lahko upravičeni znesek izračunajo pristojni upravni organi najpozneje do sprejetja prve upravne odločbe, s katero se obvesti dolžnika o dolgu, ali ob začetku sodnega postopka, če je to prej.

Datum določitve iz odstavka 1 je datum odločbe ali izračuna, ki sledi začetku tega sodnega postopka.

4.   Kadar je treba obvestilo popraviti, se uporablja odstavek 1.

Člen 3

Shranjevanje dokazil

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se dokazila o določitvi upravičenega zneska in dajanju lastnih sredstev na razpolago hranijo najmanj tri koledarska leta, šteto od konca leta, na katero se dokazila nanašajo.

Države članice dokazila v zvezi s statističnimi postopki in osnovami iz člena 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 hranijo do 30. septembra četrtega leta po zadevnem proračunskem letu. Dokazila v zvezi z osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV se hranijo enako dolgo.

Če se pri potrjevanju dokazil iz prvega in drugega odstavka v skladu s členom 2(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014 ali členom 11 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 (8) izkaže, da je potreben popravek, se dokazila hranijo še dovolj dolgo po roku iz prvega odstavka, da se lahko popravek izvede in nadzoruje.

Kadar se spor med državo članico in Komisijo v zvezi z obveznostjo dajanja določenega zneska lastnih sredstev na razpolago reši, in sicer sporazumno ali z odločbo Sodišča Evropske unije, pošlje država članica Komisiji dokazila, potrebna za sprejetje ustreznih nadaljnjih finančnih ukrepov, v dveh mesecih po rešitvi spora.

Člen 4

Upravno sodelovanje

1.   Vse države članice sporočijo Komisiji:

(a)	imena služb ali agencij, ki so odgovorne za določanje, zbiranje, dajanje na razpolago in nadziranje lastnih sredstev, ter temeljne določbe v zvezi z vlogo in delovanjem teh služb in agencij;

(b)	splošne določbe zakonov in drugih predpisov ter določbe v zvezi z računovodskim postopkom za določanje, zbiranje, dajanje lastnih sredstev na razpolago ter za nadzor s strani Komisije;

(c)	natančen naziv vseh upravnih in računovodskih evidenc, v katere se vnesejo določeni upravičeni zneski iz člena 2, zlasti računov, ki se uporabljajo za pripravo poročil iz člena 6.

Komisijo je treba takoj obvestiti o vsaki spremembi teh nazivov ali določb.

2.   Komisija pošlje na zahtevo ene države članice podatke iz odstavka 1 vsem državam članicam.

Člen 5

Veljavne stopnje

Enotna stopnja iz člena 2(1)(c) Sklepa 2014/335/EU, Euratom se določi v okviru proračunskega postopka in izračuna kot odstotek vsote napovedi bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic, in sicer tako, da v celoti krije tisti del proračuna, ki se ne financira iz prihodkov iz člena 2(1)(a) in (b) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, iz finančnih prispevkov za dodatne programe na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter drugih prihodkov.

Ta stopnja je v proračunu izražena s številko, ki ima toliko decimalnih mest, kolikor je potrebno, da se lastna sredstva iz naslova BND v celoti razdelijo po državah članicah.

POGLAVJE II

RAČUNI LASTNIH SREDSTEV

Člen 6

Knjiženje na račune in poročanje

1.   Račune lastnih sredstev, ki so razčlenjeni po vrstah sredstev, vodi ministrstvo za finance vsake države članice ali organ, ki ga pooblasti posamezna država članica.

2.   Za namene računovodstva lastnih sredstev se mesec ne konča pred 13. uro zadnjega delovnega dne v mesecu, v katerem je bil določen upravičeni znesek.

3.   Upravičeni zneski, določeni v skladu s členom 2, se ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka knjižijo na račune najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil upravičeni znesek določen.

Določeni upravičeni zneski, ki niso knjiženi na računih iz prvega pododstavka, ker še niso izterjani in zanje ni bilo predloženo jamstvo, se v obdobju iz prvega pododstavka prikazujejo na posebnih računih. Države članice lahko uporabijo isti postopek, kadar se višina določenih upravičenih zneskov, za katere je bilo predloženo jamstvo, izpodbija in bi se po rešitvi nastalega spora lahko spremenila.

Lastna sredstva iz naslovov DDV in BND pa se ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravki proračunskih neravnovesij, odobreni Združenemu kraljestvu, in bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, knjižijo na račune iz prvega pododstavka na naslednji način:

—	dvanajstine iz člena 10(3) se knjižijo prvi delovni dan vsakega meseca,

—	razlike iz člena 10(4) in (6) ter popravki iz člena 10(5) in (7) se knjižijo letno, razen posebnih popravkov iz prve alinee člena 10(5), ki se knjižijo na račune prvi delovni dan v mesecu, ki sledi dogovoru med zadevno državo članico in Komisijo.

Določeni upravičeni zneski iz naslova dajatev in drugih stroškov v zvezi s skupno tržno ureditvijo v sektorju sladkorja se knjižijo na račune iz prvega pododstavka. Če ti upravičeni zneski niso izterjani v rokih, ki so določeni, lahko države članice popravijo vknjižbo in izjemoma knjižijo upravičene zneske na posebne račune.

4.   Vse države članice v rokih, določenih v odstavku 3, pošljejo Komisiji:

(a)	mesečno poročilo o računih za upravičene zneske iz prvega pododstavka odstavka 3;

(b)	četrtletno poročilo o posebnih računih iz drugega pododstavka odstavka 3.

Države članice skupaj s temi mesečnimi poročili pošljejo podatke ali poročila o odbitkih od lastnih sredstev na podlagi določb o območjih s posebnim statusom.

Skupaj s končnimi četrtletnimi poročili za zadevno leto posredujejo države članice oceno skupnih upravičenih zneskov na posebnem računu na dan 31. decembra leta, za katero sredstev verjetno ne bo mogoče izterjati.

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za mesečna in četrtletna poročila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 16(2).

Člen 7

Računovodski popravki

Po 31. decembru tretjega leta, ki sledi zadevnemu letu, popravki vsote mesečnih poročil, ki jih države članice pošiljajo na podlagi prvega pododstavka člena 6(4) za zadevno leto, niso več mogoči, razen v točkah, za katere je pred tem datumom Komisija ali zadevna država članica poslala obvestilo.

Člen 8

Popravki določitve upravičenih zneskov

Popravki iz člena 2(4) se prištejejo ali odštejejo od skupnih določenih upravičenih zneskov. Popravki se knjižijo na račune iz prvega in drugega pododstavka člena 6(3) ter v poročila iz člena 6(4) v skladu z datumom teh popravkov.

POGLAVJE III

DAJANJE LASTNIH SREDSTEV NA RAZPOLAGO

Člen 9

Ureditev z ministrstvi za finance in ureditev knjiženja

1.   Po postopku iz člena 10 vse države članice lastna sredstva knjižijo v dobro računa, ki je v imenu Komisije odprt pri ministrstvu za finance ali organu, ki ga je država članica pooblastila.

Račun se vodi v nacionalni valuti, in to brezplačno.

2.   Države članice ali organi, ki jih države članice pooblastijo, pošljejo Komisiji v elektronski obliki:

(a)	na delovni dan, ko so lastna sredstva knjižena na račun Komisije, izpisek stanja na računu ali potrdilo o vknjižbi sredstev, iz katerega je razvidno knjiženje teh lastnih sredstev;

(b)	brez poseganja v točko (a), najpozneje drugi delovni dan po knjiženju lastnih sredstev na račun izpisek stanja na računu, iz katerega je razvidno knjiženje teh lastnih sredstev.

3.   Zneski v dobro se preračunajo v eure v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (10).

Člen 10

Določanje zneskov, časovni razpored za dajanje na razpolago, popravki

1.   Ko se odštejejo stroški zbiranja v skladu s členom 2(3) in členom 10(3) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, se tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1)(a) navedenega sklepa vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil določen upravičeni znesek v skladu s členom 2 te uredbe.

Upravičeni zneski, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi drugega pododstavka člena 6(3) te uredbe, pa se vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili upravičeni zneski izterjani.

2.   Po potrebi lahko Komisija pozove države članice, da sredstva, razen lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, vknjižijo en mesec prej, in sicer na podlagi podatkov, ki jih imajo 15. dan istega meseca.

Vsaka taka vnaprejšnja vknjižba se uskladi naslednji mesec pri knjiženju zneskov iz odstavka 1. Ta uskladitev pomeni knjiženje negativnega zneska v višini zneska, ki je bil knjižen en mesec prej.

3.   Lastna sredstva iz naslovov DDV in BND se ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, knjižijo v dobro prvi delovni dan vsakega meseca v višini, ki pomeni eno dvanajstino ustreznih skupnih zneskov v proračunu, preračunanih v nacionalne valute po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Komisija lahko za posebne potrebe plačevanja odhodkov EKJS v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 in odvisno od stanja kratkoročnih likvidnostnih sredstev Unije pozove države članice, da v prvem četrtletju proračunskega leta en mesec ali dva prej knjižijo dvanajstino ali del dvanajstine zneskov v proračunu za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski.

Po prvem četrtletju zahtevane mesečne vknjižbe ne smejo presegati ene dvanajstine lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, hkrati pa morajo ostati v mejah zneskov, ki so v ta namen predvideni v proračunu.

Komisija o tem obvesti države članice vnaprej, najpozneje dva tedna pred zahtevanim knjiženjem.

Za te vnaprejšnje vknjižbe se uporablja osmi pododstavek, ki se nanaša na znesek, ki se knjiži vsako leto januarja, oziroma deveti pododstavek, če proračun pred začetkom proračunskega leta še ni dokončno sprejet.

Za vsako spremembo enotne stopnje lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ter popravka proračunskih neravnovesij, odobrenega Združenemu kraljestvu, in financiranja tega popravka iz členov 4 in 5 Sklepa 2014/335/EU, Euratom ter financiranja bruto znižanj, odobrenih Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, je potrebno dokončno sprejetje spremembe proračuna in zaradi vsake take spremembe se popravijo dvanajstine, knjižene od začetka proračunskega leta.

Ti popravki se izvedejo pri prvem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna, če je ta sprejeta pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se izvedejo pri drugem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna. Z odstopanjem od člena 11 finančne uredbe se ti popravki knjižijo na računih za proračunsko leto, na katero se nanaša zadevna sprememba proračuna.

Izračun dvanajstin za januar vsakega proračunskega leta temelji na zneskih iz predloga proračuna iz člena 314(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), preračunanih v nacionalne valute po prvem veljavnem menjalnem tečaju po 15. decembru koledarskega leta pred zadevnim proračunskim letom, popravek se izvede z vknjižbo za naslednji mesec.

Če do začetka proračunskega leta proračun še ni dokončno sprejet, države članice prvi delovni dan vsakega meseca, vključno z januarjem, knjižijo eno dvanajstino zneska lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ob upoštevanju vpliva, ki ga imata nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanje, odobreno Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, iz zadnjega sprejetega proračuna; popravek se izvede na prvi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna, če je ta sprejet pred šestnajstim dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se popravek izvede na drugi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna.

4.   Vsem državam članicam se na podlagi letnega poročila o osnovi za lastna sredstva iz naslova DDV iz člena 7(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi podatkov iz navedenega poročila z upoštevanjem enotne stopnje, sprejete za preteklo proračunsko leto, v dobro pa 12 plačil, izvršenih v navedenem proračunskem letu. Vendar pa osnova za lastna sredstva iz naslova DDV posamezne države članice, pri kateri se upošteva navedena stopnja, ne sme presegati odstotka njenega BND, določenega v členu 2(1)(b) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, pri čemer se uporablja opredelitev BND iz prvega pododstavka člena 2(7) tega sklepa. Komisija izračuna razliko in pravočasno obvesti države članice, da jo lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta.

5.   Ob vsaki spremembi osnove za lastna sredstva iz naslova DDV iz člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 vsaka zadevna država članica, katere osnova ob upoštevanju teh popravkov ne presega odstotkov, določenih v členu 2(1)(b) in členu 10(2) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, popravi razliko iz odstavka 4 tega člena na naslednji način:

—

popravki po prvem pododstavku člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, izvedeni do 31. julija, so podlaga za splošni popravek, ki se knjiži na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan v decembru istega leta. Vendar pa se lahko poseben popravek knjiži pred tem datumom, če se tako dogovorita zadevna država članica in Komisija,

—	kadar je zaradi ukrepov za popravek osnove, ki jih sprejme Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, treba popraviti vknjižbe na računu iz člena 9(1) te uredbe, se popravek knjiži na datum, ki ga določi Komisija v skladu z navedenimi ukrepi.

Prav tako se razlika popravi zaradi sprememb BND iz odstavka 7 tega člena, in sicer za vsako državo članico, katere osnova je ob upoštevanju popravkov iz prvega pododstavka tega člena omejena navzgor z odstotki, določenimi v členu 2(1)(b) in členu 10(2) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

Komisija države članice obvesti o teh popravkih pravočasno, tako da jih lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta.

Posebni popravek pa se lahko knjiži kadar koli, če se tako dogovorita zadevna država članica in Komisija.

6.   Na podlagi podatkov o skupnem BND po tržnih cenah in o sestavnih delih BND za preteklo leto, ki jih pošljejo države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003, se vsaki državi članici knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi BND z upoštevanjem stopnje, sprejete za preteklo proračunsko leto, v dobro pa se ji knjižijo plačila, izvršena v navedenem preteklem proračunskem letu. Komisija izračuna razliko in pravočasno obvesti države članice, da jo lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta.

7.   Ob vsaki spremembi BND iz preteklih proračunskih let v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 ob upoštevanju člena 5 navedene uedbe se za vsako zadevno državo članico popravi razlika, določena v skladu z odstavkom 6 tega člena. Ta popravek se določi na način, ki je določen v prvem pododstavku odstavka 5 tega člena. Komisija države članice obvesti o teh popravkih, da jih lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta. Po 30. septembru četrtega leta po danem proračunskem letu sprememb BND ni več mogoče upoštevati, razen v točkah, za katere je v tem roku Komisija ali država članica poslala obvestilo.

8.   Postopka iz odstavkov 4 do 7 pomenita spremembo prihodkov za proračunsko leto, v katerem se izvedeta.

Znesek prihodkov iz proračuna za tekoče proračunsko leto se lahko v skladu s členom 1(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014 s spremembo proračuna poveča ali zmanjša za znesek, ki je rezultat teh postopkov.

9.   V primeru sprememb podatkov o BND v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 se financiranje bruto znižanj, odobrenih Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, naknadno ne spremeni.

Člen 11

Popravek zaradi nesodelovanja

1.   Če država članica v skladu s PDEU in njenima Protokoloma št. 21 in 22 ne sodeluje pri financiranju določenega ukrepa ali politike Unije, ima pravico do popravka, izračunanega v skladu z odstavkom 2 tega člena, pri znesku, ki ga je plačala v lastna sredstva, za vsako leto, v katerem ni sodelovala.

2.   Komisija izračuna popravek v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, istočasno kot določi razliko BND iz člena 10 te uredbe.

Izračun se opravi na podlagi podatkov zadevnega proračunskega leta, in sicer:

(a)	skupnega BND po tržnih cenah in sestavnih delov BND;

(b)	proračunske realizacije odhodkov iz poslovanja zadevnega ukrepa ali politike.

Popravek je enak zmnožku celotnega zneska zadevnih odhodkov, razen odhodkov, ki jih financirajo tretje države, z deležem BND države članice, ki ima pravico do popravka, v BND vseh držav članic. Popravek financirajo sodelujoče države članice glede na lestvico, določeno z deležem njihovega BND v skupnem znesku BND vseh sodelujočih držav članic. Za izračun popravka se zneski preračunavajo med nacionalno valuto in eurom po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom.

Popravek za vsako zadevno leto se izvede samo enkrat in je v primeru naknadne spremembe BND dokončen.

3.   Komisija države članice pravočasno obvesti o zneskih teh popravkov, da jih lahko knjižijo v dobro računa iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra.

Člen 12

Obresti na zneske, dane na razpolago z zamudo

1.   Za vsako zamudo pri knjiženju na račun iz člena 9(1) zadevna država članica plača obresti.

Vendar se zneski obresti, nižji od 500 EUR, ne izterjajo.

2.   Če je država članica v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo uporablja Evropska centralna banka za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečana za dve odstotni točki.

Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.

3.   Če država članica ni v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, ki jo uporabljajo centralne banke za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan zadevnega meseca, povečana za dve odstotni točki; ali, za države članice, za katere obrestna mera centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredna mera, ki velja na denarnem trgu te države članice na prvi dan zadevnega meseca, povečana za dve odstotni točki.

Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.

4.   Za plačilo obresti iz odstavka 1 se člen 9(2) in (3) uporablja mutatis mutandis.

Člen 13

Neizterljivi zneski

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so v skladu s to uredbo Komisiji na razpolago zneski v višini upravičenih zneskov, določenih v členu 2.

2.   Državam članicam ni treba dati Komisiji na razpolago zneskov v višini upravičenih zneskov, določenih v členu 2, ki jih ni mogoče izterjati iz enega od naslednjih razlogov:

(a)	zaradi višje sile;

(b)	zaradi drugih razlogov, na katere nimajo vpliva.

Določeni upravičeni zneski se razglasijo za neizterljive z odločbo pristojnega upravnega organa, ki ugotovi, da jih ni mogoče izterjati.

Za določene upravičene zneske se šteje, da so neizterljivi, najpozneje po petih letih od datuma, ko so bili določeni v skladu s členom 2, ali ko je v primeru upravne ali sodne pritožbe izdana, uradno sporočena ali objavljena dokončna ali pravnomočna odločba.

Če je bil znesek delno plačan, se zgoraj navedeno obdobje največ petih let začne od datuma zadnjega plačila, če dolg s tem ni poravnan.

Zneski, za katere se razglasi ali šteje, da so neizterljivi, se dokončno odstranijo iz posebnih računov iz drugega pododstavka člena 6(3). Prikažejo se v prilogi k četrtletnemu poročilu iz prvega pododstavka člena 6(4) in po potrebi v četrtletnih poročilih iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014.

3.   V treh mesecih po upravni odločbi iz odstavka 2 tega člena ali v skladu z roki iz navedenega odstavka države članice pošljejo Komisiji poročilo s podatki o primerih, ko se je uporabil odstavek 2 tega člena, če zadevni določeni upravičeni zneski presegajo 50 000 EUR.

To poročilo vključuje vse potrebna dejstva za popolno preiskavo vzrokov iz členov 2(a) in (b) tega člena, ki so zadevni državi članici preprečili dajanje zadevnih sredstev na razpolago, in ukrepov izterjave, ki jih je država članica uvedla v zadevnem primeru ali primerih.

To poročilo se sestavi po obrazcu, ki ga pripravi Komisija. V ta namen Komisija sprejme ustrezne izvedbe akte. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 16(2).

4.   Komisija v šestih mesecih od prejema poročila iz odstavka 3 zadevni državi članici sporoči svoje pripombe.

Če Komisija zahteva dodatne podatke, začne teči zgoraj navedeni šestmesečni rok od datuma prejema zahtevanih dodatnih podatkov.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV

Člen 14

Zahteve pri upravljanju denarnih sredstev

1.   Komisija črpa zneske, knjižene v dobro računa iz člena 9(1), v potrebni višini za zadovoljevanje potreb po denarnih sredstvih, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna.

2.   Če so potrebe po denarnih sredstvih večje od sredstev na računih, lahko Komisija črpa več, kakor znašajo ta sredstva skupaj, če so na voljo odobritve v proračunu in do višine lastnih sredstev, predvidenih v proračunu. V takem primeru Komisija vnaprej obvesti države članice o vseh predvidljivih izrednih potrebah.

3.   Samo v primeru zamude pri vračanju posojil, ki so sklenjena ali za katere je dano jamstvo v skladu z uredbami in sklepi Sveta, v okoliščinah, ko Komisija ne more pravočasno sprožiti drugih ukrepov, predvidenih s finančnimi aranžmaji za ta posojila, da bi lahko zagotovila izpolnitev pravnih obveznosti Unije do posojilodajalcev, se lahko za servisiranje dolgov Unije začasno uporabljajo določbe odstavkov 2 in 4, ne glede na pogoje iz odstavka 2.

4.   Razlika med skupnimi sredstvi in potrebami po denarnih sredstvih se razdeli med države članice, pri čemer se čim bolj upoštevajo njihovi deleži v predvidenih proračunskih prihodkih.

Člen 15

Izvrševanje plačilnih nalogov

1.   Države članice ali organi, ki jih države članice pooblastijo, izvršijo plačilne naloge Komisije po navodilih Komisije najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu. V primeru gotovinskih transakcij pa države članice izvršijo plačilne naloge v roku, ki ga zahteva Komisija.

2.   Države članice ali organi, ki jih države članice pooblastijo, pošljejo Komisiji v elektronski obliki najpozneje drugi delovni dan po zaključku posamezne transakcije izpisek stanja na računu, iz katerega je razviden s transakcijo povezan pretok.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Svetovalni odbor za lastna sredstva iz člena 7 Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Prehodna določba o obrestni meri

Obrestna mera iz člena 11 različice Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000, preden je začela veljati Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2028/2004 (11), se še naprej uporablja za izračun zamudnih obresti za plačila, ki so zapadla pred 1. decembrom 2004.

Člen 18

Razveljavitev

1.   Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000 se razveljavi.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan začetka veljavnosti Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

---

(1)  Mnenje št. 2/2012 z dne 20. marca 2012 (UL C 112, 18.4.2012, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem lastnih sredstev Evropske unije (glej stran 29 tega Uradnega lista).

(4)  Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (glej stran 105 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 z dne 15. julija 2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) (UL L 181, 19.7.2003, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (UL L 155, 7.6.1989, str. 9).

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2028/2004 z dne 16. novembra 2004 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 352, 27.11.2004, str. 1).

---

---

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/53

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 610/2014

z dne 14. februarja 2014

o uvedbi odstopanja od Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov v zvezi s Skupnim podjetjem ECSEL

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov (1) in zlasti člena 1(3)(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in ureja sodelovanje Unije v javno-zasebnih partnerstvih, vključno s skupnimi podjetji, na ključnih področjih, kjer lahko raziskave in inovacije prispevajo k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo in pomagajo pri obravnavanju družbenih izzivov.

(2)

Sodelovanje pri posrednih ukrepih v okviru programa Obzorje 2020 bi moralo biti skladno z Uredbo (EU) št. 1290/2013. Vendar je bila zaradi upoštevanja posebnih operativnih razlogov skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 Pogodbe na področju elektronskih komponent in sistemov, Komisija pooblaščena za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za čas trajanja programa Obzorje 2020, da bi organi financiranja na tem področju lahko uporabljali različne stopnje povračila za finančna sredstva Unije v primerih, ko ena ali več držav članic sofinancira posameznega udeleženca ali ukrep.

(3)	Skupno podjetje ECSEL je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) št. 561/2014 (3) za obdobje do 31. decembra 2024 za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju elektronskih komponent in sistemov.

(4)	Posebni operativni razlogi so bili ugotovljeni v zvezi s sofinanciranjem držav članic in uporabo nacionalnih pravil financiranja.

(5)

Glede na navedene operativne razloge je potrebno odstopanje od enotne stopnje povračila iz člena 28(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 v primerih, ko ena ali več držav članic sofinancira posameznega udeleženca ali ukrep, da se omogoči stopnja povračila za finančna sredstva Unije, ki se razlikuje glede na vrsto udeleženca in vrsto ukrepa. Stopnja povračila bi se morala razlikovati glede na vrsto udeleženca in vrsto ukrepa, da bi omogočili lažje čezmejno sodelovanje, zlasti z majhnimi in srednjimi podjetji in nepridobitnimi pravnimi subjekti, ob hkratnem doseganju optimalne stopnje učinka finančnega vzvoda na zasebne naložbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 28(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 lahko Skupno podjetje ECSEL uporabi različne stopnje povračila za finančna sredstva Unije v okviru posameznega ukrepa glede na vrsto udeleženca in vrsto dejavnosti pri ukrepih, ko ena ali več držav članic sofinancira posameznega udeleženca ali ukrep.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 81.

(2)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(3)  Uredba Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (UL L 169, 7.6.2014, str. 152).

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/55

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 611/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 30 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravila v zvezi z delovnimi programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk. Ta pravila je treba dopolniti, da se zagotovi uspešna in učinkovita poraba pomoči Unije. Z novimi pravili bo treba nadomestiti pravila iz Uredbe Komisije (ES) št. 867/2008 (2), ki jo je zato treba razveljaviti.

(2)	Da se omogoči učinkovito izvajanje delovnih programov, je treba določiti, da se finančna sredstva Unije dodeljujejo sorazmerno s trajanjem teh programov, in hkrati zagotoviti, da letni izdatki za izvajanje odobrenih delovnih programov ne presegajo zneska iz člena 29(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Za zagotovitev splošne doslednosti pri dejavnostih priznanih organizacij proizvajalcev, priznanih združenj organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: organizacije upravičenke) je treba določiti vrste ukrepov, ki so upravičene do finančnih sredstev Unije, in vrste dejavnosti, ki niso upravičene. Prav tako je treba določiti način predložitve delovnih programov in merila za njihov izbor. Zadevnim državam članicam je treba dovoliti, da določijo dodatne pogoje upravičenosti, da lahko ukrepe bolje prilagodijo dejanskemu stanju oljčnega sektorja v državi.

(4)

Ob upoštevanju pridobljenih izkušenj je treba določiti prage financiranja Unije vsaj za področja izboljšanja vpliva na okolje pri gojenju oljk, povečanja konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo ter sledljivosti, certificiranja in zaščite kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, predvsem z nadzorom kakovosti oljčnega olja, prodanega končnemu porabniku, da se zagotovi izvedba vsaj najnujnejših ukrepov na občutljivih in hkrati prednostnih področjih.

(5)	Za zagotovitev izvedbe delovnih programov v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter učinkovitega upravnega vodenja sistema podpore organizacij upravičenk je treba določiti podrobna pravila za vloge za odobritev, izbor in odobritev delovnih programov.

(6)

Člen 231 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se za vse večletne programe, sprejete pred 1. januarjem 2014, do izteka teh programov še naprej uporabljajo zadevne določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (3). Zato je treba določiti, da se Uredba (ES) št. 867/2008 še naprej uporablja za delovne programe, ki so se izvajali na dan začetka veljavnosti te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1308/2013 v zvezi z ukrepi, upravičenimi do finančnih sredstev Unije, minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja po državah članicah ter merili in podrobnimi pravili za odobritev delovnih programov v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk.

Člen 2

Finančna sredstva Unije

Države članice zagotovijo, da se finančna sredstva Unije iz člena 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013 dodeljujejo sorazmerno s trajanjem delovnih programov, določenim v navedenem členu, in da hkrati letni izdatki za izvajanje odobrenih delovnih programov ne presegajo zneska iz odstavka 2 navedenega člena.

Člen 3

Ukrepi, upravičeni do finančnih sredstev Unije

1.   Ukrepi, upravičeni do finančnih sredstev Unije iz člena 29(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, so naslednji:

(a)

na področju spremljanja in upravljanja trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk: (i) zbiranje podatkov o sektorju in trgu v skladu s podrobnostmi glede metode, geografske zastopanosti in natančnosti, ki jih določi pristojni nacionalni organ; (ii) izvedba študij o vsebinah, ki so povezane z drugimi ukrepi, predvidenimi v delovnem programu zadevnih organizacij upravičenk;

(b)

na področju izboljšanja vpliva na okolje pri gojenju oljk: (i) skupno izvajanje postopkov za vzdrževanje nasadov oljk z velikim pomenom za okolje, ki jim grozi opustitev, v skladu s pogoji, ki jih na podlagi objektivnih meril določi pristojni nacionalni organ, zlasti glede regionalnih območij, ki so lahko upravičena, ter površine in najmanjšega možnega števila proizvajalcev v oljčnem sektorju, ki morajo biti za učinkovito delovanje vključeni v te postopke; (ii) oblikovanje dobrih kmetijskih praks pri gojenju oljk v skladu z okoljskimi merili, prilagojenimi lokalnim razmeram, razširjanje teh praks med proizvajalce oljk in spremljanje njihovega izvajanja; (iii) praktični prikaz drugih možnosti, ki nadomestijo kemične proizvode proti oljčni muhi, in sezonsko spremljanje njenega razvoja; (iv) praktični prikaz tehnik gojenja oljk, namenjenih varstvu okolja in ohranjanju pokrajine, kot so ekološko kmetovanje, kmetovanje z nizko porabo sredstev, varstvo tal z zmanjšanjem erozije in integrirano kmetovanje; (v) varstvo odpornih in ogroženih sort;

(c)	na področju povečanja konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo: (i) izboljšanje namakalnih sistemov in načinov pridelave; (ii) nadomeščanje slabo rodovitnih oljčnih dreves z novimi; (iii) usposabljanje proizvajalcev glede novih načinov pridelave; (iv) ukrepi usposabljanja in obveščanja;

(d)

na področju izboljšanja kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk: (i) izboljšanje pogojev za gojenje, obiranje, dobavo in skladiščenje oljk pred predelavo v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih določi pristojni nacionalni organ; (ii) izboljšanje raznovrstnosti oljčnih nasadov na posameznih kmetijskih gospodarstvih, pod pogojem, da prispevajo k ciljem delovnih programov; (iii) izboljšanje pogojev skladiščenja oljčnega olja in namiznih oljk, uporaba ostankov pri proizvodnji oljčnega olja in namiznih oljk ter izboljšanje pogojev ustekleničevanja oljčnega olja; (iv) tehnična podpora proizvodnji, predelovalni industriji, podjetjem za proizvodnjo namiznih oljk, mlinom in pakirnicam glede kakovosti proizvodov; (v) ustanavljanje in izboljšanje laboratorijev za analizo deviških oljčnih olj; (vi) izobraževanje ocenjevalnih komisij pokuševalcev za organoleptične preglede deviških oljčnih olj in namiznih oljk;

(e)

na področju sledljivosti, certificiranja in zaščite kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, predvsem z nadzorom kakovosti oljčnega olja, prodanega končnemu porabniku: (i) vzpostavljanje in upravljanje sistemov, ki omogočajo sledljivost proizvodov od pridelovalca oljk do pakiranja in označevanja v skladu z zahtevami, ki jih določi pristojni nacionalni organ; (ii) vzpostavljanje in upravljanje sistemov za potrjevanje kakovosti na podlagi sistema analize tveganja in pregledov kritičnih točk v skladu s tehničnimi merili, ki jih je sprejel pristojni nacionalni organ; (iii) vzpostavljanje in upravljanje sistemov za preverjanje skladnosti z normativi za potrjevanje pristnosti, kakovosti in trženja oljčnega olja in namiznih oljk, danih na trg, v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih določi pristojni nacionalni organ;

(f)

na področju širjenja informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije upravičenke, za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk: (i) širjenje informacij o ukrepih, ki so jih organizacije upravičenke izvedle na področjih iz točk (a) do (e); (ii) izdelava in vzdrževanje internetne strani o ukrepih, ki jih organizacije upravičenke izvajajo na področjih iz točk (a) do (e).

2.   Glede ukrepov iz odstavka 1(c)(ii) in (d)(ii) države članice zagotovijo sprejetje ustreznih določb za povračilo naložbe ali ostanka vrednosti, če kmetijsko gospodarstvo prekine članstvo v organizaciji proizvajalcev.

3.   Države članice lahko sprejmejo dodatne pogoje za določitev upravičenih ukrepov, če zaradi tega njihova predložitev ali izvedba nista neuresničljivi.

4.   Zunanje izvajanje ukrepov organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v skladu s členom 155 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko dovoli za ukrepe iz odstavka 1(b), (c) in (d) pod naslednjimi pogoji:

(a)

sklenitev pisne pogodbe med organizacijo proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev in drugim subjektom za izvedbo zadevnega ukrepa. Kljub temu je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev še vedno odgovorno za izvajanje tega ukrepa ter celoten upravljavski nadzor in splošni nadzor nad navedeno pisno pogodbo;

(b)

da se omogočita učinkovit upravljavski nadzor in spremljanje, pogodba iz točke (a): (i) organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev omogoča dajanje zavezujočih navodil in vsebuje določbe, na podlagi katerih lahko organizacija ali združenje pogodbo razdre, če izvajalec storitve ne spoštuje pogojev navedene pogodbe; (ii) določa podrobne pogoje, vključno z obveznostmi prijave in roki, na podlagi katerih lahko organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev oceni in izvaja dejanski nadzor nad ukrepi, oddanimi v zunanje izvajanje.

Člen 4

Dejavnosti in stroški, ki niso upravičeni do finančnih sredstev Unije

1.   Naslednje dejavnosti niso upravičene do finančnih sredstev Unije na podlagi člena 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013:

(a)	dejavnosti, upravičene do finančnih sredstev Unije, ki niso predvidena v členu 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	dejavnosti, ki so namenjene neposrednemu povečanju proizvodnje, skladiščnih ali predelovalnih zmogljivosti;

(c)	dejavnosti, ki so povezane z odkupom ali skladiščenjem oljčnega olja ali namiznih oljk oziroma vplivajo na njihove cene;

(d)	dejavnosti, povezane s tržno promocijo oljčnega olja ali namiznih oljk;

(e)	dejavnosti, povezane z znanstvenim raziskovanjem, razen razširjanja rezultatov raziskav podjetjem v oljčnem sektorju;

(f)	dejavnosti, ki bi lahko izkrivile konkurenco v drugih gospodarskih dejavnostih organizacij upravičenk;

(g)	dejavnosti, vezane na nadzorovanje oljčne muhe, razen ukrepov iz člena 3(1)(b)(iii).

2.   Za zagotovitev upoštevanja pravila iz odstavka 1(a) se organizacije upravičenke pisno zavežejo v svojem imenu in v imenu svojih članov, da se bodo za ukrepe, ki se dejansko financirajo na podlagi člena 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013, odrekle vsakemu financiranju iz drugih podpornih shem Unije.

3.   Pri izvajanju ukrepov iz člena 3 do finančnih sredstev Unije niso upravičeni stroški:

(a)	vračil kreditov (predvsem v obliki letnih plačil), sklenjenih za ukrep, ki je bil v celoti ali delno izveden pred začetkom delovnega programa;

(b)	plačil organizacijam upravičenkam za nadomestilo izgube prihodka zaradi sodelovanja na srečanjih in izobraževalnih programih;

(c)	odhodka za upravne stroške in stroške osebja, ki jih plačujejo države članice in organizacije upravičenke do pomoči iz EKJS na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(d)	nakupa nezazidanega zemljišča;

(e)	nakupa rabljene opreme;

(f)	odhodka, vezanega na zakupne pogodbe, vključno z davki, obrestmi in stroški zavarovanja;

(g)	najemnine, če ima prednost pred nakupom, in vzdrževalni stroški najetega blaga.

4.   Države članice lahko sprejmejo dodatne pogoje, s katerimi podrobneje opredelijo dejavnosti in stroške iz odstavkov 1 in 3, ki niso upravičeni do financiranja.

Člen 5

Porazdelitev finančnih sredstev Unije

1.   V vsaki državi članici se najmanj 20 % zneska finančnih sredstev Unije, na voljo v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013, nameni področju iz člena 3(1)(b), najmanj 15 % navedenega zneska finančnih sredstev Unije področju iz člena 3(1)(c) in najmanj 10 % navedenega zneska finančnih sredstev Unije področju iz člena 3(1)(e).

2.   Če najmanjši odstotek iz odstavka 1 ni v celoti porabljen na področjih iz odstavka 1, neporabljeni zneski ne smejo biti dodeljeni drugim področjem ukrepov, ampak se vrnejo v proračun Unije.

Člen 6

Merila za izbor in upravičenost delovnih programov

1.   Država članica izbere delovne programe iz člena 29(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 na podlagi naslednjih meril:

(a)	splošna kakovost programa in njegova usklajenost s cilji in prednostnimi nalogami oljčnega sektorja na zadevnem regionalnem območju, ki jih je določila država članica;

(b)	finančna kredibilnost in zadostna finančna sredstva organizacij upravičenk za izvajanje predlaganih ukrepov;

(c)	velikost regionalnega območja, vključenega v delovni program;

(d)	raznolikost gospodarskih razmer na zadevnem regionalnem območju, ki se upoštevajo v delovnem programu;

(e)	obstoj različnih področij in obseg finančnega prispevka organizacij upravičenk;

(f)	kvantitativni in kvalitativni kazalniki učinkovitosti, ki omogočijo sprotno in naknadno vrednotenje programa in ki jih določi država članica;

(g)	ocena delovnega programa, ki so ga predhodno izvajale organizacije upravičenke v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 1334/2002 (5), Uredbe Komisije (ES) št. 2080/2005 (6) ali Uredbe (ES) št. 867/2008.

Država članica upošteva porazdelitev vlog med različne vrste organizacij upravičenk na posameznem regionalnem območju.

2.   Država članica zavrne vse delovne programe, ki so nepopolni oziroma vsebujejo netočne podatke ali eno od neupravičenih dejavnosti iz člena 4.

Člen 7

Začetek in odobritev delovnih programov

1.   Prvo triletno obdobje delovnih programov iz člena 29(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se začne 1. aprila 2015. Ostala obdobja se začnejo 1. aprila na vsaka tri leta.

2.   Vsaka organizacija upravičenka, odobrena v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, lahko pred datumom, ki ga določi država članica, in najpozneje 15. februarja vsako leto vloži vlogo za odobritev za en sam delovni program.

3.   Vloga za odobritev vsebuje naslednje podatke:

(a)	podatke o zadevni organizaciji upravičenki;

(b)	podatke o merilih za izbor iz člena 6(1);

(c)	opis, obrazložitev in časovni razpored izvajanja vsakega predlaganega ukrepa;

(d)	predvidene izdatke, razdeljene po posameznem ukrepu in področju iz člena 3(1) s podrobnostmi za 12-mesečno obdobje, z začetkom na datum odobritve delovnega programa, pri čemer se ločeno navedejo režijski stroški, ki ne smejo presegati 5 % skupnega zneska, in druge glavne vrste stroškov;

(e)

načrt financiranja po področjih iz člena 3(1) s podrobnostmi za vsako največ 12-mesečno obdobje, z začetkom na datum odobritve delovnega programa, pri čemer se navedejo predvsem finančna sredstva Unije, za katera se vlaga vloga, kadar je primerno pa tudi finančni prispevki organizacij upravičenk in države članice;

(f)	opis kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov učinkovitosti, ki omogočajo sprotno in naknadno vrednotenje programa na podlagi splošnih načel, ki jih določi država članica;

(g)	dokazilo, da je bila v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 282/2012 (7) položena bančna varščina;

(h)	zahtevek za predplačilo;

(i)	izjavo iz člena 4(2);

(j)	za organizacije upravičenke podatke o organizacijah upravičenkah, odgovornih za učinkovito izvajanje dejavnosti njihovih programov, ki so oddane v podizvajanje;

(k)	potrdilo, da ukrepi, predvideni v programih organizacij upravičenk, niso zajeti v nobeni drugi vlogi za finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo.

4.   Dokončna odobritev delovnega programa je lahko pogojena z vključitvijo sprememb, za katere država članica meni, da so potrebne. V tem primeru zadevna organizacija upravičenka sporoči svoje strinjanje v roku 15 dni od prejema sporočila o spremembah.

Države članice zagotovijo, da se znesek finančnih sredstev Unije dodeli znotraj vsake kategorije upravičencev ob upoštevanju vrednosti oljčnega olja, ki ga proizvedejo ali tržijo člani organizacij upravičenk.

Država članica najpozneje 15. marca vsako leto organizacije upravičenke obvesti o odobrenih delovnih programih in, kadar je to primerno, o delovnih programih, za katere odobri ustrezna nacionalna sredstva.

Če predlagani delovni program ni izbran, država članica takoj sprosti varščino iz odstavka 3(g).

Člen 8

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 867/2008 se razveljavi. Še naprej pa se uporablja za delovne programe, ki so se izvajali na dan začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 867/2008 z dne 3. septembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede organizacij izvajalcev v oljčnem sektorju, njihovih delovnih programov in financiranja (UL L 237, 4.9.2008, str. 5).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 1334/2002 z dne 23. julija 2002 glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98, glede programa dejavnosti za pridelovalce olja, za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005 (UL L 195, 24.7.2002, str. 16).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 2080/2005 z dne 19. decembra 2005 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 865/2004 glede organizacij izvajalcev v oljčnem sektorju, njihovih delovnih programov in financiranja (UL L 333, 20.12.2005, str. 8).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 282/2012 z dne 28. marca 2012 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (UL L 92, 30.3.2012, str. 4).

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/62

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 612/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s spremembo Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 v zvezi z novimi ukrepi v okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti točk (b), (c), (e), (f) in (h) člena 53 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013, s katero se je razveljavila in nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 (2), vsebuje v oddelku 4 poglavja II dela II naslova I pravila o nacionalnih podpornih programih v vinskem sektorju. Medtem ko večina pravil, določenih v navedenem oddelku, zagotavlja nadaljevanje pravil, ki se uporabljajo za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju v okviru Uredbe (ES) št. 1234/2007, so bila določena tudi nekatera nova pravila. Slednja uvajajo tri nove elemente, in sicer promocijo vina v državah članicah kot podukrep, ki je vzporeden z obstoječo promocijo vina na trgih tretjih držav, ukrep za inovativnost v vinskem sektorju ter razširitev ukrepa za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov na ponovno zasaditev vinogradov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov. Vzpostaviti je treba pravila glede vsebine navedenih novih elementov.

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 (3) določa pravila glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju, ki jih določa Uredba (ES) št. 1234/2007. Da bi se dopolnila nova pravila, določena v Uredbi (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba v Uredbi (ES) št. 555/2008 uvesti ustrezne določbe.

(3)

Člen 45(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa posebno podporo za promocijo vina v državah članicah. V okviru tega novega podukrepa je treba določiti merila za upravičenost, da bi ga bilo mogoče vključiti v nacionalne podporne programe. Takšna merila bi morala biti skladna s podobnimi ukrepi v okviru drugih shem, zlasti z ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 (4).

(4)	Da bi se zagotovil vpliv vinskega sektorja, ki ima potrebno strukturo ter strokovno znanje in izkušnje, je treba določiti, da javni organ ne more biti edini upravičenec do podukrepa za promocijo vina v državah članicah.

(5)

Promocija vina v državah članicah mora biti v skladu s pravili Unije na področju konkurence. Zato bi bilo treba določiti, da informacije, ki se sporočajo v okviru podukrepa za promocijo vina, ne smejo biti usmerjene k določeni blagovni znamki niti ne smejo spodbujati uživanja katerih koli posebnih vin.

(6)

Za informiranje in zaščito potrošnikov bi bilo treba določiti, da morajo vse informacije za potrošnike o učinku na zdravje določenega proizvoda, ki se promovira v državah članicah, imeti priznano znanstveno podlago, prav tako jih morajo potrditi pristojni nacionalni organi, odgovorni za javno zdravje v državi članici, v kateri se izvajajo ukrepi.

(7)	Poleg tega bi bilo treba določiti trajanje ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah, to pa bi se moralo skladati s trajanjem programov informiranja in promocije, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 3/2008.

(8)

Ob upoštevanju posebne narave ukrepa za promocijo vina v državah članicah in glede na izkušnje, pridobljene med izvajanjem promocije vina v tretjih državah v okviru nacionalnih podpornih programov ter sheme za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu, bi bilo treba določiti pravila za upravičenost kadrovskih stroškov in režijskih stroškov upravičenca, ki nastanejo pri izvedbi takšnih ukrepov.

(9)	Da bi se olajšalo izvajanje ukrepov, podprtih v okviru podukrepa za promocijo vina v državah članicah, ter ob upoštevanju trajanja navedenih ukrepov bi bilo treba omogočiti izplačila pred izvedbo celotnega ukrepa ali dela ukrepa, če se položi varščina, ki zagotavlja izvedbo ukrepa.

(10)

Države članice bi morale v okviru nacionalnih podpornih programov uvesti jasna merila za razmejitev, da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja ukrepov, upravičenih v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter odstavkoma 1 in 2 člena 2 Uredbe (ES) št. 3/2008, ter ukrepov promocije, ki se financirajo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Točka (c) člena 46(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa razširitev podpornega ukrepa v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov na ponovno zasaditev vinogradov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov. Zato je treba zagotoviti pravila, da bi se omogočila vključitev take dejavnosti v nacionalne podporne programe, in določiti zgornjo mejo za odhodke. Da bi se zagotovila skladnost s fitosanitarno zakonodajo Unije, bi bilo treba omogočiti podporo le, kadar so taki ukrepi v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES (6). Poleg tega bi bilo treba omejiti odhodke za ponovno zasaditev vinogradov na 15 % skupnih letnih odhodkov v vsaki državi članici, da bi se zagotovilo, da se večina sredstev, porabljenih za ukrep prestrukturiranja in preusmeritve, uporabi za povečanje konkurenčnosti proizvajalcev vina.

(12)

Države članice bi morale v okviru nacionalnih podpornih programov uvesti jasna merila za razmejitev, da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja ukrepov za ponovno zasaditev vinogradov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov, upravičenih v skladu s členom 46(3)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ter ukrepov, podprtih v skladu s členi 22, 23 in 24 Direktive 2000/29/ES ter členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(13)

Člen 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa posebni ukrep podpore za inovativnost v vinskem sektorju, da bi se spodbujal razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij, povezanih s proizvodi iz dela II Priloge VII k navedeni uredbi, ter izboljšala trženje in konkurenčnost proizvodov vinske trte iz Unije. V okviru navedenega novega ukrepa je treba vzpostaviti pravila glede upravičenih ukrepov, da bi ga bilo mogoče vključiti v nacionalne podporne programe.

(14)	Da bi se zagotovila kakovost predstavljenih projektov ter prenos znanja iz raziskovalnega sektorja na vinski sektor, bi morala središča za raziskave in razvoj sodelovati pri projektih, ki jih podpirajo upravičenci v okviru ukrepa za inovativnost.

(15)	Prav tako bi bilo treba določiti vrste upravičenih naložb v okviru ukrepa za inovativnost. Zlasti bi bilo treba določiti, da preproste nadomestne naložbe niso upravičeni odhodki, da bi se zagotovilo, da te naložbe izpolnjujejo cilj ukrepa, tj. razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij.

(16)

Države članice bi morale v okviru nacionalnih podpornih programov uvesti jasna merila za razmejitev, da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja ukrepov, upravičenih v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013, členi 36, 61, 62 in 63 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(17)	Uredbo (ES) št. 555/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 555/2008 se spremeni:

1.

poglavje II naslova II se spremeni: (a) oddelek 1 se spremeni: (i) naslov oddelka se nadomesti z naslednjim: „Oddelek 1 Promocija“; (ii) pred členom 4 se vstavi naslednji naslov: „Pododdelek 1 Promocija v tretjih državah“; (iii) člen 5a se črta; (iv) dodata se naslednja pododdelka 2 in 3: „Pododdelek 2 Promocija v državah članicah Člen 5b Upravičeni ukrepi 1.   Podukrep za promocijo vin Unije iz člena 45(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 vključuje informacije za potrošnike o: (a) odgovornem uživanju vina ter o tveganju, povezanem z uživanjem alkohola; (b) shemi Unije za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, zlasti o pogojih in učinkih, v zvezi s posebno kakovostjo, ugledom ali drugimi lastnostmi, ki jih ima vino zaradi svojega posebnega geografskega okolja ali porekla. 2.   Dejavnosti obveščanja iz odstavka 1 se lahko izvajajo z informacijskimi kampanjami in z udeležbo na prireditvah, sejmih in razstavah, ki so nacionalnega pomena ali pa so pomembne na ravni Unije. 3.   Ukrepi se štejejo za upravičene v okviru promocijskega ukrepa, če: (a) so jasno opredeljeni in vključujejo opis dejavnosti obveščanja ter oceno stroškov; (b) so v skladu z veljavno zakonodajo v državi članici, v kateri se izvajajo; (c) upravičenci razpolagajo s sredstvi, ki zagotavljajo uspešno izvedbo ukrepa. 4.   Upravičenci so strokovne organizacije, organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, medpanožne organizacije ali javni organi. Vendar pa javni organ ne more biti edini upravičenec promocijskega ukrepa. Člen 5c Značilnosti informacij 1.   Informacije iz člena 5b(1) temeljijo na dejanski kakovosti ali lastnostih vina ter niso usmerjene k določeni blagovni znamki niti ne spodbujajo uživanja vina zaradi njegovega posebnega porekla. Kadar se obveščanje izvaja za namene člena 5b(1)(b), se poreklo vina lahko navede kot del ukrepa obveščanja. 2.   Vse informacije v zvezi z učinki uživanja vina na zdravje in vedenje temeljijo na splošno sprejetih znanstvenih podatkih, poleg tega jih potrdi nacionalni organ, odgovoren za javno zdravje v državi članici, v kateri se izvajajo ukrepi. Člen 5d Trajanje podpore Podpora za promocijske ukrepe traja največ tri leta. Člen 5e Predplačila Države članice lahko določijo, da se podpora izplača vnaprej pred izvedbo ukrepa, če upravičenec položi varščino. Člen 5f Razmejitev z razvojem podeželja in promocijo kmetijskih proizvodov Države članice znotraj svojih nacionalnih podpornih programov uvedejo jasna merila za razmejitev, da se prepreči dodelitev podpore v skladu s členom 45(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za ukrepe, podprte v okviru drugih instrumentov Unije. Pododdelek 3 Skupna pravila Člen 5g Upravičeni stroški 1.   Kadrovski stroški upravičenca iz člena 4 in člena 5b se štejejo za upravičene, če nastanejo v povezavi s pripravo, izvedbo ali spremljanjem določenega podprtega promocijskega projekta, vključno z vrednotenjem. To vključuje stroške za osebje, ki ga upravičenec najame posebej za promocijski projekt, in stroške, ki ustrezajo deležu delovnih ur, ki jih v promocijski projekt vloži stalno osebje upravičenca. Države članice kadrovske stroške sprejmejo kot upravičene le, če upravičenci zagotovijo dokazila s podrobnostmi o dejansko opravljenem delu v zvezi s podprtim promocijskim projektom. 2.   Režijski stroški upravičenca se štejejo za upravičene, če: (a) so povezani s pripravo, izvedbo ali spremljanjem projekta ter (b) ne presegajo 4 % dejanskih stroškov izvajanja projektov. Države članice se lahko o upravičenosti režijskih stroškov odločijo na podlagi pavšalne vrednosti ali predloženih dokazil. V slednjem primeru izračun stroškov temelji na računovodskih načelih, pravilih in metodah, ki se uporabljajo v državi, v kateri ima upravičenec sedež.“; (b) vstavi se naslednji člen 6a: „Člen 6a Ponovna zasaditev iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov 1.   Ponovna zasaditev vinograda po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice iz člena 46(3)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za upravičeno, če država članica: (a) določi to možnost v svojem nacionalnem podpornem programu; (b) v okviru predložitve ali spremembe nacionalnega podpornega programa Komisiji predloži seznam škodljivih organizmov, ki jih zajema navedeni ukrep, ter povzetek s tem povezanega strateškega načrta, ki ga pripravi pristojni organ zadevne države članice; (c) upošteva Direktivo Sveta 2000/29/ES (8). 2.   Odhodki za ponovno zasaditev iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov ne presegajo 15 % skupnih letnih odhodkov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v zadevni državi članici. 3.   Države članice v okviru svojih nacionalnih podpornih programov uvedejo jasna merila za razmejitev, da se prepreči dodelitev podpore v skladu s členom 46(3)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za ukrepe, podprte z drugimi instrumenti Unije. (8)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).“;" (c) vstavi se naslednji oddelek 6a: „Oddelek 6a Inovativnost Člen 20a Upravičeni ukrepi 1.   Inovativnost v vinskem sektorju iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013 obsega razvoj: (a) novih proizvodov, povezanih z vinskim sektorjem, ali stranskih proizvodov pridelave vina; (b) novih postopkov in tehnologij, potrebnih za razvoj proizvodov vinske trte. 2.   Upravičeni stroški se nanašajo na materialne in nematerialne naložbe v prenos znanja, pripravljalne dejavnosti in pilotne študije. 3.   Upravičenci do podpore za inovativnost so proizvajalci proizvodov iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ter organizacije proizvajalcev vina. Središča za raziskave in razvoj sodelujejo pri projektih, ki jih podpirajo upravičenci. Medpanožne organizacije se lahko povežejo s projekti. 4.   Upravičenci do podpore za inovativnost lahko zaprosijo plačilne agencije, naj jim izplačajo predplačilo, če je ta možnost vključena v nacionalni podporni program. Za izplačilo predplačila velja obveznost pologa varščine. 5.   Preproste nadomestne naložbe niso upravičeni odhodki. Člen 20b Razmejitev z razvojem podeželja ter drugimi pravnimi ureditvami in finančnimi instrumenti Države članice v okviru svojih nacionalnih podpornih programov uvedejo jasna merila za razmejitev, da se prepreči dodelitev podpore v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za ukrepe, podprte z drugimi instrumenti Unije.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/68

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 613/2014

z dne 3. junija 2014

o odobritvi manjše spremembe specifikacije za ime, vpisano v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Pagnotta del Dittaino (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti drugega pododstavka člena 53(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Pagnotta del Dittaino“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 516/2009 (2).

(2)	Namen vloge je sprememba specifikacije z natančno določitvijo metode pridobivanja in posodobitev pravnega sklicevanja.

(3)	Komisija je zadevno spremembo preučila in sklenila, da je upravičena. Ker je sprememba manjša v smislu tretjega pododstavka člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, jo Komisija lahko odobri brez uporabe postopka iz členov 50 do 52 Uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Specifikacija zaščitene označbe porekla „Pagnotta del Dittaino“ se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Prečiščeni enotni dokument, v katerem so navedeni glavni elementi specifikacije, je v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 155, 18.6.2009, str. 7.

---

---

---

7.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/73

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 614/2014

z dne 6. junija 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 glede uporabe nekaterih podpornih ukrepov v vinskem sektorju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) in zlasti točk (a), (b), (c), (e) in (f) člena 54 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (2) ter v oddelku 4 poglavja II naslova I dela II vsebuje pravila o nacionalnih podpornih programih v vinskem sektorju. Večina pravil iz navedenega oddelka zagotavlja nadaljevanje pravil, ki so se za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju uporabljala v okviru Uredbe (ES) št. 1234/2007, dodana pa so bila tudi nekatera nova pravila. Ta pravila uvajajo nove elemente, in sicer podukrep ukrepa promocije, ki zadeva promocijo vina v državah članicah, ukrep inovativnosti v vinskem sektorju ter razširitev ukrepa prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov, tako da zajema ponovno zasaditev vinogradov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov. Treba bi bilo določiti pravila za izvajanje navedenih elementov.

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 (3) določa pravila o nacionalnih podpornih programih v vinskem sektorju iz Uredbe (ES) št. 1234/2007. Zaradi izvajanja novih pravil, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 555/2008 dopolniti z ustreznimi določbami.

(3)

Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 555/2008 bi moral državam članicam omogočati, da spremenijo svoje operativne programe in jih uskladijo z novimi elementi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013. Za ta namen bi moralo biti državam članicam ob upoštevanju datumov sprejetja Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 612/2014 (4) in te uredbe dovoljeno, da svoje operativne programe spremenijo tudi po 30. juniju 2014.

(4)

Treba bi bilo določiti pravila glede izbora informacijskih projektov in prednosti pri izbiri projektov na notranjem trgu. Izbirni postopek za promocijo vin v državah članicah bi moral biti usklajen s postopkom za promocijo vin na trgih tretjih držav v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 555/2008, hkrati pa bi moral upoštevati posebne cilje in geografsko razsežnost navedenega podukrepa.

(5)

Člen 19 Uredbe (ES) št. 555/2008 ureja finančno poslovanje v zvezi z naložbenim ukrepom. Ta pravila bi se morala uporabljati tudi za ukrep inovativnosti v vinskem sektorju. Zaradi boljše uporabe sredstev bi bilo treba zlasti omogočiti, da se podpora plača po izvedbi samo nekaterih ukrepov, predvidenih v zadevni vlogi, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da bodo dokončani tudi preostali ukrepi. Poleg tega bi bilo primerno za predplačila določiti podobno najvišjo zgornjo mejo, kot je določena za naložbe.

(6)	Člen 37b Uredbe (ES) št. 555/2008 določa, da morajo upravičenci posredovati informacije glede predplačil, odobrenih v skladu z nekaterimi določbami navedene uredbe. To obveznost bi bilo treba uporabljati tudi za ukrep inovativnosti, ki ga je uvedla Uredba (EU) št. 1308/2013.

(7)

Priloge I do VIII ter prilogi VIIIa in VIIIc Uredbe (ES) št. 555/2008 vsebujejo obrazce, ki jih države članice izpolnijo v zvezi z nacionalnimi podpornimi programi, zlasti za namene predložitve podpornih programov, njihove revizije in ustreznega finančnega načrta ter predložitve poročil in ocen. Navedene priloge bi bilo treba spremeniti, da bodo odražale nove določbe glede vsebine, ocenjevanja, stroškov in nadzora iz oddelka 4 poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(8)	Uredbo (ES) št. 555/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (ES) št. 555/2008

Uredba (ES) št. 555/2008 se spremeni:

1.

V členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2.   Razen pri nujnih ukrepih zaradi naravnih nesreč se spremembe podpornih programov ne predložijo več kot dvakrat v proračunskem letu, in sicer do 1. marca in do 30. junija. Spremenjeni programi se Komisiji po potrebi predložijo skupaj: (a) s posodobljenimi različicami podpornega programa na obrazcu iz Priloge I in finančne preglednice na obrazcu iz Priloge IV; (b) z razlogi za predlagane spremembe. Z odstopanjem od prvega pododstavka se roka iz navedenega pododstavka ne uporabljata za leto 2014, v katerem so spremembe programov posledica novih pravil, uvedenih z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). (5)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).“;"

2.

v pododdelku 2 oddelka 1 poglavja II naslova II se doda naslednji člen: „Člen 5fa Postopek izbire 1.   Države članice določijo postopek prijave, s katerim se zlasti zagotovijo pravila za: (a) preverjanje izpolnjevanja zahtev in meril iz členov 5b in 5c; (b) roke za predložitev vlog in preverjanje ustreznosti vsakega predlaganega ukrepa; (c) ureditev sklepanja pogodb, vključno z mogočimi standardnimi obrazci, položitvijo varščine in nakazili predplačil; (d) oceno katerega koli podpornega ukrepa, vključno z ustreznimi kazalniki. 2.   Države članice izberejo vlogo zlasti na podlagi naslednjih meril: (a) skladnosti med predlaganimi strategijami in zastavljenimi cilji; (b) kakovosti predlaganih ukrepov; (c) njihovega verjetnega vpliva in uspešnosti pri povečanju ozaveščenosti potrošnikov o sistemu Unije za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ali o odgovornem uživanju vina ter tveganjih, povezanih z uživanjem alkohola; (d) zagotovil, da je vsak vključeni subjekt uspešen in ima dostop do zahtevanih tehničnih zmogljivosti ter da stroški ukrepa, ki ga namerava sam izvesti, ne presegajo običajnih tržnih cen. 3.   Države članice po pregledu vlog izberejo ekonomsko najugodnejše. Prednost imajo ukrepi: (a) ki zadevajo več držav članic; (b) ki zadevajo več upravnih ali vinorodnih regij; (c) ki zadevajo več zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb. 4.   Dve ali več držav članic se lahko odloči in izbere skupen promocijski ukrep. Zavežejo se, da bodo prispevale k njegovemu financiranju in vzpostavile medsebojno upravno sodelovanje, da se olajšajo spremljanje, izvajanje in preverjanje skupnega promocijskega ukrepa. 5.   Če države članice dodelijo nacionalne pomoči za promocijo, to sporočijo v ustreznem delu prilog I, V, VII, VIII in VIIIc k tej uredbi.“;

3.

v oddelku 6a se doda naslednji člen: „Člen 20c Finančno poslovanje 1.   Podpora se izplača, ko se potrdi, da so bili en ukrep ali vsi ukrepi iz vloge za podporo, za katere je država članica izbrala upravljanje, izvedeni in preverjeni na kraju samem. Kadar se podpora običajno lahko izplača šele po izvedbi vseh ukrepov, se z odstopanjem od prvega pododstavka podpora izplača za posamezne izvedene ukrepe, če preostalih ukrepov ni bilo mogoče izvesti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kot je navedeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Če se s preverjanjem pokaže, da celovit ukrep iz vloge za podporo ni bil v celoti izveden iz razlogov, ki niso višja sila ali izjemne okoliščine, kot je navedeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1306/2013, in če je bila podpora izplačana po izvedbi posameznih ukrepov, ki so del celovitega ukrepa iz vloge za podporo, se države članice odločijo izterjati plačano pomoč. 2.   Upravičenci do podpore za inovativnost lahko zaprosijo pristojne plačilne agencije, naj jim izplačajo predplačilo, če je ta možnost vključena v nacionalni podporni program. Znesek predplačil ne presega 20 % državne pomoči za naložbo v inovativnost, pogoj za izplačilo pa je odprtje bančne garancije ali enakovrednega jamstva v višini 110 % zneska predplačila. Vendar se v primeru naložb v inovativnost, za katere se v proračunskih letih 2014 ali 2015 sprejme individualno odločitev o dodelitvi podpore, višina predplačil lahko poviša za do 50 % državne pomoči, povezane z navedeno naložbo. Za namene Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 282/2012 (7) je treba celotni znesek predplačila porabiti za izvajanje zadevnega ukrepa v dveh letih po izplačilu. Garancija se sprosti, ko pristojna plačilna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov, ki ustrezajo državni pomoči, povezani z inovacijo, presegel znesek predplačila. (6)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (horizontalna uredba) (UL L 347, 20.12.2013, str. 549)." (7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 282/2012 z dne 28. marca 2012 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (UL L 92, 30.3.2012, str. 4).“;"

4.

člen 37b se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1.   Kadar se predplačila odobrijo v skladu s členi 5(7), 5e, 9(2), 19(2), 20a(4) in 24(3), se od upravičencev zahteva, da plačilnim agencijam vsako leto za vsak projekt zagotovijo naslednje informacije: (a) izjave o stroških, ki za posamezni ukrep upravičujejo uporabo predplačil do 15. oktobra; in (b) potrdilo o stanju neuporabljenih predplačil za posamezni ukrep na dan 15. oktobra. Države članice v svojih nacionalnih predpisih določijo datum predložitve teh informacij, da se lahko vključijo v tekoče letne računovodske izkaze plačilnih agencij iz člena 6 Uredbe (ES) št. 885/2006 v roku, določenem v členu 7(2) navedene uredbe.“ (b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3.   Za namene člena 18(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2012 je dokazilo o dokončni upravičenosti, ki se predloži, zadnja izjava o stroških in potrdilo o stanju iz odstavka 1. Za predplačila na podlagi členov 9(2), 19(2) in 20a(4) te uredbe se zadnja izjava o stroških in potrdilo o stanju iz odstavkov 1 in 2 predložita do konca drugega proračunskega leta po njihovem plačilu.“;

5.

v členu 77 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5.   Člen 24(1), (2), (3) in (6) ter člen 26(1) in (2) Uredbe Komisije (ES) št. 65/2011 (8) se smiselno uporabljata pri ukrepih iz členov 50 in 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013. (8)  Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 25, 28.1.2011, str. 8).“;"

6.	priloge I do VIIIa in Priloga VIIIc se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 612/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s spremembo Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 v zvezi z novimi ukrepi v okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (glej stran 62 tega Uradnega lista).

---

---