22.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/1

(1)

Finančna kriza leta 2007 in 2008 je razkrila velike pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot tudi v zvezi z vsem finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za finančno globalizacijo ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih številne finančne institucije poslujejo čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi pristojnimi organi.

(2)

Evropski parlament je z več resolucijami, ki jih je sprejel še pred finančno krizo in med njo, pozival k bolj povezanemu evropskemu nadzoru, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na ravni Unije in pri nadzoru upoštevali čedalje večjo povezanost finančnih trgov v Uniji (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt, z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji, z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga, z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala, z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora ter s stališčema z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah).

(3)

Komisija je novembra 2008 skupini na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, naročila, naj pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev za boljšo zaščito državljanov Unije in vzpostavitev ponovnega zaupanja v finančni sistem. Skupina je v svojem končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: de Larosièrovo poročilo), priporočila, da se za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz okrepi nadzorni okvir. Priporočila je daljnosežne reforme v strukturi nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. De Larosièrovo poročilo je tudi priporočalo, da se vzpostavi evropski sistem finančnega nadzora, ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer po eden za vsakega od sektorjev – bančni sektor, sektor vrednostnih papirjev ter sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin –, in evropski svet za sistemska tveganja.

(4)

Finančna stabilnost je temeljni pogoj za zagotavljanje delovnih mest, kreditov in rasti v realnem gospodarstvu. Finančna kriza je razkrila hude pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni uspel predvideti negativnega makrobonitetnega razvoja dogodkov ali preprečiti kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu.

(5)

Evropski svet je v svojih sklepih po zasedanju dne 18. in 19. junija 2009 priporočil vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki naj bi ga sestavljali trije novi evropski nadzorni organi. Priporočil je tudi, da bi moral sistem izboljšati kakovost in usklajenost nacionalnega nadzora, okrepiti nadzor nad čezmejnimi skupinami ter pripraviti enotna evropska pravila, ki naj bi se uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti evropski nadzorni organi (v nadaljnjem besedilu: ESA) tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko imel evropski sistem za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: ESFS) pomembno vlogo v kriznih razmerah.

(6)

Evropski parlament in Svet sta leta 2010 sprejela tri uredbe o vzpostavitvi ESA: Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA) in Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ki sestavljajo ESFS.

(7)

Za učinkovito delovanje ESFS so potrebne spremembe zakonodajnih aktov Unije na področju delovanja teh treh ESA. Take spremembe se nanašajo na opredelitev obsega določenih pooblastil ESA, vključitev nekaterih pooblastil v obstoječe postopke, ki jih določajo zadevni zakonodajni akti Unije, ter spremembe za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja ESA v okviru ESFS.

(8)

Ustanovitev ESA bi bilo treba zato podpreti s pripravo enotnih pravil, ki bi zagotovil dosledno harmonizacijo in enotno uporabo in s tem prispeval k še učinkovitejšemu delovanju notranjega trga ter učinkovitejšemu izvajanju nadzora na mikroravni. Uredbe o vzpostavitvi ESFS določajo, da lahko ESA pripravijo osnutke tehničnih standardov na področjih, ki so natančno določena v zadevni zakonodaji, in jih predložijo Komisiji, ta pa jih v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme z delegiranimi ali izvedbenimi akti. Ker je bil v Direktivi 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določen prvi sklop teh področij, bi morala ta direktiva določiti naslednji sklop področij, zlasti za Direktivo 2003/71/ES in Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbi (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

(9)

Ustrezni zakonodajni akti bi morali določiti področja, na katerih bi bili ESA pooblaščeni za pripravo osnutkov tehničnih standardov in kako bi se morali ti standardi sprejemati. Ustrezni zakonodajni akti bi morali določiti elemente, pogoje in specifikacije, kakor je podrobno določeno v členu 290 PDEU za primer delegiranih aktov.

(10)

Pri določanju področij, na katerih bi bilo treba sprejeti tehnične standarde, bi bilo treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med oblikovanjem enotnega sklopa harmoniziranih pravil in izogibanjem nepotrebnemu zapletanju regulacije in izvrševanja. Izbrati bi bilo treba samo področja, na katerih je verjetno, da bodo dosledna tehnična pravila znatno in dejansko pripomogla k uresničevanju ciljev ustreznih zakonodajnih aktov in obenem zagotovila, da bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sprejemali politične odločitve v skladu s svojimi običajnimi postopki.

(11)

Vprašanja, ki se urejajo s tehničnimi standardi, bi morala biti resnično tehnična in bi njihov razvoj zahteval strokovno znanje in izkušnje nadzornih strokovnjakov. Regulativni tehnični standardi, sprejeti kot delegirani akti v skladu s členom 290 PDEU, bi morali podrobneje razviti, opredeliti in določiti pogoje za dosledno harmonizacijo pravil, vključenih v zakonodajne akte, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, tako da bodo dopolnili ali spremenili nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Po drugi strani pa bi morali izvedbeni tehnični standardi, sprejeti kot izvedbeni akti v skladu s členom 291 PDEU, določiti pogoje za enotno uporabo zakonodajnih aktov. Tehnični standardi ne bi smeli vključevati političnih odločitev.

(12)

Pri regulativnih tehničnih standardih je primerno, da se uporabi postopek iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010, kot je primerno. Izvedbene tehnične standarde bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, kot je primerno.

(13)

Regulativni in izvedbeni tehnični standardi bi morali prispevati k enotnim pravilom za pravo o finančnih storitvah, kakor je v sklepih iz junija 2009 potrdil Evropski svet. Čeprav nekatere zahteve v zakonodajnih aktih Unije niso v celoti harmonizirane, regulativni in izvedbeni tehnični standardi za razvoj, podrobno opredelitev ali določitev pogojev za uporabo teh zahtev v skladu s previdnostnim načelom o nadzoru ne bi smeli onemogočati državam članicam, da zahtevajo dodatne informacije ali predpišejo strožje zahteve. Regulativni in izvedbeni tehnični standardi bi morali zato omogočati državam članicam, da zahtevajo dodatne informacije ali predpišejo strožje zahteve na posebnih področjih, kjer ti zakonodajni akti predvidevajo tovrstno pristojnost.

(14)

V skladu z uredbami (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 bi morali ESA pred predložitvijo regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov Komisiji po potrebi organizirati odprta javna posvetovanja o njih ter analizirati morebitne s tem povezane stroške in koristi.

(15)

Obstajati bi morala tudi možnost, da bi regulativni in izvedbeni tehnični standardi določali prehodne ukrepe z ustreznimi roki, če bi bili stroški takojšnje izvedbe pretirani glede na koristi.

(16)

V času sprejemanja te direktive že nekaj časa poteka delo za pripravo in posvetovanje v zvezi s prvim sklopom ukrepov za izvajanje okvirnih pravil na podlagi Direktive 2009/138/ES. Za hitro dokončno oblikovanje teh ukrepov je ustrezno Komisiji dovoliti, da v skladu s postopkom za sprejemanje delegiranih aktov za prehodno obdobje sprejme regulativne tehnične standarde, določene v tej direktivi. Vse spremembe teh delegiranih aktov ali – po izteku prehodnega obdobja – vse regulativne tehnične standarde za izvajanje Direktive 2009/138/ES bi bilo treba sprejeti v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(17)

Prav tako je ustrezno dovoliti EIOPA, da po prehodnem obdobju dveh let predlaga posodobitve več delegiranih aktov v obliki regulativnih tehničnih standardov. Posodobitve bi morale zajemati le tehnične vidike zadevnih delegiranih aktov ter ne bi smele vsebovati strateških ali odločitev o politiki.

(18)

Ko bo EIOPA pripravljal in oblikoval regulativne tehnične standarde za prilagoditev delegiranih aktov tehničnemu napredku na finančnih trgih, bi morala Komisija zagotoviti, da se informacije o področju uporabe teh osnutkov hkrati, pravočasno in ustrezno posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(19)

Uredbe (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 določajo mehanizem reševanja sporov med nacionalnimi nadzornimi organi. Kadar se nacionalni nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nacionalnega nadzornega organa na področjih, opredeljenih v zakonodajnih aktih Unije v skladu z navedenimi uredbami, na katerih zadevni zakonodajni akt zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, bi moral biti zadevni ESA na zahtevo enega od zadevnih nacionalnih nadzornih organov zmožen pomagati tem organom pri doseganju sporazuma v roku, ki ga določi ESA in ki bi moral upoštevati morebitne pomembne roke v zadevni zakonodaji ter nujnost in zapletenost spora. Če se spor ne reši, bi ga moral biti zmožen rešiti ESA.

(20)

Uredbe (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 zahtevajo, da morajo biti primeri, ko se lahko uporabijo mehanizmi reševanja sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, določeni v sektorski zakonodaji. V direktivi bi bilo treba določiti prvi sklop tovrstnih primerov v sektorju zavarovalnic in pozavarovalnic ter pri tem ne izključiti dodajanja nadaljnjih primerov v prihodnosti. Direktiva ne sme onemogočati ESA, da delujejo v skladu z drugimi pooblastili ali da izpolnjujejo naloge, opredeljene v uredbah (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, vključno z nezavezujočo mediacijo in prispevanjem k dosledni, smotrni in učinkoviti uporabi prava Unije. Poleg tega so na tistih področjih, kjer je v ustreznem pravu že vzpostavljena oblika nezavezujočega postopka mediacije ali kjer so določeni roki za sprejetje skupnih odločitev enega ali več nacionalnih nadzornih organov, potrebne spremembe za zagotovitev jasnosti in čim manjšega oviranja postopka sprejemanja skupne odločitve ter za zagotovitev možnosti, da lahko spore po potrebi rešujejo ESA. Zavezujoči postopek za reševanje sporov je zasnovan za reševanje primerov, ko nacionalni nadzorni organi med seboj ne morejo rešiti postopkovnih ali vsebinskih vprašanj, povezanih s skladnostjo s pravom Unije.

(21)

V tej direktivi bi bilo treba torej določiti primere, ko bo morda potrebno reševati postopkovno ali vsebinsko vprašanje skladnosti z zakonodajo Unije in ga nacionalni nadzorni organi morda ne bodo mogli sami rešiti. V takem primeru bi morala obstajati možnost, da kateri od teh nacionalnih nadzornih organov sproži vprašanje pri zadevni ESA. Ta bi moral delovati v skladu z uredbo o njegovi ustanovitvi in s to direktivo. Imeti bi moral tudi možnost zahtevati od zadevnih nacionalnih nadzornih organov, da sprejmejo ustrezen ukrep ali da ne ukrepajo ter tako uredijo zadevo in zagotovijo skladnost s pravom Unije z zavezujočimi učinki za zadevne nacionalne nadzorne organe. V primerih, kadar ustrezen zakonodajni akt Unije podeljuje pristojnost državam članicam, odločitve, ki jih sprejme ESA, ne bi smele nadomeščati uveljavljanja diskrecijske pravice nacionalnih nadzornih organov, kadar je to uveljavljanje v skladu s pravom Unije.

(22)

Direktiva 2009/138/ES določa skupne odločitve glede odobritve vlog za uporabo notranjega modela na ravni skupine ali hčerinskega podjetja, odobritve vlog za dovoljenje, da se za hčerinsko podjetje uporabljata člena 238 in 239 navedene direktive, in določitve nadzornika skupine na drugačni podlagi od meril iz člena 247 navedene direktive. Na vseh teh področjih je treba sprejeti spremembo, ki bo jasno določala, da lahko v primeru spora EIOPA reši spor z uporabo postopka iz Uredbe (EU) št. 1094/2010. Pri navedenem pristopu je jasno, da EIOPA sicer ne bi smel nadomeščati uveljavljanja diskrecijske pravice nacionalnih nadzornih organov, vendar bi moralo biti mogoče rešiti spore in okrepiti sodelovanje, preden nacionalni nadzorni organ sprejme dokončno odločitev ali jo posreduje instituciji. EIOPA bi moral reševati spore z mediacijo med nasprotujočimi si stališči nacionalnih nadzornih organov.

(23)

Nacionalni nadzorni organi bodo morali v skladu z novo strukturo nadzora, ki jo določa evropski sistem finančnega nadzora, tesno sodelovati z ESA. Spremembe ustreznih zakonodajnih aktov bi morale zagotoviti, da ne bo pravnih ovir pri izpolnjevanju zahtev glede izmenjave informacij, ki so vključene v uredbah (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, in da zagotavljanje podatkov ne bo pomenilo nepotrebnega administrativnega bremena.

(24)

Zavarovalnice in pozavarovalnice bi morale biti dolžne svojim nacionalnim nadzornim organom posredovati le take informacije, pomembne za namene nadzora, upoštevaje cilje nadzora iz Direktive 2009/138/ES. Posredovanje popolnega seznama sredstev po posameznih postavkah in drugih informacij več kot enkrat letno bi bilo treba zahtevati le, če bi dodaten vpogled, ki bi ga nacionalni nadzorni organi pridobili za namene spremljanja finančne trdnosti teh podjetij ali ob upoštevanju možnega učinka njihovih odločitev na finančno stabilnost, prevladala nad bremenom izračunavanja in posredovanja teh informacij. Nacionalni nadzorni organi bi morali biti po oceni narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov podjetja, pooblaščeni, da mu dovolijo omejitve glede pogostosti in obsega poročanja ali ga izvzamejo iz poročanja po posameznih postavkah le, če ne preseže določenih pragov. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo najmanjša podjetja upravičena do omejitev in izvzetja in da ne bodo predstavljala več od 20-odstotnega deleža na trgu države članice za življenjska in neživljenjska zavarovanja in pozavarovanja.

(25)

Da bi nacionalni nadzorni organi zagotovili natančnost in popolnost informacij, ki jih sporočajo udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice ali zavarovalni holdingi na ravni skupine, podjetjem, ki so del skupine, ne bi smeli dovoliti omejitev glede teh informacij ali jih izvzeti iz poročanja po posameznih postavkah, razen če bi bilo po mnenju nacionalnega nadzornega organa poročanje neustrezno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine.

(26)

Na področjih, kjer ima Komisija na podlagi Direktive 2009/138/ES zdaj pooblastila za sprejemanje izvedbenih ukrepov in gre pri tem za nezakonodajne splošne akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente navedene direktive v smislu člena 290 PDEU, bi bilo treba nanjo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z navedenim členom ali regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(27)

Da bi zagotovili enakovredno obravnavanje vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, ki izračunavajo zahtevani solventnostni kapital iz Direktive 2009/138/ES na podlagi standardne formule, ali da bi upoštevali razvoj dogodkov na trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z izračunom zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi standardne formule.

(28)

Kadar tveganja niso ustrezno zajeta v podmodulu, bi moral biti EIOPA pooblaščen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v zvezi s količinskimi omejitvami in merili primernosti sredstev za zahtevani solventnostni kapital na podlagi standardne formule.

(29)

Da se omogoči dosledno izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij s strani zavarovalnic in pozavarovalnic po določbah Direktive 2009/138/ES, mora centralni organ redno izračunavati, objavljati in posodabljati nekatere tehnične informacije v zvezi z ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere in upoštevati ugotovitve na finančnih trgih. Način za izračun ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere bi moral biti pregleden. Ker so te naloge tehnične narave in so povezane z zavarovalništvom, bi jih moral izvajati EIOPA.

(30)

Pri ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere bi bilo treba preprečiti umetno nestanovitnost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernega lastniškega kapitala. Izbira izhodišča za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer bi morala omogočiti zavarovalnicam in pozavarovalnicam, da denarne tokove izenačijo z obveznicami, ki so pri izračunu najboljše ocene diskontirane z neekstrapoliranimi obrestnimi merami. Pod podobnimi tržnimi pogoji, kot veljajo na datum začetka veljavnosti te direktive, bi moralo biti izhodišče za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer, predvsem za euro, zapadlost po 20 letih. Po tržnih pogojih, podobnih kot ob začetku veljavnosti te direktive, bi bilo treba ekstrapolirani del ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere, predvsem za euro, tako približati končnemu terminskemu tečaju, da se ekstrapolirani terminski tečaji za zapadlosti do 40 let po izhodišču za ekstrapolacijo ne bodo razlikovali od končnega terminskega tečaja za več kot tri bazične točke. Za druge valute bi bilo treba pri določanju izhodišča za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer in ustreznega obdobja za približanje končnemu terminskemu tečaju upoštevati značilnosti lokalnih trgov obveznic in obrestnih zamenjav.

(31)

Kadar imajo zavarovalnice in pozavarovalnice obveznice ali druga sredstva s podobnimi značilnostmi denarnih tokov do zapadlosti, jih spremembe razmikov pri teh sredstvih ne ogrožajo. Da spremembe v razmiku pri sredstvih ne bi vplivale na znesek lastnih sredstev teh podjetij, bi jim moralo biti dovoljeno prilagoditi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene v skladu z gibanjem razmika pri njihovih sredstvih. Uporabo tovrstnih uskladitvenih prilagoditev bi moral dovoliti nadzornik, s strogimi zahtevami o sredstvih in obveznostih pa bi morali zagotoviti, da bi lahko zavarovalnice in pozavarovalnice svoja sredstva obdržale do zapadlosti. Ujemati bi se morali zlasti denarni tokovi za sredstva in obveznosti, sredstva pa bi se nadomeščala le za ohranjanje usklajenosti, če bi se pričakovani denarni tokovi bistveno spremenili, na primer ob znižanju bonitete ali neplačilu obveznice. Zavarovalnice in pozavarovalnice bi morale javno razkriti vpliv uskladitvenih prilagoditev na njihov finančni položaj, da se zagotovi ustrezna preglednost.

(32)

Da bi preprečili prociklično obnašanje vlagateljev, bi morala biti zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočena prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij, tako da bi se ublažilo pretiravanje pri razmiku pri obveznicah. Prilagoditve za nestanovitnost bi morale temeljiti na referenčnih portfeljih za zadevne valute teh podjetij, če bi bilo to potrebno za zagotovitev reprezentativnosti, pa tudi na referenčnih portfeljih za nacionalne zavarovalniške trge. Zavarovalnice in pozavarovalnice bi morale javno razkriti vpliv prilagoditev za nestanovitnost na njihov finančni položaj, da se zagotovi ustrezna preglednost.

(33)

Ker je diskontiranje pomembno za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, bi morala Direktiva 2009/138/ES zagotoviti enake pogoje za to, kako se zavarovalnice in pozavarovalnice odločajo za diskontno stopnjo. Za zagotovitev takih enotnih pogojev bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene, temeljne razmike za uskladitvene prilagoditve in prilagoditve za nestanovitnost. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Pri teh izvedbenih aktih bi bilo treba uporabiti tehnične informacije, ki jih zagotovi in objavi EIOPA. Za sprejetje teh izvedbenih aktov bi se moral uporabljati svetovalni postopek.

(34)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere.

(35)

Da bi ublažili morebitne nepotrebne prociklične učinke, bi bilo treba obdobje za odpravo neizpolnjevanja zahtevanega solventnostnega kapitala v izjemno težkih razmerah podaljšati, tudi v primeru velikega upada na finančnih trgih, okolij z dolgotrajno nizko obrestno mero in izrednih nesreč s hudimi posledicami, ki prizadenejo zavarovalnice in pozavarovalnice s pomembnim deležem na trgu ali v prizadetih panogah. EIOPA bi moral biti odgovoren za razglasitev izjemno težkih razmer, Komisijo pa bi bilo treba pooblastiti, da z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejme ukrepe za opredelitev meril in ustreznih postopkov.

(36)

V okviru uskladitvene prilagoditve ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere, predvidene v tej direktivi, bi bilo treba zahtevo, da se portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, za katere se uporabi uskladitvena prilagoditev, in da se določeni portfelj sredstev opredeli, organizira in upravlja ločeno od drugih dejavnosti podjetij in da se navedena sredstva ne morejo uporabljati za kritje izgub iz drugih dejavnosti podjetij, razumeti v ekonomskem smislu. To ne bi smelo pomeniti obveznosti, da bi morale države članice v nacionalni zakonodaji imeti pravni koncept namenskega sklada. Podjetja, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev, bi morala opredeliti, organizirati in upravljati portfelj sredstev in obveznosti ločeno od drugih delov poslovanja in jim zato ne bi smelo biti dovoljeno, da bi z namenskim portfeljem sredstev obvladovala tveganja drugod v poslovanju. Čeprav to omogoča učinkovito upravljanje portfelja, je treba za namene uskladitvene prilagoditve pri prilagajanju lastnim sredstvom in zahtevanemu solventnostnemu kapitalu upoštevati zmanjšano prenosljivost in možnosti za diverzifikacijo med namenskim portfeljem in ostalimi deli podjetja.

(37)

Razmik pri referenčnem portfelju, naveden v tej direktivi, bi bilo treba določiti na pregleden način in po možnosti z uporabo ustreznih indeksov.

(38)

Da bi zagotovil pregledno uporabo prilagoditve za nestanovitnost, uskladitvene prilagoditve in prehodnih ukrepov o netveganih obrestnih merah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah, določenih po tej direktivi, bi morale zavarovalnice in pozavarovalnice javno razkriti vpliv neuporabe teh ukrepov na njihove finančne pozicije, tudi na znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala v skladu z Direktivo 2009/138/ES, osnovna lastna sredstva in zneske lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega minimalnega kapitala in zahtevanega solventnostnega kapitala.

(39)

Državam članicam bi moralo biti v njihovih nacionalnih zakonodajah omogočeno, da svoje nacionalne nadzorne organe pooblastijo, da dovolijo, v izjemnih okoliščinah pa zavrnejo uporabo prilagoditve za nestanovitnost.

(40)

Da se zagotovi harmonizirana podlaga za nekatere tehnične prispevke k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, na primer, da se omogočijo usklajeni pristopi k uporabi bonitetnih ocen, bi bilo treba EIOPA določiti posamezne naloge. Priznavanje bonitetnih agencij bi bilo treba zbližati in uskladiti z Uredbo (ES) št. 1060/2009, Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12). Izogniti bi se bilo treba prekrivanju z Uredbo (ES) št. 1060/2009, tako da je vloga skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenih z uredbami (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, utemeljena. EIOPA bi moral v čim večji meri izkoristiti pristojnosti in izkušnje ESMA. Podroben način izvajanja teh nalog bi bilo treba dodatno opredeliti v ukrepih, ki se sprejmejo z delegiranimi ali izvedbenimi akti.

(41)

Seznami regionalnih vlad in lokalnih organov, ki jih objavi EIOPA, ne bi smeli biti bolj podrobni, kot je potrebno; tako se zagotovi, da bodo te vlade ali organi deležni enake obravnave samo, če bo tveganje izpostavljenosti enako kot za centralne ravni države.

(42)

Da se v okviru Direktive 2009/138/ES zagotovi harmoniziran pristop k določanju, kdaj je dovoljeno, da se v primerih kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala podaljša sanacijski rok, bi bilo treba opredeliti, kaj pomenijo „izjemne težke razmere“. EIOPA bi moral biti odgovoren za razglasitev, da obstajajo take izjemne težke razmere, na Komisijo pa bi bilo treba v primeru takih izjemnih težkih razmer prenesti pooblastila, da z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejme ukrepe za podrobno opredelitev meril in ustreznih postopkov.

(43)

Da bi zagotovili medsektorsko skladnost in uskladili interese podjetij, ki so posojila preoblikovala v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji ali sponzorji), ter interese zavarovalnic in pozavarovalnic, ki vlagajo v tovrstne vrednostne papirje ali instrumente, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da na področju vlaganja v preoblikovana posojila po določbah Direktive 2009/138/ES z delegiranimi akti sprejme ukrepe, ki poleg določanja zahtev določajo tudi posledice neupoštevanja zahtev.

(44)

Da bi se v postopkih za nadzorne odobritve, ki so določeni z Direktivo 2009/138/ES, omogočila večja konvergenca parametrov podjetja, politik spreminjanja modela, namenskih družb in določanja ter odprave kapitalskih pribitkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejetje ukrepov z delegiranimi akti, ki bi podrobno opredeljevali ustrezne postopke na teh področjih.

(45)

Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov razvija globalni standard solventnosti na podlagi tveganja in še naprej spodbuja več mednarodnega nadzornega usklajevanja in sodelovanja. Določbe Direktive 2009/138/ES v zvezi z delegiranimi akti Komisije, ki določajo enakovrednost režimov solventnosti in bonitetnih režimov tretjih držav, so skladne s cilji spodbujanja mednarodnega približevanja v smeri proti uvedbi solventnosti in bonitetnega nadzora na podlagi tveganj. Če želimo upoštevati, da nekatere tretje države morda potrebujejo več časa za prilagoditev in izvajanje režima solventnosti in bonitetnega režima, ki bi popolnoma ustrezal merilom za priznanje enakovrednosti, je treba določiti pogoje v zvezi z obravnavanjem tovrstnih režimov tretjih držav, da bi bile začasno priznane kot enakovredne. Delegirani akti Komisije, ki določajo začasno enakovrednost, bi morali po možnosti upoštevati razvoj mednarodnih dogodkov. Kadar Komisija določi, da je bonitetni režim tretje države za nadzor skupin začasno enakovreden, bi moralo biti omogočeno dodatno nadzorno poročanje, da se zagotovi zaščita imetnikov polic in upravičencev v Uniji.

(46)

Da bi glede na posebnosti zavarovalniškega trga zagotovili enake konkurenčne pogoje za zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem v tretjih državah, bodisi da ima njihovo matično podjetje sedež v Uniji ali ne, bi bilo treba Komisiji za namene izračunavanja zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih sredstev skupine omogočiti, da določi, da je tretja država začasno enakovredna, zato da bodo te zahteve izpolnjene.

(47)

Za zagotovitev, da bodo zainteresirane strani ustrezno obveščene o strukturi zavarovalnih in pozavarovalnih skupin, je treba informacije o njihovi pravni strukturi ter upravljavski in organizacijski strukturi dati na voljo javnosti. Te informacije bi morale vsebovati vsaj pravno ime, vrsto podjetja in državo sedeža za hčerinska podjetja, povezana podjetja in pomembne podružnice.

(48)

Pri odločitvah Komisije, da je režim solventnosti ali bonitetni režim tretje države v celoti ali začasno enakovreden, je treba po potrebi upoštevati obstoj, trajanje in naravo prehodnih ukrepov v teh režimih tretjih držav.

(49)

Da bi se evropski zadrugi, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 (13), omogočilo ponujanje zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, je treba razširiti seznam dovoljenih pravnih oblik zavarovalnic in pozavarovalnic iz Direktive 2009/138/ES, tako da bo vključeval evropsko zadrugo.

(50)

Prilagoditi bi bilo treba znesek praga zahtevanega minimalnega kapitala za zavarovalnice in pozavarovalnice v eurih. Prilagoditev je potrebna, da se da veljavne pragove zahtevanega kapitala za tovrstna podjetja prilagoditi inflaciji.

(51)

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala za zdravstveno zavarovanje bi moral odražati nacionalne sisteme tarif in nadomestil ter upoštevati spremembe v nacionalni zdravstveni zakonodaji, saj so bistveni del sistemov zavarovanja na nacionalnih zdravstvenih trgih.

(52)

Določena izvedbena pooblastila v skladu s členom 202 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti bi bilo treba nadomestiti z ustreznimi določbami v skladu s členom 290 PDEU.

(53)

Uskladitev postopkov komitologije s PDEU in zlasti členom 290 PDEU bi bilo treba opraviti za vsak primer posebej. Da bi upoštevali tehnični razvoj na finančnih trgih in podrobno določili zahteve iz direktiv, spremenjenih s to direktivo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU. Sprejeti bi jih bilo treba zlasti v zvezi s podrobnimi podatki, ki se nanašajo na zahteve glede upravljanja, vrednotenja, nadzornega poročanja in javnega razkritja, določitve in razvrstitve lastnih sredstev, standardne formule za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala (vključno z morebitnimi posledičnimi spremembami na področju kapitalskih pribitkov) in izbire metod ter predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(54)

V izjavi št. 39 o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženi Sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, se je konferenca seznanila, da namerava Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev nadaljevati posvetovanje s strokovnjaki, ki jih bodo imenovale države članice.

(55)

Evropski parlament in Svet bi morala imeti možnost, da v treh mesecih od datuma obvestila nasprotujeta delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi bilo treba omogočiti, da se to obdobje za pomembna področja, ki zbujajo pomisleke, podaljša za tri mesece. Evropski parlament in Svet bi morala imeti tudi možnost, da obvestita druge institucije, da ne nameravata nasprotovati. Takšna zgodnja odobritev delegiranih aktov je zlasti primerna, kadar je treba izpolniti roke, na primer, če so v osnovnem aktu za Komisijo določeni roki za sprejetje delegiranih aktov.

(56)

Glede na finančno krizo in prociklične mehanizme, ki so prispevali k njenemu nastanku in povečali njen učinek, so Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor in skupina G-20 pripravili priporočila za ublažitev procikličnih učinkov regulacije finančnega sistema. Ta priporočila se neposredno nanašajo na zavarovalnice in pozavarovalnice kot pomembne sestavne dele finančnega sistema.

(57)

Za skladno uporabo te direktive in zagotovitev makrobonitetnega nadzora po vsej Uniji je ustrezno, da Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), razvije načela, prilagojena gospodarstvu Unije.

(58)

Finančna kriza je pokazala dejstvo, da so finančne institucije v veliki meri podcenjevale raven kreditnega tveganja nasprotne stranke v povezavi s prostim trgom izvedenih finančnih instrumentov (OTC). To je spodbudilo skupino G-20, da je septembra 2009 pozvala, da se za več izvedenih finančnih instrumentov OTC opravi kliring prek centralnih nasprotnih strank. Poleg tega je pozvala, naj se za tiste izvedene finančne instrumente, za katere ni mogoče opraviti centralnega kliringa, obvezno uporabijo višje kapitalske zahteve, da bi ustrezno odražali višja tveganja, povezana s temi instrumenti.

(59)

Pri izračunu standardne formule za zahtevani solventnostni kapital bi bilo treba izpostavljenosti do kvalificiranih centralnih nasprotnih strank obravnavati skladno z obravnavo teh izpostavljenosti v kapitalskih zahtevah za kreditne in finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti glede razlik v obravnavanju med kvalificiranimi centralnimi nasprotnimi strankami in drugimi nasprotnimi strankami.

(60)

Da bi zagotovili, da bi še naprej dosegali cilj Unije glede dolgoročne trajnostne rasti in cilje Direktive 2009/138/ES glede prednostne zaščite imetnikov polic in tudi zagotavljanja finančne stabilnosti, bi morala Komisija pregledati ustreznost metod, predpostavk in standardnih parametrov, uporabljenih pri izračunu standardne formule za zahtevani solventnostni kapital v petih letih uporabe Direktive 2009/138/ES. Pregled bi moral temeljiti zlasti na splošnih izkušnjah zavarovalnic in pozavarovalnic, ki uporabljajo to formulo za zahtevani solventnostni kapital v prehodnem obdobju. Pri pregledu bi morali upoštevati tudi uspešnost vseh razredov sredstev in finančnih instrumentov, obnašanje vlagateljev pri teh sredstvih in finančnih instrumentih ter razvoj dogodkov pri oblikovanju mednarodnih standardov na področju finančnih storitev. Pregled standardnih parametrov za nekatere razrede finančnih instrumentov, kot so vrednostni papirji s stalnim donosom in dolgoročno načrtovana infrastruktura, bo morda treba postaviti v ospredje.

(61)

Da bi omogočili gladek prehod na nov režim na podlagi Direktive 2009/138/ES, je treba določiti postopno uvajanje in posebne prehodne ukrepe. Namen prehodnih ukrepov bi morala biti preprečitev pretresov na trgu in omejitev posegov v obstoječe produkte ter zagotovitev razpoložljivosti zavarovalniških produktov. Prehodni ukrepi bi morali spodbujati zavarovalnice, da začnejo čim prej izpolnjevati določene zahteve novega režima.

(62)

Medtem ko Komisija izvaja pregled Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15), je treba zagotoviti prehodno ureditev za dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki jih zavarovalnice opravljajo na podlagi člena 4 navedene direktive. Prehodna ureditev bi morala prenehati takoj, ko začnejo veljati spremembe Direktive 2003/41/ES.

(63)

Ne glede na pričakovano uporabo Direktive 2009/138/ES, zlasti za namene ocene v zvezi z odobritvijo notranjih modelov, pomožnih lastnih sredstev, razvrstitve lastnih sredstev, parametrov podjetja, namenskih družb, podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in prehodnih določb o izračunu najboljše ocene glede zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, ki ustrezajo vplačanim premijam pri obstoječih pogodbah, bi se morale do konca leta 2015 še naprej uporabljati direktive Sveta 64/225/EGS (16), 73/239/EGS (17), 73/240/EGS (18), 76/580/EGS (19), 78/473/EGS (20), 84/641/EGS (21), 87/344/EGS (22), 88/357/EGS (23) in 92/49/EGS (24) ter direktiv 98/78/ES (25), 2001/17/ES (26), 2002/83/ES (27) in 2005/68/ES (28) Evropskega parlamenta in Sveta (skupaj poimenovanih: Solventnost I), kakor so bile spremenjene z akti iz dela A Priloge VI Direktive 2009/138/ES.

(64)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive in Direktive 2009/138/ES upravičeno.

(65)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje bonitetne ureditve in nadzora, zaščite imetnikov polic in upravičencev ter s tem podjetij in potrošnikov, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(66)

Direktivi 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredbe (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 5(4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar končni pogoji ponudbe niso vključeni niti v osnovni prospekt niti v dodatek, se dajo na voljo vlagateljem, vložijo pri pristojnem organu v domači državi članici, prav tako pa jih ta pristojni organ sporoči pristojnemu organu v državi(-ah) članici(ah) gostiteljici(-ah) ob vsaki javni ponudbi takoj, ko je to izvedljivo, in po možnosti pred začetkom javne ponudbe ali sprejetja v trgovanje. Pristojni organ matične države članice sporoči te končne pogoje ESMA. Končni pogoji vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih, in se ne uporabljajo za dopolnitev osnovnega prospekta. V takih primerih se uporablja člen 8(1)(a).“;

2.

v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem členom pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev informacij, ki bodo vključene s sklicevanjem.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

3.

v členu 13 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z odobritvijo prospektov pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev postopkov za odobritev prospekta in pogojev, v skladu s katerimi se lahko prilagodijo roki.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

4.

v členu 14 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem členom pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev določb, ki se nanašajo na objavo prospekta iz odstavkov 1 do 4.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

5.

v členu 15 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem členom pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli določbe, ki se nanašajo na razširjanje oglasov, ki napovedujejo namen javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejetja v trgovanje na organiziranem trgu, zlasti preden se da prospekt na voljo javnosti ali pred odprtjem vpisa, in da opredeli določbe iz odstavka 4.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

6.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

Osebje in viri organa ESMA

ESMA oceni svoje potrebe po osebju in sredstvih, ki nastanejo zaradi prevzema pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.“

1.

člen 13 se spremeni:

2.

v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na seznam oblik iz Priloge III, razen točk 28 in 29 dela A, dela B in dela C.“;

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Priglasitve in objave dovoljenj ali odvzemov dovoljenj

Vsako dovoljenje ali odvzem dovoljenja se priglasi Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Ime vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ji je izdano dovoljenje, se vnese na seznam. EIOPA objavi in dopolnjuje ta seznam na svojem spletnem mestu.

4.

v členu 29 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija zagotovi, da se v delegiranih aktih, regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme, upošteva načelo sorazmernosti in tako zagotovi sorazmerna uporaba te direktive, zlasti v zvezi z malimi zavarovalnicami.

EIOPA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010, osnutki izvedbenih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členom 15 navedene uredbe, ter smernice in priporočila, izdani v skladu s členom 16 navedene uredbe, upoštevajo načelo sorazmernosti in tako zagotovijo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti v zvezi z malimi zavarovalnicami.“;

5.

v členu 31 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256 Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na odstavek 2 tega člena, in v njih opredeli poglavitne vidike, po katerih se morajo razkriti zbirni statistični podatki, ter seznam vsebine in datum objave razkritij.

5.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe v zvezi z odstavkom 2 tega člena in brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev predlog in struktur razkritja iz tega člena.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

6.

v členu 33 se dodata naslednja odstavka:

„Kadar nadzorni organ obvesti nadzorne organe v državi članici gostiteljici, da namerava opraviti preverjanje na kraju samem v skladu s prvim odstavkom, in kadar se temu nadzornemu organu prepove, da bi uveljavil to pravico, ali kadar mu je onemogočeno, da bi uveljavil svojo pravico do sodelovanja v skladu z drugim odstavkom, lahko nadzorni organi zadevo posredujejo EIOPA in ga prosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 lahko EIOPA sodeluje pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.“;

7.

člen 35 se spremeni:

8.

člen 37 se spremeni:

9.

v členu 38(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar nadzorni organ obvesti ustrezni organ države članice ponudnika storitev, da namerava opraviti inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s tem odstavkom, ali če izvaja inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s prvim pododstavkom in če ne more v praksi uveljaviti svoje pravice do pregleda na kraju samem, lahko predloži zadevo EIOPA in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.“;

10.

člen 44 se spremeni:

11.

v člen 45 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev iz člena 77b, prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d ali prehodne ukrepe iz člena 308c in 308d, izvaja oceno skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz odstavka 1(b) z upoštevanjem in brez upoštevanja teh prilagoditev in prehodnih ukrepov.“;

12.

člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za podrobno opredelitev:

2.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z oceno iz točke (a) člena 45(1) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev elementov te ocene.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

13.

člen 51 se spremeni:

14.

člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52

Informacije za Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in njegova poročila

1.   Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice zahtevajo od nadzornih organov, da vsako leto zagotovijo EIOPA naslednje podatke:

2.   EIOPA vsako leto javno razkrije naslednje podatke:

3.   EIOPA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi podatke iz odstavka 2 skupaj s poročilom, ki navaja stopnjo nadzorne konvergence pri uporabi kapitalskih pribitkov med nadzornimi organi v različnih državah članicah.“;

15.

člen 56 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 56

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in roke za letno razkritje informacij v skladu z oddelkom 3.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega oddelka EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, formate in predloge.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

16.

v členu 58 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se ne glede na člen 58(2) določi izčrpen seznam informacij iz člena 59(4), ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo.

Za dosledno harmonizacijo v zvezi s tem oddelkom in da bi upoštevali prihodnji razvoj dogodkov, EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi prilagoditve meril iz člena 59(1).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

9.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, obrazce in predloge za posvetovalni postopek med zadevnimi nadzornimi organi, kakor je navedeno v členu 60.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

17.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 65a

Sodelovanje z EIOPA

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi EIOPA nemudoma predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.“;

18.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 67a

Pristojnost Evropskega parlamenta za preiskavo

Člena 64 in 67 ne posegata v pristojnost za preiskavo, ki je prenesena na Evropski parlament v členu 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).“;

19.

v členu 69 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Takšna razkritja so mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja. Vendar pa države članice predvidijo, da se lahko podatki, prejeti v skladu s členom 65 in členom 68(1), in podatki, pridobljeni pri pregledih na kraju samem iz člena 33, razkrijejo le z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih podatki izvirajo, ali nadzornih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.“;

20.

člen 70 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 70

Posredovanje informacij centralnim bankam, monetarnim organom, nadzornikom plačilnih sistemov in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

1.   Brez poseganja v člene 64 do 69 lahko nadzorni organ posreduje informacije naslednjim institucijam za namene opravljanja nalog:

2.   V izrednih razmerah, tudi v izrednih razmerah iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice nadzornim organom dovolijo, da nemudoma posredujejo informacije centralnim bankam ESCB, vključno z ECB, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, pa tudi Evropskemu sistemu centralnih bank, kadar so te informacije pomembne za njegove naloge.

3.   Ti organi ali telesa lahko tudi posredujejo nadzornim organom informacije, ki jih ti utegnejo potrebovati za namene člena 67. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo določbe o poslovni skrivnosti, določene v tem oddelku.

21.

člen 71 se spremeni:

22.

v členu 75 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za določitev metod in predpostavk, ki se bodo uporabljale pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1.

3.   Za dosledno harmonizacijo pri vrednotenju sredstev in obveznosti EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

23.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 77a

Ekstrapolacija ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

Pri določanju ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77(2) se uporabijo informacije, ki izhajajo iz ustreznih finančnih instrumentov, in zagotovi skladnost z njimi. Pri tem določanju se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih so trgi za te finančne instrumente, pa tudi za obveznice, razviti, likvidni in pregledni. Za zapadlosti, pri katerih trgi za ustrezne finančne instrumente ali obveznice niso več razviti, likvidni in pregledni, se časovna struktura netvegane obrestne mere ekstrapolira.

Ekstrapolirani del ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere temelji na terminskih tečajih, ki nemoteno konvergirajo od enega terminskega tečaja ali njihovega sklopa v zvezi z najdaljšimi zapadlostmi, za katere je mogoče spremljati ustrezni finančni instrument in obveznice na razvitem in likvidnem trgu, do končnega terminskega tečaja.

Člen 77b

Uskladitvena prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo uskladitveno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, vključno z rentami, ki izhajajo iz neživljenjskih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, kar morajo predhodno odobriti nadzorni organi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Ne glede na točko (h) prvega pododstavka lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ki so odvisni od inflacije.

Kadar imajo izdajatelji ali tretje strani pravico spremeniti denarne tokove posameznih sredstev z zagotovitvijo zadostnega plačila za vlagatelja, tako da omogočijo enake denarne tokove s ponovno naložbo v sredstva enake ali boljše kreditne kakovosti, pravica do spremembe denarnih tokov ne ukinja možnosti vključitve teh sredstev v določeni portfelj v skladu s točko (h) prvega pododstavka.

2.   Zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev za portfelje zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ne uporabijo ponovno pristopa, ki ne vključuje uskladitvene prilagoditve. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki uporablja uskladitveno prilagoditev, ne more več izpolnjevati pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ in sprejme potrebne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica v roku dveh mesecev od datuma neizpolnjevanja ne more ponovno izpolnjevati teh pogojev, pri svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih ne sme več uporabljati uskladitvene prilagoditve in je ne sme uporabljati v obdobju nadaljnjih 24 mesecev.

3.   Uskladitvena prilagoditev se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje prilagoditev za nestanovitnost na podlagi člena 77d ali prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer na podlagi člena 308c.

Člen 77c

Izračun uskladitvene prilagoditve

1.   Za vsako valuto se uskladitvena prilagoditev iz člena 77b izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

2.   Za namene odstavka 1(b) je temeljni razmik:

Verjetnost neplačila iz točke (a)(i) prvega pododstavka temelji na dolgoročnih statistikah neplačila, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom.

Kadar iz statistike neplačila iz drugega pododstavka ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razmika, je temeljni razmik enak deležu dolgoročnega povprečja razmika od osnovne netvegane obrestne mere iz točk (b) in (c).

Člen 77d

Prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere

1.   Države članice lahko zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice za uporabo prilagoditve za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere pri izračunu najboljše ocene iz člena 77(2) prej pridobijo odobritev nadzornih organov.

2.   Za vsako zadevno valuto prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere temelji na razmiku med obrestno mero, ki bi jo bilo mogoče dobiti iz sredstev, vključenih v referenčni portfelj sredstev zadevne valute, in stopnjami ustrezne časovno strukture netvegane obrestne mere za to valuto.

Referenčni portfelj valute je reprezentativen za sredstva v tej valuti, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v tej valuti.

3.   Znesek prilagoditve za nestanovitnost za netvegane obrestne mere ustreza 65 % valutnega razmika s popravkom za tveganje.

Valutni razmik s popravkom za tveganje se izračuna kot razlika med razmikom iz odstavka 2 in deležem tega razmika, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja ali drugega tveganja pri sredstvih.

Prilagoditev za nestanovitnost se uporabi samo za ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture, ki se ne izračunajo z ekstrapolacijo v skladu s členom 77a. Ekstrapolacija ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture temelji na teh prilagojenih netveganih obrestnih merah.

4.   Za vsako zadevno državo se pred uporabo 65 % faktorja prilagodljivost za nestanovitnost za netvegane obrestne mere iz odstavka 3 za valuto te države poveča za razliko med razmikom države s popravkom za tveganje in dvakratnim valutnim razmikom s popravkom za tveganje, vedno kadar je ta razlika pozitivna in je razmik države s popravkom za tveganje večji od 100 baznih točk. Povečana prilagoditev za nestanovitnost se uporabi za izračun najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države. Razmik države s popravkom za tveganje se izračuna enako kot valutni razmik s popravkom za tveganje, le da temelji na referenčnem portfelju, ki je reprezentativen za sredstva, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti proizvodov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države in izraženi v njeni valuti.

5.   Prilagoditev za nestanovitnost se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev na podlagi člena 77b.

6.   Z odstopanjem od člena 101 zahtevani solventnostni kapital ne krije tveganja izgube osnovnih lastnih sredstev, ki je posledica sprememb prilagoditve za nestanovitnost.

Člen 77e

Tehnične informacije, ki jih pripravi Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

1.   EIOPA vsaj vsako četrtletje pripravi in objavlja za vsako zadevno valuto naslednje tehnične informacije:

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev za izračun tehničnih rezervacij in osnovnih lastnih sredstev lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako zadevno valuto določi tehnične informacije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti uporabijo navedene informacije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 301(2).

Komisija na podlagi utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z razpoložljivostjo ustreznih časovnih struktur netvegane obrestne mere sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 301(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.   Kadar Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejme tehnične informacije iz odstavka 1, zavarovalnice in pozavarovalnice te informacije uporabijo pri izračunu najboljše ocene v skladu s členom 77, uskladitvene prilagoditve v skladu s členom 77c in prilagoditve za nestanovitnost v skladu s členom 77d.

V zvezi z valutami in nacionalnimi trgi, pri katerih prilagoditev iz odstavka 1(c) ni določena v izvedbenih aktih iz odstavka 2, se za izračun najboljše ocene ne uporabi prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere.

Člen 77f

Pregled ukrepov dolgoročnih jamstev in ukrepov glede tveganja lastniških vrednostnih papirjev

1.   EIOPA vsako leto in do 1. januarja 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poroča o učinku uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) in členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi.

V tem obdobju nadzorni organi vsako leto EIOPA predložijo naslednje informacije o:

2.   EIOPA po potrebi po posvetovanju z ESRB Komisiji predloži mnenje o oceni uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi. Oceni se razpoložljivost dolgoročnih jamstev pri zavarovalnih produktih, obnašanje zavarovalnic in pozavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev ter splošna finančna stabilnost.

3.   Na podlagi mnenja, ki ga predloži EIOPA, iz odstavka 2 Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2021 ali po potrebi prej. V poročilu se osredotoča zlasti na učinke na:

Poleg tega se v poročilu opira na izkušnje nadzornih organov v zvezi z uporabo členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi.

4.   Poročilu Komisije se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.“;

24.

člen 86 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 86

Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

2.   Za dosledno usklajenost v zvezi z metodami za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za zagotovitev usklajenih pogojev uporabe člena 77b, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odobritev uporabe uskladitvene prilagoditve iz člena 77b(1).

EIOPA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje teh izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

25.

člen 92 se spremeni:

26.

člen 97 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 97

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo seznam postavk lastnih sredstev, skupaj s tistimi iz člena 96, za izpolnjevanje meril iz člena 94, ki vsebuje za vsako postavko lastnih sredstev podroben opis lastnosti, ki so določile njeno razvrstitev.

2.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z razvrščanjem lastniškega kapitala EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi metode, ki jih bodo uporabili nadzorni organi pri odobritvi ocene in razvrstitve postavk lastnih sredstev, ki jih ne zajema seznam iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Komisija redno pregleduje in po potrebi posodobi seznam iz odstavka 1 glede na razvoj trga.“;

27.

člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

Delegirani akti o primernosti lastnih sredstev

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

28.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 109a

Harmonizirani tehnični prispevki k standardni formuli

1.   Za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo organi ESA prek Skupnega odbora pripravijo osnutke izvedbenih tehničnih standardov za razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete, pri čemer uporabijo korake iz člena 111(1)(n).

Skupni odbor organov ESA Komisiji predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ter za lažji izračun modula tržnega tveganja iz člena 105(5) in modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6) ter za oceno tehnik omejevanja tveganja iz člena 101(5) in izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, EIOPA oblikuje izvedbene tehnične standarde glede:

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   EIOPA vsaj vsako četrtletje objavi tehnične informacije, vključno z informacijami o simetrični prilagoditvi iz člena 106.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena in za lažji izračun modula tveganja zdravstvenega zavarovanja iz člena 105(4), EIOPA z upoštevanjem izračunov nadzornih organov zadevnih držav članic oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede standardnih odstopanj v zvezi s posebnimi nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5 in morebitna dodatna merila, določena z delegiranimi akti.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Izvedbeni tehnični standardi iz odstavka 4 se uporabijo samo za nacionalne zakonodajne ukrepe držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo naslednja merila:

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, s katerimi določi dodatna merila za ureditev nacionalnih zakonodajnih ukrepov ter metodologijo in zahteve za izračun standardnih odstopanj iz odstavka 4 tega člena.“;

29.

člen 111 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 111

Delegirani akti in regulativni in izvedbeni tehnični standardi v zvezi s členi 103 do 109

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo:

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe parametrov za posamezno podjetje iz točke (k) odstavka 1.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Komisija do 31. decembra 2020 oceni ustreznost metod, predpostavk in standardnih parametrov, uporabljenih pri izračunu standardne formule zahtevanega solventnostnega kapitala. Upošteva zlasti uspešnost vseh razredov sredstev in finančnih instrumentov, obnašanje vlagateljev glede teh sredstev in finančnih instrumentov ter razvoj dogodkov pri oblikovanju mednarodnih standardov na področju finančnih storitev. Pri pregledu se lahko da prednost nekaterim razredom sredstev. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži poročilo skupaj s predlogi za spremembo te direktive ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te direktive.

4.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev količinskih omejitev in meril primernosti sredstev, kadar podmodul teh tveganj ne zajema ustrezno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Ti regulativni tehnični standardi se uporabljajo za sredstva, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, ne pa za sredstva v zvezi s pogodbami življenjskega zavarovanja, če naložbeno tveganje nosijo imetniki polic. Te standarde pregleduje Komisija v povezavi z razvojem standardne formule in finančnih trgov.“;

30.

člen 114 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 114

Delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi v zvezi z notranjimi modeli zahtevanega solventnostnega kapitala

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za:

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

31.

člen 127 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 127

Delegirani akti v zvezi s členi 120 do 126

Komisija v skladu s členom 301a v zvezi s členi 120 do 126, da bi izboljšala ocenjevanje profila tveganj in upravljanje poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, sprejme delegirane akte v zvezi z uporabo mednarodnih modelov po vsej Uniji.“;

32.

člen 129 se spremeni:

33.

člen 130 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 130

Delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a in pod pogoji iz členov 301a sprejme delegirane akte, ki določajo izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 128 in 129.“;

34.

v prvem odstavku člena 131 se datuma „31. oktobra 2012“ in „31. oktobra 2013“ nadomestita z „31. decembra 2015“ in „31. decembra 2016“;

35.

člen 135 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 135

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi za kvalitativne zahteve

1.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo kvalitativne zahteve na naslednjih področjih:

2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z odstavkom 2(c) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija za izračun v njem navedene sorazmerne dodatne kapitalske zahteve.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

36.

v členu 138 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   V primeru izjemnih težkih razmer, ki vplivajo na zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, kot jih razglasi EIOPA, in po potrebi po posvetovanju z ESRB, lahko nadzorni organ za prizadeta podjetja podaljša obdobje iz drugega pododstavka odstavka 3 za največ sedem let, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov, tudi povprečnega trajanja zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Brez poseganja v pooblastila EIOPA po členu 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 EIOPA za namene tega odstavka na zahtevo zadevnega nadzornega organa razglasi obstoj izjemnih težkih razmer. Zadevni nadzorni organ lahko vloži prošnjo, če je malo verjetno, da bo zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadeti panogi, izpolnila zahteve iz odstavka 3. Izjemne težke razmere obstajajo, če na finančno stanje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, resno ali negativno vpliva eden ali več naslednjih pogojev:

EIOPA v sodelovanju z zadevnim nacionalnim nadzornim organom redno ocenjuje, ali pogoji iz drugega odstavka še obstajajo. EIOPA v sodelovanju z zadevnim nadzornim organom razglasi konec izjemno težkih razmer.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake 3 mesece predloži poročilo o napredku, v katerem opredeli sprejete ukrepe in napredek pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu od datuma, ko je bilo ugotovljeno, da zahteva po solventnostnem kapitalu ni izpolnjena do datuma predložitve poročila o napredku.“;

37.

člen 143 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 143

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi glede člena 138(4)

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki dopolnijo primere izjemno težkih razmer ter opredeljujejo dejavnike in merila, ki jih mora upoštevati EIOPA, kadar razglasi obstoj izjemno težkih razmer, in nadzorni organi, kadar določajo podaljšanje obdobja sanacije v skladu s členom 138(4).

2.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s členom 138(2), členom 139(2) in členom 141 EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli sanacijski načrt iz člena 138(2) ter finančni načrt iz člena 139(2) in v zvezi s členom 141, pri čemer stori vse potrebno, da se izogne procikličnim učinkom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

38.

člen 149 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 149

Spremembe v vrsti nevarnosti ali obveznosti

Za spremembe podatkov iz člena 147, ki jih zavarovalnica namerava izvesti, velja postopek iz členov 147 in 148.“;

39.

člen 155 se nadomesti z naslednjim:

40.

v členu 158(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

41.

člen 159 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 159

Statistični podatki o čezmejnih dejavnostih

Vsaka zavarovalnica obvesti pristojni nadzorni organ svoje matične države članice o zneskih premij, odškodninskih zahtevkov in provizij, posebej za transakcije, izvedene iz naslova pravice do ustanavljanja, in tistih, ki so izvedene iz naslova svobode opravljanja storitev, brez odbitka pozavarovanja, po državi članici, in sicer:

Kar zadeva vrsto 10 iz dela A Priloge I, razen prevoznikove odgovornosti, zadevno podjetje navedeni nadzorni organ obvesti tudi o pogostosti in povprečnih stroških zahtevkov.

Nadzorni organ matične države članice v primernem času predloži podatke iz prvega in drugega pododstavka nadzornim organom vsake države članice, ki to zahteva.“;

42.

člen 172 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 172

Enakovrednost pri dejavnosti pozavarovanja

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali se režim solventnosti tretje države, uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I.

2.   Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim tretje države, ki se uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I te direktive.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima za nadzor skupin iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

3.   Kadar se v skladu z odstavkom 2 režim solventnosti tretje države šteje za enakovrednega režimu, ki je določen v tej direktivi, se pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji, ki imajo sedež v tej tretji državi, obravnavajo na enak način, kot pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetjem, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s to direktivo.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 1, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim solventnosti tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

Delegirani akti o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. EIOPA pomaga Komisiji pri oceni teh poročil.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

5.   Omejeno obdobje iz prvega pododstavka odstavka 4 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 2 nadzorni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v naslovu I, kar je prej.

To obdobje se lahko podaljša do največ enega leta, kadar EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 2.

6.   Pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4, se obravnavajo enako kot tiste v odstavku 3. Člen 173 se uporablja tudi za pozavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4.“;

43.

člen 176 se nadomesti:

„Člen 176

Informacije držav članic Komisiji in EIOPA

Nadzorni organi držav članic obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe drugih držav članic o vseh dovoljenjih neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretje države.

Iz teh informacij je razvidna tudi struktura zadevne skupine.

Kadar podjetje, ki ga ureja pravo tretje države, pridobi tolikšen delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, da bi ta zavarovalnica ali pozavarovalnica postala hčerinsko podjetje tega podjetja iz tretje države, nadzorni organi matične države članice obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe druge države članice.“;

44.

v členu 177 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice obvestijo Komisijo in EIOPA o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove zavarovalnice ali pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi.“;

45.

v členu 210 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo določbe iz odstavka 1 tega člena glede spremljanja, upravljanja in nadzora nevarnosti, ki izhajajo iz dejavnosti končnega pozavarovanja.“;

46.

v členu 211 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo naslednja merila za nadzorno odobritev:

2a.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 211(1) in (2) EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za dodelitev nadzorne odobritve za ustanovitev namenskih družb, ter za določitev formatov in modelov, ki se uporabijo za namene točke (f) odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2b.   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 211(1) in (2) lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov za sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi, kadar je namenska družba, ki prevzame tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ustanovljena v državi članici, ki ni država članica, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila dovoljenje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za namenske družbe, ki so pridobile dovoljenje pred 31. decembrom 2015, se uporablja pravo države članice, ki je odobrila namensko družbo. Kljub temu pa se uporabljajo za katero koli novo dejavnost, ki jo začne opravljati takšna namenska družba po tem datumu, odstavki 1, 2 in 2a.“;

47.

v členu 212(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

48.

člen 216 se spremeni:

49.

člen 217 se spremeni:

50.

člen 227 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 227

Enakovrednost v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami tretjih držav

1.   Pri izračunu solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členom 233 se ta zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države samo za namene izračuna obravnava kot povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica.

Kadar tretja država, kjer je sedež tega podjetja, zahteva dovoljenje in zavarovalnici ali pozavarovalnici naloži režim solventnosti, ki je vsaj enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, lahko države članice določijo, da se pri izračunu v zvezi s to zavarovalnico ali pozavarovalnico upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani solventnostni kapital, kakor jih določa zadevna tretja država.

2.   Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 4 ali 5 tega člena, preverjanja v zvezi s tem, ali je režim tretje države vsaj enakovreden, izvaja nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga nadzorniku skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Nadzornik skupine se ob pomoči EIOPA posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi pred sprejetjem sklepa o enakovrednosti. Ta sklep se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Nadzornik skupine ne sprejme nobenega sklepa v zvezi s tretjo državo, ki je v nasprotju s kakršnim koli sklepom v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo s sklepom, sprejetim v skladu z drugim pododstavkom, lahko to zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko nadzornik skupine poda obvestilo o sklepu. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je režim solventnosti v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

4.   Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da se upoštevajo vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4, in tudi kadar merila, določena v skladu z odstavkom 3, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za obdobje iz odstavka 6, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za podjetja, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, kadar:

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

6.   Začetno obdobje začasne enakovrednosti iz odstavka 5 traja 10 let, razen če je bil pred iztekom tega obdobja:

Začasna enakovrednost se podaljšuje za dodatna obdobja 10 let, izpolnjena pa morajo biti merila iz odstavka 5. Komisija vse takšne delegirane akte sprejema v skladu s členom 301a, v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 pa ji pri tem pomaga EIOPA.

Delegirani akti o določitvi začasnih enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Take delegirane akte redno pregleduje Komisija. Pri oceni teh odločitev Komisiji pomaga EIOPA. Komisija o vseh pregledih obvešča Evropski parlament in mu poroča o svojih ugotovitvah.

7.   Kadar je bil v skladu z odstavkom 5 sprejet delegirani akt, ki določi, da je nadzorni režim tretje države začasno enakovreden, ta tretja država šteje kot enakovredna za namene drugega pododstavka odstavka 1.“;

51.

člen 231 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 231

Notranji model skupine

1.   V primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zadevni nadzorni organi sodelujejo, da odločijo, ali izdajo to dovoljenje, ter določijo morebitne pogoje, ki veljajo zanj.

Vloga iz prvega pododstavka se predloži nadzorniku skupine.

Nadzornik skupine obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.   Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popoln zahtevek.

3.   Če v šestmesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, in sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.   EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Kadar zadevni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzornik skupine prosilcu posreduje dokument s skrbno utemeljeno odločitvijo.

6.   Kadar zadevni nadzorni organi v šestih mesecih od datuma, ko skupina prejme popolno vlogo, ne sprejmejo skupne odločitve, nadzornik skupine sam sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

Nadzornik skupine ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v navedenem obdobju šestih mesecev.

Nadzornik skupine posreduje dokument s svojo skrbno utemeljeno odločitvijo prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

7.   Kadar kateri od zadevnih nadzornih organov meni, da profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pod njegovim nadzorom, znatno odstopa od predpostavk, na katerih temelji notranji model, odobren na ravni skupine, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v skladu s členom 37 odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu te zavarovalnice ali pozavarovalnice, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek.

V izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, lahko nadzorni organ zahteva, da zadevno podjetje svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I. V skladu s primeri iz točk (a) in (c) člena 37(1) lahko nadzorni organ zahtevanemu solventnostnemu kapitalu zavarovalnice ali pozavarovalnice naloži kapitalski pribitek, izračunan na podlagi standardne formule.

Nadzorni organ vsako odločitev iz prvega in drugega pododstavka obrazloži zavarovalnici in pozavarovalnici ter drugim članom kolegija nadzornikov.

EIOPA lahko izda smernice za zagotovitev trajne in dosledne uporabe tega odstavka.“;

52.

v prvem odstavku člena 232 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„Pri ugotavljanju, ali konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ustrezno upošteva profil tveganja skupine, je nadzornik skupine pozoren zlasti na kateri koli primer, v katerem se lahko na ravni skupine pojavijo okoliščine iz točk (a) do (d) člena 37(1), zlasti kadar:“;

53.

v členu 232 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).“;

54.

v členu 233(6) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).“;

55.

člen 234 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 234

Delegirani akti v zvezi s členi 220 do 229 in 230 do 233

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo tehnična načela in metode iz členov 220 do 229 ter uporabo členov 230 do 233, pri čemer se upošteva ekonomska specifičnost posameznih pravnih struktur.“;

56.

člen 237 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 237

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: odločitev v zvezi z vlogo

1.   V primeru vlog za dovoljenje za uporabo pravil iz členov 238 in 239 se zadevni nadzorni organi v kolegiju nadzornikov ob polnem sodelovanju odločijo, ali bodo odobrili zahtevano dovoljenje, in določijo morebitne druge pogoje, ki naj veljajo za to dovoljenje.

Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri nadzornem organu, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju. Ta nadzorni organ obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.   Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v treh mesecih po tem, ko vsi nadzorni organi v kolegiju nadzornikov prejmejo popolno vlogo.

3.   Če v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po izteku trimesečnega obdobja ali po sprejemu skupne odločitve ne predloži EIOPA.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.   EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Kadar zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, posreduje prosilcu dokument z utemeljitvijo. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati.

6.   Če zadevni nadzorni organi v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z vlogo nadzornik skupine.

V navedenem obdobju nadzornik skupine upošteva naslednje:

Odločitev obsega utemeljitev ter razlago morebitnega občutnega odstopanja od pomislekov, ki jih izrazijo drugi zadevni nadzorni organi. Nadzornik skupine izvod odločitve posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.“;

57.

v členu 238 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, ali o drugih morebitnih ukrepih.

Ta sporazum velja za dokončnega in ga morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.“;

58.

v členu 238 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Kadar se nadzorni organ in nadzornik skupine ne strinjata, lahko kateri koli izmed teh nadzornikov v enem mesecu po predlogu nadzornega organa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč. V tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve. Enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Po izteku enomesečnega obdobja iz tega pododstavka, ali če je bil v skladu z odstavkom 4 tega člena v okviru kolegija dosežen dogovor, se zadeva ne predloži EIOPA.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19 navedene uredbe sprejme EIOPA, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.“;

59.

v členu 239 se doda naslednji odstavek:

„4.   Nadzorni organ ali nadzornik skupine lahko v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč, kadar se ne strinjata glede naslednjega:

V teh primerih lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu, in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve.

Zadeva se ne sme predložiti EIOPA:

Štirimesečno oziroma enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EIOPA, ter svojo končno odločitev sprejme v skladu s to odločitvijo. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.“;

60.

člen 241 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 241

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo:

61.

v členu 242 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Do 31. decembra 2017 Komisija oceni uporabo naslova III, zlasti sodelovanje nadzornih organov v kolegiju nadzornikov in njegovo funkcionalnost ter nadzorne prakse glede določanja kapitalskih pribitkov, in predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi za spremembo te direktive.“;

62.

v členu 242(2) se datum „31. oktobra 2015“ nadomesti z datumom „31. decembra 2018“;

63.

v členu 244 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve znatne koncentracije tveganja.

5.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom koncentracije tveganja lahko EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo znatne koncentracije tveganja in določijo ustrezni pragi za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za obrazce in predloge za poročanje o teh koncentracijah tveganja za namene odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

64.

v členu 245 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve večje transakcije znotraj skupine.

5.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom transakcij znotraj skupine lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev večje transakcije znotraj skupine za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EIOPA pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov za postopke, obrazce in predloge za poročanje o teh transakcijah znotraj skupine za namene odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

65.

v členu 247 se odstavki 3 do 7 nadomestijo z naslednjim:

„3.   V posebnih primerih lahko na zahtevo katerega koli drugega nadzornega organa zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev o odstopanju od meril iz odstavka 2, kadar bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju strukture skupine in relativne pomembnosti dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic v različnih državah, in za nadzornika skupine določijo drug nadzorni organ.

V ta namen lahko kateri koli od zadevnih nadzornih organov zahteva, da se prične razprava o tem, ali so merila iz odstavka 2 ustrezna. Ta razprava ne poteka pogosteje kot enkrat letno.

Zadevni nadzorni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v treh mesecih po zahtevi za razpravo dosežejo skupno odločitev o izbiri nadzornika skupine. Pred odločitvijo dajo zadevni nadzorni organi skupini možnost, da izrazi svoje mnenje.

Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in navede vse razloge.

4.   Če v trimesečnem obdobju iz tretjega pododstavka odstavka 3 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, zadevni nadzorni organi odložijo svojo skupno odločitev in počakajo na morebitno odločitev, ki bi jo sprejel EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejmejo svojo skupno odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta skupna odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

5.   EIOPA sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve iz odstavka 4. Zadeva se po koncu trimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA. Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in kolegiju nadzornikov ter navede vse razloge.

6.   Če ni skupne odločitve, izvaja nalogo nadzornika skupine nadzorni organ, določen v skladu z odstavkom 2 tega člena.

7.   EIOPA vsaj enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o morebitnih večjih težavah pri uporabi odstavkov 2, 3 in 6.

V primeru večjih težav pri uporabi meril iz odstavkov 2 in 3 tega člena Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo ta merila.“;

66.

člen 248 se spremeni:

67.

člen 249 se spremeni:

68.

člen 250 se spremeni:

„Člen 250

Posvetovanje med nadzornimi organi

1.   Brez poseganja v člen 248 se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem kakršne koli odločitve, ki je pomembna za nadzorno nalogo drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj v kolegiju nadzornikov v zvezi z naslednjim:

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka se je treba vedno posvetovati z nadzornikom skupine.

Poleg tega se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem odločitve, ki temelji na podatkih, prejetih od drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj.

2.   Brez poseganja v člen 248 se nadzorni organ lahko odloči, da se v nujnih primerih ali če bi to posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve, ne bo posvetoval z drugimi nadzornimi organi. V tem primeru nadzorni organ takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe.“;

69.

v členu 254(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi, ki so odgovorni za izvajanje nadzora skupine, dostop do kakršnih koli podatkov, ki so pomembni za namene tega nadzora, ne glede na naravo zadevnega podjetja. Smiselno se uporablja člen 35(1) do (5).

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki ima pogostnost nižjo od enega leta, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(6), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(7), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.“;

70.

v členu 255(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar zahteva drugemu nadzornemu organu za izvedbo pregleda v skladu s tem odstavkom ni bila obravnavana v dveh tednih ali kadar se nadzornemu organu dejansko prepreči uresničevanje pravice, da bi sodeloval pri preverjanju v skladu s tretjim pododstavkom, lahko organ, ki je postavil zahtevo, predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar jih skupaj izvajata dva ali več nadzornih organov.“;

71.

člen 256 se spremeni:

72.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 256a

Struktura skupine

Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno na ravni skupine razkrijejo pravno strukturo in upravljalno ter organizacijsko strukturo, vključno z navedbo vseh hčerinskih podjetij, pomembno povezanih podjetij in pomembnih podružnic skupine.“;

73.

v členu 258 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za usklajevanje izvršilnih ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.“;

74.

člen 259 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 259

Poročanje EIOPA

1.   EIOPA letno poroča Evropskemu parlamentu v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   EIOPA med drugim poroča o vseh ustreznih in pomembnih izkušnjah z nadzornimi dejavnostmi in sodelovanju z nadzorniki v okviru naslova III ter zlasti o:

3.   EIOPA lahko za namene odstavka 1 tega člena vključi, če je ustrezno, tudi glavna spoznanja, pridobljena pri pregledih iz člena 248(6).“;

75.

člen 260 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 260

Matična podjetja zunaj Unije: preverjanje enakovrednosti

1.   V primeru iz točke (c) člena 213(2) zadevni nadzorni organi preverijo, ali nad zavarovalnicami in pozavarovalnicami, katerih matično podjetje ima sedež izven Unije, izvaja nadzor nadzorni organ tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga določa ta naslov v zvezi z nadzorom na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točk (a) in (b) člena 213(2).

Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 2, 3 ali 5 tega člena, preverjanje izvede nadzorni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi se uporabljala merila iz člena 247(2) (v nadaljnjem besedilu: namestnik nadzornika skupine), in sicer na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga namestniku nadzornika skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Namestnik nadzornika skupine se pred sprejetjem odločitve o enakovrednosti posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, pri čemer mu pomaga EIOPA. Ta odločitev se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 2. Namestnik nadzornika skupine ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki bi bila v nasprotju s kakršno koli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo z odločitvijo, sprejeto v skladu s tretjim pododstavkom, lahko zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko namestnik nadzornika skupine poda obvestilo o odločitvi. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

2.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim za nadzor skupin v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

3.   Če tretja država izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 2 tega člena, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

Tak delegiran akt se redno pregleduje, da se upoštevajo morebitne spremembe bonitetnega režima za nadzor skupin iz tega naslova in bonitetnega režima v tretji državi za nadzor skupin ter katere koli druge spremembe ureditve, ki utegne vplivati na sklep o enakovrednosti.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

4.   Če Komisija ni sprejela delegiranega akta v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena, se uporabi člen 262.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3, in tudi če merila, določena v odstavku 2, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim tretje države, uporabljen za podjetja, katerih matično podjetje ima 1. januarja 2014 sedež zunaj Unije, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

Pri vseh delegiranih aktih o začasni enakovrednosti se upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. Komisiji pri ocenjevanju teh poročil o napredku pomaga EIOPA.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka. Delegirani akti lahko zajemajo tudi pooblastila za nadzorne organe, da lahko v obdobju začasne enakovrednosti naložijo dodatne zahteve glede nadzornega poročanja.

6.   Omejeno obdobje iz odstavka 5 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 3 bonitetni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tem naslovu, in sicer glede na to, kateri je prej.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, kadar EIOPA in Komisija ta čas potrebujeta za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 3.

7.   Kadar se v skladu z odstavkom 5 sprejme delegirani akt, ki določa, da je bonitetni režim tretje države začasno enakovreden, države članice uporabijo člen 261, razen če je v eni od držav članic zavarovalnica ali pozavarovalnica, katere bilančna vsota presega bilančno vsoto matičnega podjetja, ki se nahaja zunaj Unije. Nalogo nadzornika skupine v tem primeru izvaja namestnik nadzornika skupine.“;

76.

v členu 262(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Če ni enakovrednega nadzora iz člena 260 ali če država članica ne uporablja člena 261 v primeru začasne enakovrednosti v skladu s členom 260(7), ta država članica za zavarovalnice ali pozavarovalnice:

77.

prvi odstavek člena 300 se nadomesti z naslednjim:

„Zneski, ki so v tej direktivi navedeni v eurih, se posodobijo vsakih pet let, tako da se osnovni znesek v eurih poveča za odstotek spremembe harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin vseh držav članic, ki jih objavi Komisija (Eurostat), v času od 31. decembra 2015 do datuma revizije in se zaokroži na večkratnik od 100 000 EUR.“;

78.

člen 301 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 301

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES (33). Ta odbor je odbor v smislu člena Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 4 navedene uredbe.

Člen 301a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 23. maja 2014.

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 ali 308b, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 301b

Klavzula o začetku uporabe regulativnih tehničnih standardov

1.   Do 24. maja 2016 Komisija pri prvem sprejetju regulativnih tehničnih standardov iz členov 50, 58, 75, 86, 92, 97, 111, 135, 143, 244, 245, 248 in 249 ravna po postopku iz člena 301a. Vse spremembe delegiranih aktov ali, po preteku prehodnega obdobja, vsi novi regulativni tehnični standardi se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   Pooblastilo iz odstavka 1 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   EIOPA lahko do 24. maja 2016 Komisiji predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov za prilagoditev delegiranih aktov iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b tehničnemu razvoju na finančnih trgih.

Ta osnutek regulativnih tehničnih standardov je omejen na tehnične vidike delegiranih aktov iz prvega pododstavka, v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

79.

v členu 304 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2020 predloži poročilo o uporabi pristopa iz odstavka 1 in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. To poročilo opisuje zlasti čezmejni učinek uporabe takšnega pristopa, da bi zavarovalnicam in pozavarovalnicam preprečili regulativno arbitražo.“;

80.

v poglavju I naslova VI se doda naslednji oddelek:

„ODDELEK 3

ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE

Člen 308a

Postopno uvajanje

1.   Od 1. aprila 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za odločanje o odobritvi:

2.   Od 1. aprila 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, na podlagi katerega:

3.   Od 1. julija 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, na podlagi katerega:

4.   Države članice naložijo zadevnim nadzornim organom, da obravnavajo vloge zavarovalnic in pozavarovalnic za odobritev ali dovoljenje v skladu z odstavkoma 2 in 3. Odločitve nadzornih organov o vlogah za odobritev ali dovoljenje se ne uporabljajo pred 1. januarjem 2016.

Člen 308b

Prehodni ukrepi

1.   Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki do 1. januarja 2016 prenehajo s sklepanjem novih pogodb o zavarovanju ali pozavarovanju in upravljajo izključno svoj obstoječi portfelj z namenom prenehanja svoje dejavnosti, brez poseganja v člen 12 ne veljajo naslovi I, II in III te direktive do datumov, določenih v odstavku 2, kadar:

2.   Za zavarovalnice ali pozavarovalnice iz:

3.   Za zavarovalnice in pozavarovalnice veljajo prehodni ukrepi iz odstavkov 1 in 2 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Odstavka 1 in 2 nobenemu podjetju ne preprečujeta delovanja v skladu z naslovi I, II in III te direktive.

4.   Države članice sestavijo seznam upoštevnih zavarovalnic in pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.

5.   Države članice zagotovijo, da se v obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice letno ali manj pogosto predložiti podatke iz člena 35(1) do (4), vsako finančno leto skrajša za dva tedna, in sicer s pričetkom najkasneje 20 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegovo finančno leto, ki se konča 30. junija 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do najpozneje 14 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegova finančna leta, ki se končajo 30. junija 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

6.   V obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, se rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice razkriti podatke iz člena 51, vsako finančno leto skrajša za dva tedna, in sicer s pričetkom najpozneje 20 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegovo finančno leto, ki se konča 30. junija 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do najpozneje 14 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegova finančna leta, ki se končajo 30. junija 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

7.   V obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, se rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice vsako četrtletje predložiti podatke iz člena 35(1) do (4), vsako finančno leto skrajša za en teden, in sicer s pričetkom najpozneje osem tednov glede na vsako četrtletje, ki se konča 1. januarja 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do pet tednov glede na vsako četrtletje, ki se konča 1. januarja 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

8.   Države članice zagotovijo, da se odstavki 5, 6 in 7 tega člena smiselno uporabljajo za udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalne holdinge in mešane finančne holdinge na ravni skupine v skladu s členoma 254 in 256, pri čemer se posamezni roki iz odstavkov 5, 6 in 7 podaljšajo za šest tednov.

9.   Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev vključijo v stopnjo 1 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

10.   Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev se vključijo v stopnjo 2 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

11.   V zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, ki vlagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje, ali druge finančne instrumente, ki temeljijo na preoblikovanih posojilih, ki so bila izdana pred 1. januarjem 2011, se zahteve iz člena 135(2) uporabljajo le v okoliščinah, ko se po 31. decembru 2014 dodajo ali zamenjajo nove osnovne izpostavljenosti.

12.   Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 velja naslednje:

13.   Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 se standardni parametri, ki se uporabljajo za lastniške papirje, ki jih podjetje kupi do vključno 1. januarja 2016, kadar se podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s standardno formulo izračuna brez možnosti iz člena 304, izračunajo kot tehtano povprečje:

Teža parametra iz točke (b) prvega pododstavka se na koncu vsakega leta vsaj linearno poveča z 0 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 100 % 1. januarja 2023.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, ki podrobneje določajo zahtevana merila, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, za katere velja prehodno obdobje.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega prehodnega obdobja EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih pri uporabi tega odstavka.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

14.   Ne glede na člen 138(3) in brez poseganja v odstavek 4 navedenega člena, kadar zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zahtevano solventno mejo iz člena 16a Direktive 73/239/EGS, člena 28 Direktive 2002/83/ES ali člena 37, 38 oziroma 39 Direktive 2005/68/ES, glede na pravo, ki se uporablja v državi članici na dan, preden se navedene direktive razveljavijo v skladu s členom 310 te direktive, vendar v prvem letu izvajanja te direktive ne upoštevajo zahtevanega solventnostnega kapitala, nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganja, da do 31. decembra 2017 zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake tri mesece predloži poročilo o napredku, v katerem navede sprejete ukrepe in napredek pri vzpostavitvi ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali pri zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnem kapitalom od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, do datuma predložitve poročila o napredku.

15.   Kadar so matične države članice na dan 23. maja 2014 uporabljale določbe iz člena 4 Direktive 2003/41/ES, lahko do 31. decembra 2019 še naprej izvajajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, 27 do 30, 32 do 35 in 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja na zadnji dan uporabe Direktive 2002/83/ES.

Kadar so bile spremembe členov 17 do 17c Direktive 2003/41/ES sprejete pred datumom, navedenim v tem odstavku, lahko Komisija sprejme delegirane akte, s katerimi spremeni prehodno obdobje, določeno v tem odstavku.

16.   Države članice lahko dovolijo končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici, da v obdobju do 31. marca 2022 zaprosijo za odobritev notranjega modela skupine, ki se uporablja za del skupine, če imata tako zavarovalnica ali pozavarovalnica kot končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica sedež v isti državi članici in če ta del predstavlja samostojen del, katerega profil tveganja se bistveno razlikuje od preostanka skupine.

17.   Ne glede na člen 218(2) in (3) se prehodne določbe iz odstavkov 8 do 12 in 15 tega člena in členov 308c, 308d in 308e smiselno uporabljajo na ravni skupine.

Ne glede na člen 218(2), (3) in (4) se prehodne določbe iz odstavka 14 tega člena smiselno uporabljajo na ravni skupine ter v primeru, da udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice ali zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini upoštevajo prilagojeno solventnost iz člena 9 Direktive 98/78/ES, ne upoštevajo pa zahtevanega solventnostnega kapitala skupine.

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, v katerih navede spremembe solventnosti skupine, kadar se uporabljajo prehodne določbe iz odstavka 13 tega člena, ki se nanašajo na:

Člen 308c

Prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, za dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti uporabijo prehodno prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer.

2.   Za vsako valuto se prilagoditev izračuna kot delež razlike med:

Kadar so države članice sprejele zakone in druge predpise v skladu s členom 20(1)(B)(a)(ii) Direktive 2002/83/ES, se obrestna mera iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka določi z uporabo metode, ki jo je zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabljala na zadnji dan uporabe Direktive 2002/83/ES.

Delež iz prvega pododstavka se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, je ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz točke (b) ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz člena 77d.

3.   Dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti zajemajo le zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

4.   Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

Člen 308d

Prehodni ukrep glede zavarovalno-tehničnih rezervacij

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah uporabijo prehodni odbitek. Ta odbitek se lahko uporabi na ravni homogenih skupin tveganj iz člena 80.

2.   Prehodni odbitek ustreza deležu razlike med naslednjima dvema zneskoma:

Največji odbitni delež se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice na prvi dan veljavnosti te direktive uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, se znesek iz točke (a) izračuna s prilagoditvijo za nestanovitnost na ta dan.

3.   Pod pogojem, da to predhodno odobri nadzorni organ ali na njegovo pobudo, se zneski pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah, vključno, kjer je to potrebno, z zneskom prilagoditve za nestanovitnost, uporabljeni za izračun prehodnega odbitka iz odstavka 2(a) in (b), lahko preračunajo vsakih 24 mesecev ali pogosteje, če se profil tveganja podjetja bistveno spremeni.

4.   Odbitek iz odstavka 2 lahko nadzorni organ omeji, če bi njegova uporaba povzročila zmanjšanje zahtev v zvezi s finančnimi viri, ki veljajo za podjetje, če bi jih primerjali s tistimi, ki se izračunajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeti na podlagi Direktive 73/239/EGS, Direktive 2002/83/ES in Direktive 2005/68/ES na dan, preden se navedene direktive razveljavijo na podlagi člena 310 te direktive.

5.   Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

Člen 308e

Načrt postopnega uvajanja prehodnih ukrepov glede netveganih obrestnih mer in zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo prehodne ukrepe iz člena 308c ali 308d, obvestijo nadzorni organ takoj, ko opazijo, da ne bodo izpolnjevale zahtev o zahtevanem solventnostnem kapitalu, če ne bodo uporabile prehodnih ukrepov. Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo po preteku prehodnega obdobja zagotovila skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

V dveh mesecih od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica brez uporabe omenjenih prehodnih ukrepov predloži nadzornemu organu načrt postopnega uvajanja, v katerem so navedeni načrtovani ukrepi za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali za zmanjšanje njegovega profila tveganja zaradi zagotovitve skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica lahko med prehodnim obdobjem načrt postopnega uvajanja posodobi.

Zadevne zavarovalnice in pozavarovalnice predložijo letno poročilo svojemu nadzornemu organu, v katerem navedejo sprejete ukrepe in doseženi napredek pri zagotovitvi skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Nadzorni organi razveljavijo odobritev uporabe prehodnih ukrepov, če poročilo o napredku pokaže, da je skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja nerealistična.“;

81.

člen 309(1) se spremeni:

82.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 310a

Osebje in viri EIOPA

EIOPA oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.“;

83.

člen 311 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 311

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 308a se uporablja od 1. aprila 2015.

Členi 1, 2, 3, 5 do 9, 11, 12, 15, 16, 17, 19 do 22, 24, 25, 33, 57 do 66, 69, 70, 73, 145, 147, 149 to 161, 168 do 171, 174 do 177, 179 do 184, 186 do 189, 191, 193 do 209, 267 do 300, 302, 305 do 308, 308b ter priloge I, II, V, VI in VII se uporabljajo od 1. januarja 2016.

Komisija lahko pred datumom iz tretjega odstavka sprejme delegirane akte ter regulativne in izvedbene tehnične standarde.“;

84.

v delu A Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjo:

85.

v delu B Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjim:

86.

v delu C Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjim:

87.

v korelacijski tabeli v Prilogi VII se v stolpec „ta direktiva“ vstavi člen 13(27) kot ustrezen členu 5(d) Direktive 73/239/EGS.

1.

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard, enak osnutku regulativnega tehničnega standarda, ki ga je predložil organ, lahko Evropski parlament in Svet temu nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok lahko podaljša za en mesec. Ta podaljšani rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko dodatno podaljša še za en mesec.“;

2.

v členu 17(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.“

1.

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece.

Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard, enak osnutku regulativnega tehničnega standarda, ki ga je predložil organ, lahko Evropski parlament in Svet temu nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok lahko podaljša za en mesec. Ta podaljšani rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko dodatno podaljša še za en mesec.“;

2.

v členu 17(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.“

22.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/62

(1)

Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so predvidene dodatne spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti nadomestiti.

(2)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa glavna načela glede oznake CE.

(3)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji, da se zagotovi dosledna podlaga za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Direktivo 1999/5/ES bi bilo zato treba prilagoditi navedenemu sklepu.

(4)

Bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES za fiksno terminalsko opremo, to je zagotavljanje varovanja zdravja in varnosti ljudi in domačih živali ter zaščite premoženja, in ustrezno stopnjo elektromagnetne združljivosti ustrezno vključujeta Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7). Ta direktiva se zato ne bi smela uporabljati za fiksno terminalsko opremo.

(5)

Vprašanja konkurence na trgu za terminalsko opremo ustrezno obravnava Direktiva Komisije 2008/63/ES (8), zlasti z zahtevo, da nacionalni regulativni organi za dostop do omrežij zagotovijo objavo podrobnih tehničnih specifikacij vmesnikov. Zato v to direktivo ni treba vključiti zahtev za lajšanje konkurence na trgu za terminalsko opremo iz Direktive 2008/63/ES.

(6)

Če oprema za namen radijske komunikacije ali radijske determinacije oddaja ali sprejema radijske valove, gre za sistematično uporabo radijskega spektra. Za zagotavljanje učinkovite izrabe radijskega spektra in preprečevanje škodljivega motenja bi moralo področje uporabe te direktive zajemati vso tako opremo.

(7)

Cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami iz Direktive 2014/35/EU v zadostni meri zajemajo radijsko opremo, zato bi se bilo treba na njih sklicevati in jih uporabljati v tej direktivi. Zaradi izogibanja nepotrebnemu podvajanju določb, ki niso v zvezi s takimi zahtevami, se Direktiva 2014/35/EU ne bi smela uporabljati za radijsko opremo.

(8)

Bistvene zahteve na področju elektromagnetne združljivosti iz Direktive 2014/30/EU v zadostni meri zajemajo radijsko opremo, zato bi se bilo treba na njih sklicevati in jih uporabljati v tej direktivi. Zaradi izogibanja nepotrebnemu podvajanju določb, ki niso v zvezi z bistvenimi zahtevami, se Direktiva 2014/30/EU ne bi smela uporabljati za radijsko opremo.

(9)

To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(10)

Da bi radijska oprema optimalno izrabljala radijski spekter in ob upoštevanju učinkovite izrabe radijskega spektra, bi morala biti izdelana tako, da v primeru oddajnika, kadar je pravilno nameščen in vzdrževan ter se uporablja za predvidene namene, oddaja radijske valove, ki ne povzročajo škodljivega motenja, medtem ko bi morali biti neželeni radijski valovi, ki jih oddaja oddajnik (npr. v sosednjih kanalih) in lahko negativno vplivajo na cilje politike radijskega spektra, omejeni na tako raven, da se v skladu z najnovejšo tehnologijo prepreči škodljivo motenje; v primeru sprejemnika pa mora imeti stopnjo učinkovitosti, ki ji omogoča predvideno delovanje in jo varuje pred tveganjem škodljivega motenja, zlasti iz skupnih ali sosednjih kanalov, ter pri tem podpira izboljšave pri učinkoviti uporabi skupnih ali sosednjih kanalov.

(11)

Čeprav sprejemniki sami ne povzročajo škodljivega motenja, so na podlagi ustreznih bistvenih zahtev zakonodaje Unije o harmonizaciji sposobnosti sprejemanja vse bolj pomemben vidik pri zagotavljanju učinkovite izrabe radijskega spektra s povečanjem odpornosti sprejemnikov proti škodljivim motnjam in neželenim signalom.

(12)

V nekaterih primerih je potrebno medsebojno delovanje z drugo radijsko opremo preko omrežij in povezovanje z vmesniki ustreznega tipa na celem območju Unije. Interoperabilnost radijske opreme z dodatno opremo, kot so polnilniki, poenostavi uporabo radijske opreme ter zmanjša nepotrebne odpadke in stroške. Potrebna so nova prizadevanja za razvoj univerzalnega polnilnika za posebne kategorije ali razrede radijske opreme, saj bi koristil zlasti potrošnikom in drugim končnim uporabnikom; ta direktiva bi zato morala vključevati posebne zahteve na tem področju. Zlasti mobilni telefoni, ki so dostopni na trgu, bi morali biti združljivi z univerzalnim polnilnikom.

(13)

Varstvo osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov radijske opreme ter zaščita pred goljufijami se lahko okrepita s posebnimi funkcijami radijske opreme. V določenih primerih bi morala zato biti radijska oprema zasnovana tako, da bi podpirala navedene funkcije.

(14)

Radijska oprema je lahko ključna pri zagotavljanju dostopa do reševalnih služb. V določenih primerih bi morala zato biti radijska oprema zasnovana tako, da bi podpirala funkcije za zagotavljanje dostopa do navedenih storitev.

(15)

Radijska oprema je pomembna za blaginjo in zaposlitev invalidov, ki predstavljajo znaten in naraščajoč del prebivalstva držav članic. Zato bi morala biti radijska oprema v določenih primerih zasnovana tako, da bi jo invalidi lahko uporabljali brez prilagoditev ali z minimalnimi prilagoditvami.

(16)

Na skladnost nekaterih kategorij radijske opreme z bistvenimi zahtevami, določenimi v tej direktivi, lahko vplivajo namestitev programske opreme ali spremembe obstoječe programske opreme. Uporabnik, radijska oprema ali tretja oseba bi lahko imela možnost naložitve programske opreme v radijsko opremo, samo če to ne vpliva na skladnost te radijske opreme z veljavnimi bistvenimi zahtevami.

(17)

Da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(18)

Da bi učinkovito izpolnili potrebe glede interoperabilnosti, varstva osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov, zaščite pred goljufijami, dostopa do storitev reševanja, lažje uporabe za invalide ali preprečevanja nezdružljivih kombinacij radijske in programske opreme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s specifikacijo kategorij ali razredov radijske opreme, ki morajo biti usklajeni z eno ali več dodatnimi bistvenimi zahtevami, določenimi v tej direktivi, ki obravnava te potrebe.

(19)

Preverjanje skladnosti kombinacij radijske in programske opreme se ne bi smelo zlorabiti za preprečevanje uporabe programske opreme neodvisnih proizvajalcev. Dostop javnih organov, proizvajalcev in uporabnikov do informacij o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme bi moral prispevati k olajševanju konkurence. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da za uresničitev teh ciljev v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede specifikacije kategorij ali razredov radijske opreme, za katero morajo proizvajalci zagotoviti informacije o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme, z bistvenimi zahtevami, določenimi v tej direktivi.

(20)

Zahteva za registracijo radijske opreme, namenjene na trg, v centralnem sistemu bi lahko izboljšala učinkovitost nadzora trga in tako prispevala k zagotavljanju visoke ravni skladnosti s to direktivo. Taka zahteva pomeni dodatno obremenitev za gospodarske subjekte in bi zato morala biti uvedena samo za tiste kategorije radijske opreme, ki ne dosegajo visoke stopnje skladnosti. Da bi zagotovili izvajanje take zahteve, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede specifikacije kategorij radijske opreme, ki jo morajo proizvajalci registrirati v centralnem sistemu, in dele tehnične dokumentacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi informacij o skladnosti radijske opreme, ki jih morajo zagotoviti države članice, ter po oceni tveganja neizvajanja bistvenih zahtev.

(21)

Treba bi bilo omogočiti prost promet radijske opreme, ki izpolnjuje ustrezne bistvene zahteve. Omogočiti bi bilo treba, da se taka oprema da v uporabo in uporablja v skladu s njenim predvidenim namenom, in sicer, kadar je ustrezno, v skladu s pravili o dovoljenjih za uporabo radijskega spektra in zagotavljanju zadevnih storitev.

(22)

V izogib nepotrebnim oviram v trgovini z radijsko opreme znotraj notranjega trga bi morale države članice v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) druge države članice in Komisijo obvestiti o svojih projektih na področju tehničnih uredb, kot so radijski vmesniki, razen če te tehnične uredbe dovoljujejo državam članicam skladnost z zavezujočimi akti Unije, kot so sklepi Komisije o harmonizirani uporabi radijskega spektra, sprejeti na podlagi Odločbo št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali kadar ustrezajo radijski opremi, ki jo je mogoče dati v uporabo in uporabljati brez omejitev v Uniji.

(23)

Zagotavljanje informacij o enakovrednosti reguliranih radijskih vmesnikov in pogojev za njihovo uporabo odpravlja ovire pri dostopu radijske opreme do notranjega trga. Komisija bi zato morala oceniti in ugotoviti enakovrednost reguliranih radijskih vmesnikov in take informacije objaviti v obliki razredov radijske opreme.

(24)

V skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES (11) morajo države članice za internetno objavo primerljivih informacij o uporabi radijskega spektra v vsaki državi članici uporabiti Sistem obveščanja o frekvencah (EFIS) Evropskega urada za radiokomunikacije (ECO). Proizvajalci lahko, preden dajo radijsko opremo na trg, v EFIS poiščejo informacije o frekvencah za vse države članice in s tem ocenijo, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko taka radijska oprema uporablja v posameznih državah članicah. Zato v to direktivo ni treba vključiti dodatnih določb, kot je predhodno obveščanje proizvajalcev o pogojih uporabe radijske opreme, ki uporablja neharmonizirane frekvenčne pasove.

(25)

Za spodbujanje raziskovalnih in predstavitvenih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti možnost, da se radijska oprema, ki ni skladna s to direktivo in je ni mogoče dati na trg, prikazuje na sejmih, razstavah in podobnih dogodkih, pod pogojem, da razstavljavci obiskovalcem zagotovijo dovolj informacij.

(26)

Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost radijske opreme s to direktivo, in sicer v povezavi s svojo vlogo v dobavni verigi, da se zagotovijo visoka raven varovanja zdravja, varnosti ljudi in domačih živali ter zaščite premoženja, ustrezna raven elektromagnetne združljivosti, optimalne in učinkovite izrabe radijskega spektra ter po potrebi drugih javnih interesov in pravična konkurenca na trgu Unije.

(27)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se na trgu omogoči dostopnost le tiste radijske opreme, ki je skladna s to direktivo. Določiti je treba jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega gospodarskega subjekta v dobavni in distribucijski verigi.

(28)

Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, organi za nadzor trga in potrošniki bi morale države članice spodbuditi gospodarske subjekte, da poštnemu naslovu dodajo tudi spletnega.

(29)

Proizvajalec, ki natančno pozna postopek načrtovanja in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Ugotavljanje skladnosti bi zato moralo ostati izključno obveznost proizvajalca.

(30)

Proizvajalec bi moral predložiti dovolj informacij o predvideni uporabi radijske opreme, da bi se ta lahko uporabljala v skladu z bistvenimi zahtevami. Take informacije lahko po potrebi vključujejo opis dodatne opreme, kot so antene, in komponent, kot je programska oprema, ter specifikacije postopka namestitve radijske opreme.

(31)

Ugotovljeno je bilo, da zahteva iz Direktive 1999/5/ES po vključitvi izjave EU o skladnosti poenostavlja in izboljšuje obveščanje in učinkovitost nadzora trga. Možnost za poenostavljeno izjavo EU o skladnosti omogoča zmanjšanje obremenitev v zvezi s to zahtevo, ne da bi pri tem zmanjšala njeno učinkovitost, zato bi morala biti vključena v to direktivo. Za zagotovitev lahkega in učinkovitega dostopa do izjave EU o skladnosti, vključno s poenostavljeno izjavo EU o skladnosti, bi moralo biti poleg tega mogoče, da se jo pritrdi na embalažo zadevne radijske opreme.

(32)

Treba je zagotoviti, da je radijska oprema iz tretjih držav, ki vstopa na trg Unije, skladna s to direktivo, in zlasti, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti v zvezi s to radijske opreme. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da je radijska oprema, ki jo dajejo na trg, skladna z zahtevami iz te direktive in da na trg ne dajejo radijske opreme, ki ni skladna s temi zahtevami ali izkazuje tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da je označevanje radijske opreme in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(33)

Pri dajanju radijske opreme na trg bi moral vsak uvoznik na radijski opremi navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv. Določiti bi bilo treba izjeme za primere, v katerih velikost ali narava radijske opreme tega ne omogoča. To vključuje primere, v katerih bi moral uvoznik odpreti embalažo, da bi lahko na radijski opremi navedel svoje ime in naslov.

(34)

Distributer omogoča dostopnost radijske opreme na trgu, potem ko jo je dal na trg proizvajalec ali uvoznik, ter bi moral delovati skrbno, da zagotovi, da njegovo ravnanje z radijsko opremo ne vpliva negativno na skladnost radijske opreme.

(35)

Vsak gospodarski subjekt, ki da radijsko opremo na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali radijsko opremo spremeni na način, ki bi lahko vplival na skladnost s to direktive, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(36)

Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter tem organom zagotavljati vse potrebne informacije v zvezi z zadevno radijsko opremo.

(37)

Zagotavljanje sledljivosti radijske opreme po vsej dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organov za nadzor trga olajša njihovo nalogo izslediti gospodarske subjekte, ki so omogočili dostopnost neskladne radijske opreme na trgu. Pri hranjenju informacij za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov v skladu s to direktivo, se od gospodarskih subjektov ne bi smelo zahtevati, da posodabljajo take informacije glede drugih gospodarskih subjektov, ki so jim dobavili radijsko opremo ali katerim so to radijsko opremo dobavili.

(38)

Ta direktiva bi morala biti omejena na navedbo bistvenih zahtev. Za lažje ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami je treba določiti domnevo o skladnosti za radijsko opremo, ki je skladna s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (12) za navajanje podrobnih tehničnih specifikacij teh zahtev.

(39)

Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za nasprotovanje harmoniziranim standardom, kadar ti standardi ne izpolnjujejo v celoti zahtev iz te direktive.

(40)

Zato, da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da radijska oprema, katerih dostopnost je omogočena na trgu, izpolnjuje bistvene zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj zahtevnega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc različice bi bilo treba postopke ugotavljanja skladnosti izbrati med navedenimi moduli.

(41)

Proizvajalci bi morali pripraviti izjavo EU o skladnosti, da se zagotovijo informacije, ki se zahtevajo s to direktivo, o skladnosti radijske opreme z zahtevami iz te direktive in druge ustrezne zakonodaje Unije o harmonizaciji.

(42)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so zahtevane za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti sestavljena iz dokumentacije ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(43)

Oznaka CE, ki označuje skladnost radijske opreme, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE, bi bilo treba določiti v tej direktivi.

(44)

Zahteva za namestitev oznake CE na proizvode je pomembna za obveščanje potrošnikov in javnih organov. Možnost, določena v Direktivi 1999/5/ES za namestitev pomanjšane oznake CE na manjšo opremo, pod pogojem, da oznaka ostane vidna in čitljiva, je pripomogla k poenostavljeni uporabi take zahteve, ne da bi se zmanjšala njena učinkovitost, zato bi jo bilo treba vključiti v to direktivo.

(45)

Ugotovljeno je bilo, da zahteva iz Direktive 1999/5/ES za namestitev oznake CE na embalažo opreme poenostavlja nadzor trga in bi jo bilo zato treba vključiti v to direktivo.

(46)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se lahko omogoči dostopnost radijske opreme na trgu le, če je, kadar je pravilno nameščena in vzdrževana ter se uporablja za predvidene namene, skladna z bistvenimi zahtevami iz te direktive, ter, v primeru bistvene zahteve, zagotovile varovanje zdravja in varnost ljudi, domačih živali in zaščito premoženja pa tudi pod pogoji uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti. Radijska oprema bi morala šteti za neskladno s to bistveno zahtevo samo pod pogoji uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, to je kadar je uporaba skladna z zakonitim in predvidljivim človeškimi dejanji.

(47)

Glede na hiter tehnološki napredek pri doseganju brezpapirnega okolja bi morala Komisija, kadar ima radijska oprema vgrajen zaslon, kot del pregleda delovanja te direktive preučiti smiselnost nadomestitve zahtev za namestitev: imena proizvajalca, registriranega trgovskega imena ali registrirane trgovske znamke in centra za stike ali poštnega naslova, na katerem so dosegljivi, oznake CE in izjave EU o skladnosti, s funkcijo, s katero se take informacije samodejno prikažejo ob zagonu radijske opreme ali s funkcijo, ki končnemu uporabniku omogoča, da izbere možnost prikaza zadevnih informacij. Poleg tega bi morala Komisija pri preučitvi te možnosti, kadar radijska oprema z vgrajenim notranjim zaslonom deluje na notranjo baterijo, ki nima opravljenega začetnega polnjenja, upoštevati tudi uporabo odstranljivih prozornih oznak, nameščenih čez zaslon, ki bi prikazovale enake informacije.

(48)

V določenih postopkih ugotavljanja skladnosti iz te direktive je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(49)

Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 1999/5/ES, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti, da se priglasijo Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke stopnje učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Bistveno pa je, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije na enakem nivoju in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(50)

Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi bilo treba domnevati, da izpolnjuje zadevne zahteve iz te direktive.

(51)

Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti ugotavljanja skladnosti je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglasitev in monitoring priglašenih organov.

(52)

Sistem iz te direktive bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(53)

Pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v certifikate o skladnosti, bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje strokovne usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar pa lahko nacionalni organi menijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, s katerimi lahko sami opravijo to ocenjevanje. Da se zagotovi primerna stopnja verodostojnosti ocenjevanja, ki jo opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam zagotoviti potrebne listinske dokaze, da ocenjeni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zahteve, predpisane z zakonodajo.

(54)

Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na odvisno družbo. Za ohranitev zahtevane varnostne ravni za radijsko opremo, ki je dana na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in odvisne družbe za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter monitoring organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih družb.

(55)

Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči priglasitev prek spleta.

(56)

Ker priglašeni organi svoje storitve lahko ponujajo na celotnem ozemlju Unije, je primerno državam članicam in Komisiji dati priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je pomembno, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi in pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(57)

Za namene konkurenčnosti je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti brez nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti doslednost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(58)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila iz Uredbe (ES) št. 765/2008 o nadzoru trga Unije in o nadzoru proizvodov, danih na trg Unije, uporabljajo za radijsko opremo, zajeto v tej direktivi. Ta direktiva državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo teh nalog.

(59)

Direktiva 1999/5/ES že določa zaščitni postopek, ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih država članica izvaja. Da bi se povečala preglednost in skrajšal čas postopka, je treba obstoječi zaščitni postopek izboljšati v smeri povečanja njegove učinkovitosti in črpanja iz obstoječih izkušenj držav članic.

(60)

Odločitve Komisije, sprejete na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES, lahko vsebujejo pogoje za razpoložljivost in učinkovito izrabo radijskega spektra, ki lahko ima za posledico omejitev celotne količine radijske opreme, dane v uporabo, kot so dnevni čas uporabe, najvišja stopnja gostote ali največja količina radijske opreme v posamezni državi članici ali v Uniji. S temi pogoji se omogoči odprtje trga novi radijski opremi, obenem pa omeji tveganje škodljivega motenja zaradi kopičenja prevelike količine radijske opreme, dane v uporabo, četudi je ta oprema posamično skladna z bistvenimi zahtevami iz te direktive. Kršenje teh pogojev lahko povzroči tveganje v zvezi z bistvenimi zahtevami, zlasti tveganje škodljivega motenja.

(61)

Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki zainteresiranim stranem omogoča, da so obveščene o ukrepih, ki se jih namerava izvajati glede radijske opreme, ki izkazuje tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike varovanja javnega interesa, ki jih zajema ta direktiva. Organom za nadzor trga bi tudi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede take opreme ukrepajo v zgodnejši fazi.

(62)

Kadar se države članice in Komisija strinjajo glede upravičenosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, nadaljnje sodelovanje Komisije ne bi smelo biti potrebna, razen kadar je neskladnost posledica pomanjkljivosti harmoniziranega standarda.

(63)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(64)

Svetovalni postopek bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo, kako je treba predstaviti informacije v primeru omejitev dajanja v uporabo ali obstoječih zahtev za odobritev uporabe, in zahtevajo od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo priglasitev ali teh zahtev ne izpolnjujejo več.

(65)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov: za določitev, ali so nekatere kategorije električne ali elektronske opreme v skladu z opredelitvijo „radijske opreme“; za določitev operativnih postopkov za dajanje informacij o skladnosti na voljo; za določitev operativnih postopkov za registracijo in operativnih postopkov za namestitev registrske številke na radijsko opremo; ter za določitev ravnotežja med priglašenimi radijskimi vmesniki in dodelitev razreda radijske opreme. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi v zvezi s skladno radijsko opremo, ki predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za druge vidike varovanja javnega interesa.

(66)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki bi se začeli uporabljati takoj, kadar bi bilo to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s skladno radijsko opremo, ki predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

(67)

Odbor, ustanovljen na podlagi te direktive, ima lahko v skladu z uveljavljeno prakso koristno vlogo pri preučitvi vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih postavi njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

(68)

Kadar skupina strokovnjakov Komisije preučuje vprašanja v zvezi s to direktivo, ki niso njeno izvajanje ali kršitve, bi moral biti Evropski parlament v skladu z obstoječo prakso prejeti vse informacije in popolno dokumentacijo ter, kadar je primerno, povabilo za udeležbo na takšnih sestankih.

(69)

Komisija bi morala z izvedbenimi akti in glede na njihov poseben značaj brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 določiti, ali so ukrepi, ki so jih države članice sprejele v zvezi z neskladno radijsko opremo, upravičeni ali ne.

(70)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetih na podlagi te direktive, in zagotoviti, da se ta pravila izvršujejo. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(71)

Določiti je treba prehodno ureditev, ki bo omogočala dostopnost na trgu in dajanje v uporabo radijske opreme, ki je že bila dana na trg v skladu z Direktivo 1999/5/ES.

(72)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(73)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve, da radijska oprema, katere dostopnost je omogočena na trgu, izpolnjuje zahteve za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja in varnosti, ustrezne stopnje elektromagnetne združljivosti ter optimalne in učinkovite izrabe radijskega spektra za preprečevanje škodljivega motenja ter hkrati zagotovitve pravilnega delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(74)

Direktivo 1999/5/ES bi bilo treba razveljaviti.

(75)

Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (14) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno –

1.

„radijska oprema“ pomeni električni ali elektronski proizvod, ki oddaja in/ali sprejema radijske valove za namene radijske komunikacije in/ali radijske determinacije, ali električni ali elektronski proizvod, ki z dodatno opremo, kot je na primer antena, lahko oddaja in/ali sprejema radijske valove za namene radijske komunikacije in/ali radijske determinacije;

2.

„radijska komunikacija“ pomeni komunikacijo prek radijskih valov;

3.

„radijska determinacija“ pomeni ugotavljanje položaja, hitrosti in/ali drugih značilnosti predmeta, ali pridobivanje informacij glede na tiste parametre, ki so dostopni preko radijskih valov;

4.

„radijski valovi“ pomeni elektromagnetne valove s frekvencami, ki so nižje od 3 000 GHz, in ki se razširjajo po prostoru brez umetnega vodila;

5.

„radijski vmesnik“ pomeni specifikacijo regulirane uporabe radijskega spektra;

6.

„razred radijske opreme“ pomeni razred, ki določa posebne kategorije radijske opreme, ki po tej direktivi veljajo za podobne, in tiste radijske vmesnike, za katere je radijska oprema zasnovana;

7.

„škodljivo motenje“ pomeni škodljivo motenje iz točke (r) člena 2 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15);

8.

„elektromagnetna motnja“ pomeni elektromagnetno motnjo, kot je opredeljena v točki 5 člena 3(1) Direktive 2014/30/EU;

9.

„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo radijske opreme za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi proti plačilu ali brezplačno;

10.

„dajanje na trg“ pomeni, da je radijska oprema prvič dostopna na trgu Unije;

11.

„dajanje v uporabo“ pomeni prvo uporabo radijske opreme v Uniji s strani končnega uporabnika;

12.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki proizvaja radijsko opremo, ali za katero se taka radijska oprema načrtuje ali proizvaja, in ki to opremo trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

13.

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je prejela pisno pooblastilo, da v zvezi s posebnimi nalogami nastopa v njegovem imenu;

14.

„uvoznik“ je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki da radijsko opremo iz tretje države na trg v Uniji;

15.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost radijske opreme na trgu;

16.

„gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalci, pooblaščeni zastopniki, uvozniki in distributerji;

17.

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so predpisane tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati radijska oprema;

18.

„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) točke 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

19.

„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

20.

„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

21.

„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces, s katerim se ugotavlja, ali so izpolnjene bistvene zahteve iz te direktive, ki se nanašajo na radijsko opremo;

22.

„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti;

23.

„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev radijske opreme, ki je že dostopna končnemu uporabniku;

24.

„umik“ pomeni vsak ukrep, ki preprečuje, da bi bila radijska oprema iz dobavne verige dostopna na trgu;

25.

„zakonodaja Unije o harmonizaciji“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

26.

„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je radijska oprema v skladu z veljavnimi zahtevami iz zakonodaje Unije o harmonizaciji, ki določa njeno namestitev.

(a)

varovanje zdravja ter varnosti ljudi in domačih živali ter zaščite premoženja, vključno s cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami iz Direktive 2014/35/EU, vendar brez uporabe napetostne meje;

(b)

ustrezno raven elektromagnetne združljivosti iz Direktive 2014/30/EU.

(a)

radijska oprema medsebojno deluje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki;

(b)

radijska oprema prek omrežij medsebojno deluje z drugo radijsko opremo;

(c)

radijsko opremo je mogoče povezati z vmesniki ustreznega tipa po vsej Uniji;

(d)

radijska oprema ne škoduje omrežju ali njegovemu delovanju ter ne zlorablja sredstev omrežja in s tem povzroča nesprejemljivo poslabšanje storitev;

(e)

radijska oprema ima vgrajeno zaščito za zagotavljanje varstva osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov;

(f)

radijska oprema podpira določene funkcije za zaščito pred goljufijami;

(g)

radijska oprema podpira določene funkcije za dostop do storitev reševanja;

(h)

radijska oprema podpira določene funkcije, ki invalidom olajšujejo uporabo;

(i)

radijska oprema podpira določene funkcije, ki zagotavljajo, da se v radijsko opremo lahko naloži programska oprema, kadar je kombinacije radijske opreme in programske opreme dokazano skladna.

(a)

radijskih vmesnikov, ki so v celoti in brez odstopanja skladni s sklepi Komisije o harmonizirani uporabi radijskega spektra, sprejetimi na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES, in

(b)

radijskih vmesnikov, ki v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena, ustrezajo radijski opremi, ki jo je mogoče dati v uporabo in uporabljati v Uniji brez omejitev.

(a)

frekvenčni pas ali pasovi, na katerih deluje radijska oprema;

(b)

največja energija za radijsko frekvenco, preneseno po frekvenčnem pasu ali pasovih, na katerih radijska oprema deluje.

(a)

hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter omogoči nacionalnim organom za nadzor trga dostop do nje še 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg;

(b)

na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa zagotovi temu organu vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti radijske opreme;

(c)

na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje z njimi, v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika, pri vseh dejavnostih, katerih cilj je odstraniti tveganja, ki jih predstavlja radijska oprema.

(a)

vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil radijsko opremo;

(b)

vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili radijsko opremo.

(a)

notranja kontrola proizvodnje, določena v Prilogi II;

(b)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranje kontrole proizvodnje, določene v Prilogi III;

(c)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge IV.

(a)

notranja kontrola proizvodnje iz Priloge II;

(b)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranjega nadzora proizvodnje iz Priloge III;

(c)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge IV.

(a)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranjega nadzora proizvodnje iz Priloge III;

(b)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge IV.

(a)

osebje s strokovnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)

opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost ponovitve teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)

postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti tehnologije zadevne radijske opreme ter množična masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.

(a)

solidno strokovno in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)

zadostno znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki ga izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ugotavljanj skladnosti;

(c)

primerno znanje in razumevanje bistvenih zahtev iz člena 3, uporabljenih harmoniziranih standardih ter ustreznih določb zakonodaje Unije o harmonizaciji in nacionalne zakonodaje;

(d)

sposobnost za pripravo certifikatov o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da je bilo ugotavljanje skladnosti izvedeno.

(a)

vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali umiku certifikata o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti v skladu z zahtevami iz prilog III in IV;

(b)

vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg ali pogoje za priglasitev;

(c)

vsakem zaprosilu po informacijah v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ki so ga prejeli od organov za nadzor trga;

(d)

na zahtevo, o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v obsegu njihove priglasitve, in o vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

(a)

radijska oprema ne izpolnjuje ustreznih bistvenih zahtev iz člena 3 ali

(b)

pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih iz člena 16 v zvezi z domnevo o skladnosti.

(a)

oznaka CE je bila nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 20 te direktive;

(b)

oznaka CE ni bila nameščena;

(c)

identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporablja postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV, je nameščena tako, da krši člen 20, ali ni nameščena;

(d)

izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena;

(e)

izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena;

(f)

tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(g)

informacije iz člena 10(6) ali (7) ali člena 12(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(h)

informacije o predvideni uporabi radijske opreme, izjavi EU o skladnosti in omejitvah uporabe iz člena 10(8), (9) in (10) niso priloženi radijski opremi;

(i)

zahteve o identifikaciji gospodarskih subjektov iz člena 15 niso izpolnjene;

(j)

neskladnost s členom 5.

(a)

zagotovi, da bo na ravni Unije dosežen skladen sistem za vso radijsko opremo;

(b)

omogoči zbliževanje telekomunikacijskega, avdiovizualnega in informacijsko-tehnološkega sektorja;

(c)

omogoči harmonizacija regulativnih ukrepov na mednarodni ravni;

(d)

doseže visoka raven varstva potrošnikov;

(e)

zagotovi, da prenosna radijska oprema medsebojno deluje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki;

(f)

če ima radijska oprema vgrajen zaslon, se omogoči prikaz potrebnih informacij na tem zaslonu.