6.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 133/1

DIREKTIVA 2014/55/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V državah članicah obstajajo in se trenutno uporabljajo številni svetovni, nacionalni, regionalni in lastniški standardi elektronskih računov. Nobeden od njih ne prevladuje in večinoma med seboj niso interoperabilni.

(2)

Ker ni skupnega standarda, države članice pri spodbujanju uporabe elektronskih računov pri javnih naročilih ali pri določanju, da ta postane obvezna, razvijajo svoje lastne tehnične rešitve na podlagi ločenih nacionalnih standardov. Zato v državah članicah narašča število različnih standardov, ki se uporabljajo hkrati, in verjetno jih bo v prihodnje še več.

(3)

Številčnost standardov, ki niso interoperabilni, povzroča pretirano zapletenost, pravno negotovost in dodatne operativne stroške gospodarskim subjektom, ki uporabljajo elektronske račune v različnih državah članicah. Gospodarski subjekti, ki želijo opravljati dejavnosti na področju čezmejnih javnih naročil, se morajo pogosto usklajevati z novimi standardi izdajanja elektronskih računov ob vsakem dostopu na nov trg. Ker različne pravne in tehnične zahteve v zvezi z elektronskimi računi gospodarske subjekte odvračajo od opravljanja dejavnosti na področju čezmejnih javnih naročil, s tem predstavljajo oviro za dostop na trg pri čezmejnih javnih naročilih in za trgovino. Ovirajo tudi temeljne svoboščine, kar neposredno vpliva na delovanje notranjega trga.

(4)	Te ovire za trgovino znotraj Unije se bodo v prihodnje, ko bo razvitih še več nacionalnih in lastniških standardov, ki ne bodo interoperabilni, verjetno še povečevale, hkrati pa uporaba elektronskih računov pri javnih naročilih bodisi narašča bodisi postaja v državah članicah obvezna.

(5)

Ovire v čezmejni trgovini, ki so posledica soobstoja več pravnih zahtev in tehničnih standardov za izdajanje elektronskih računov ter pomanjkljive interoperabilnosti, bi bilo treba odpraviti ali zmanjšati. Da bi ta cilj dosegli, bi bilo treba razviti skupni evropski standard za semantični podatkovni model osrednjih elementov elektronskega računa (v nadaljnjem besedilu: evropski standard za izdajanje elektronskih računov). Ta standard bi moral določiti in zajemati osrednje elemente, ki jih mora elektronski račun vedno vsebovati, s čimer bi se omogočilo pošiljanje in prejemanje elektronskih računov med sistemi, ki temeljijo na različnih tehničnih standardih. Ta evropski standard ne bi smel zamenjati obstoječih nacionalnih tehničnih standardov, kot tudi ne omejevati njihove uporabe, če z njim niso v nasprotju, temveč bi moralo biti te mogoče še naprej uporabljati vzporedno z njim.

(6)

Z zagotovitvijo semantične interoperabilnosti in izboljšanjem pravne varnosti se bo s to direktivo spodbujalo uvajanje izdajanja elektronskih računov pri javnem naročanju, s tem pa državam članicam, javnim naročnikom, naročnikom in gospodarskim subjektom omogočalo ustvarjanje znatnih koristi z vidika prihrankov, vpliva na okolje in zmanjševanja upravne obremenitve.

(7)

Koristi, ki jih prinaša izdajanje elektronskih računov, so največje, kadar so lahko priprava, pošiljanje, prenos, prejemanje in obdelava računa popolnoma avtomatizirani. Zaradi tega bi se za skladne z evropskim standardom za izdajanje elektronskih računov morali šteti zgolj strojno berljivi računi, ki jih lahko prejemnik obdela samodejno in digitalno. Navadna slikovna datoteka se ne bi smela šteti za elektronski račun za namene te direktive.

(8)

Cilj interoperabilnosti je omogočiti, da se informacije navajajo in obdelujejo dosledno v vseh poslovnih sistemih, ne glede na njihovo tehnologijo, uporabo ali platformo. Popolna interoperabilnost zajema interoperabilnost na treh različnih ravneh: z vidika vsebine računa (semantika), oblike ali uporabljenega jezika (sintaksa) in načina pošiljanja. Semantična interoperabilnost pomeni, da elektronski račun vsebuje določeno količino potrebnih informacij ter da se ohrani točen pomen izmenjanih informacij, ki se nedvoumno razumejo, ne glede na to, kako so fizično navedene ali poslane. Sintaktična interoperabilnost pomeni, da so podatkovni elementi elektronskega računa navedeni v obliki, ki omogoča neposredno izmenjavo med pošiljateljem in prejemnikom ter samodejno obdelavo. Zagotovi se lahko na dva načina, in sicer z uporabo skupne sintakse ali s preslikovanjem med različnimi sintaksami.

(9)

Uporablja se veliko število sintaks. Sintaktična interoperabilnost se vedno pogosteje zagotavlja s preslikovanjem. Ta način je učinkovit, če račun vsebuje vse potrebne podatkovne elemente na semantični ravni in je njihov pomen nedvoumen. Ker pa pogosto ni tako, so potrebni ukrepi za zagotovitev interoperabilnosti na semantični ravni. Da bi še bolj poenostavili izdajanje elektronskih računov in zmanjšali stroške, bi moral biti eden od dolgoročnih ciljev omejitev števila uporabljenih sintaks, po možnosti z osredotočanjem na na tiste, ki se najpogosteje uporabljajo.

(10)	Standardizacija izdajanja elektronskih računov prav tako dopolnjuje prizadevanja za spodbujanje uvajanja elektronskega javnega naročanja, kot se odraža v ustreznih določbah Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Evropski svet je v sklepih z dne 28. in 29. junija 2012 ter 24. oktobra 2013 izjavil, da bi bilo treba dati prednost ukrepom, namenjenim nadaljnjemu razvoju čezmejne spletne trgovine in modernizaciji javnih uprav, tudi z olajšanjem prehoda na izdajanje elektronskih računov in s hitro uvedbo takšnega izdajanja.

(12)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 izpostavil razdrobljenost trga, ki je posledica nacionalnih pravil o izdajanju elektronskih računov, poudaril znatne koristi, ki jih nudi izdajanje elektronskih računov, ter izpostavil pomen pravne varnosti, jasnega tehničnega okolja kot tudi odprtih in interoperabilnih rešitev za izdajanje elektronskih računov na podlagi skupnih pravnih zahtev, poslovnih procesov in tehničnih standardov. Zaradi tega je pozval, naj se obveznost izdajanja elektronskih računov pri javnih naročilih uvede do leta 2016.

(13)

Evropski forum več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (e-izdajanje računov), ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 2. novembra 2010 (6), je oktobra 2013 soglasno sprejel priporočilo o uporabi semantičnega podatkovnega modela za podporo interoperabilnosti izdajanja elektronskih računov.

(14)

Direktiva bi se morala uporabljati za elektronske račune, ki jih prejmejo javni naročniki in naročniki ter so izdani na podlagi izvajanja pogodb, za katere se uporablja Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8), Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU. Ta direktiva bi morala zajemati le elektronske račune, ki jih izda gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena pogodba o izvedbi javnega naročila ali koncesijska pogodba (glavni izvajalec). Kadar pa države članice v skladu s členom 71 Direktive 2014/24/EU in členom 88 Direktive 2014/25/EU določijo neposredno plačilo podizvajalcem, bi morala ureditev, ki se določi v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, vsebovati določbe o tem, ali se izdajanje elektronskih računov pri plačilih podizvajalcem uporablja ali ne. Pojasniti bi bilo treba, da se ta direktiva, kadar se pogodba dodeli skupini gospodarskih subjektov, uporablja tako za elektronske račune, ki jih izda skupina gospodarskih subjektov, kot za račune, ki jih izdajo posamezni gospodarski subjekti.

(15)

Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za koncesijske pogodbe, ki vključujejo plačilo in ki terjajo, da mora račun izdati gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesijska pogodba. Izraz „koncesije“ je opredeljen v točki 1 člena 5 Direktive 2014/23/EU. Predmet koncesijskih pogodb je naročilo gradenj ali storitev s koncesijo, pri čemer je nadomestilo bodisi pravica do uporabe gradenj ali storitev bodisi ta pravica skupaj s plačilom.

(16)

Pri uporabi te direktive se upošteva člen 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta direktiva se ne uporablja za elektronske račune, izdane na podlagi izvajanja pogodb (ki je označeno kot zaupno ali ga spremljajo posebni varnostni ukrepi), ki so izvzete iz področja uporabe člena 10(6) Direktive 2014/23/EU, člena 15(3) Direktive 2014/24/EU in člena 24(3) Direktive 2014/25/EU. Pod enakimi pogoji bi bilo treba v tej direktivi predvideti posebno izvzetje za elektronske račune, izdane na podlagi izvajanja takšnih pogodb (ki je označeno kot zaupno ali ga spremljajo posebni varnostni ukrepi), ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/81/ES.

(17)	Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v tej direktivi, bi morale biti usklajene z ostalo zakonodajo Unije o javnem naročanju.

(18)

Komisija bi morala z uporabo ustreznih določb Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9) od ustrezne evropske organizacije za standardizacijo zahtevati, da pripravi osnutek evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov. Na podlagi ustreznih določb Uredbe (EU) št. 1025/2012 se za sklep Komisije o določitvi takšne zahteve uporablja postopek pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(19)

Evropski standard za izdajanje elektronskih računov bi moral temeljiti na obstoječih tehničnih specifikacijah, razvitih v okviru evropskih organizacij za standardizacijo, kakršen je CEN (CWA 16356-MUG in CWA 16562-CEN BII), ter upoštevati druge ustrezne tehnične specifikacije, razvite v okviru mednarodnih organizacij za standardizacijo, kakršna sta UN/CEFACT (CII verzija 2.0) in ISO (finančni račun na podlagi metodologije ISO 20022). Ustrezna evropska organizacija za standardizacijo bi morala pri izvajanju zahteve za standardizacijo upoštevati tudi rezultate obsežnih pilotnih projektov, izvedenih v okviru programa za podporo politiki iz Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, ter tehnične specifikacije za izdajanje elektronskih računov drugih zadevnih organov in organizacij, ki so v poslovni skupnosti splošno razširjene. Evropski standard za izdajanje elektronskih računov bi moral biti tudi skladen z obstoječimi standardi za plačila, da bi omogočal samodejno obdelavo plačil.

(20)

Komisija bi morala v svoji zahtevi ustrezni evropski organizaciji za standardizacijo navesti, da mora biti takšen evropski standard za izdajanje elektronskih računov tehnološko nevtralen, da se tako prepreči morebitno izkrivljanje konkurence, ter skladen tako z ustreznimi mednarodnimi standardi za izdajanje elektronskih računov, da se dobavitelji iz tretjih držav pri dostopu na trg ne bi soočali s tehničnimi ovirami in bi evropskim dobaviteljem omogočili lažje pošiljanje elektronskih računov kupcem v tretjih državah, kot tudi z Direktivo 2006/112/ES (11). Ker lahko elektronski računi vsebujejo osebne podatke, bi morala Komisija zahtevati tudi, da evropski standard za izdajanje elektronskih računov upošteva varstvo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter načela vgrajenega varstva podatkov, sorazmernosti in čim manjšega zbiranja podatkov. Poleg teh minimalnih zahtev bi morala Komisija v svoji zahtevi ustrezni evropski organizaciji za standardizacijo določiti še dodatne zahteve glede vsebine evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov in rok za njegovo sprejetje.

(21)

Da bi lahko od izdajanja elektronskih računov pri javnem naročanju imela koristi tudi mala in srednja podjetja, bi moral evropski standard omogočati vzpostavitev uporabniku prijaznih sistemov za izdajanje elektronskih računov, in sicer takšnih, ki so zlahka razumljivi in katerih uporaba je preprosta. V tem pogledu bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da imajo mala in srednja podjetja ter manjši javni naročniki in naročniki na voljo manj osebja in finančnih virov.

(22)

Evropski standard za izdajanje elektronskih računov bi moral biti primeren tudi za uporabo v trgovinskih poslih med podjetji. Da bi lahko torej novi standard v medsebojnem poslovanju uporabljali tudi zasebni gospodarski subjekti, bi morala Komisija poskrbeti, da se takšen standard ne bi razvil tako, da bi bil primeren izključno za uporabo pri javnem naročanju.

(23)

Računi, ki se izdajajo v različnih poslovnih sektorjih, lahko zahtevajo vključitev informacij, ki so specifične za zadevne sektorje. Kljub temu bi bilo treba določeno število skupnih standardnih elementov vključiti v vse račune. Vključitev teh elementov je nepogrešljiva za preverjanje, ali račun ustrezno odraža osnovno poslovno transakcijo, in za zagotovitev njegove pravne veljavnosti. Seznam takšnih elementov, ki so potrebni za namene DDV, je določen v Direktivi 2006/112/ES. Evropski standard za izdajanje elektronskih računov bi moral biti usklajen s tem nizom elementov.

(24)

Evropski standard za izdajanje elektronskih računov bi moral opredeliti semantične podatkovne elemente, ki se nanašajo zlasti na dodatne podatke o prodajalcu in kupcu, identifikatorje procesa, podatke o računu, podatke o postavki računa, informacije o dobavi ter podatke in pogoje plačila. Osrednje elemente elektronskega računa bi bilo treba vključiti v vse elektronske račune. Tako bi zagotovili jasno in enotno uporabo izdajanja elektronskih računov.

(25)

Pošiljatelj elektronskega računa bi moral imeti sicer še naprej možnost, da pristnost izvora in celovitost vsebine računa jamči na različne načine, tudi z elektronskim podpisom, vendar zaradi zagotovitve skladnosti s cilji Direktive 2006/112/ES evropski standard za izdajanje elektronskih računov kot enega od svojih elementov ne bi smel vsebovati zahteve za elektronski podpis.

(26)

Da bi preprečili prekomerne stroške ter obremenitev javnih naročnikov in naročnikov, bi bilo treba od ustrezne evropske organizacije za standardizacijo zahtevati, naj pripravi seznam omejenega števila sintaks, ki so skladne z evropskim standardom za izdajanje elektronskih računov. Ta seznam ne bi smel biti del evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov. Opredeljene sintakse morajo gospodarski subjekti in javni naročniki že široko in uspešno uporabljati. Da bi državam članicam omogočila lažje in hitrejše izvajanje, bi morala biti ustrezna evropska organizacija za standardizacijo pozvana, naj zagotovi ustrezne sintaktične povezave z evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov na vse sintakse, opredeljene na seznamu. Sintaktične povezave so smernice v zvezi s tem, kako bi lahko bil standard izražen v različnih sintaksah. Ta standardizacijski dokument bi moral dopolnjevati evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznam sintaks.

(27)

Da bi se spodbudila uporaba evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov, bi bilo od evropske organizacije za standardizacijo treba zahtevati tudi, da pripravi osnutek smernic za interoperabilnost pošiljanja. Te smernice ne bi smele biti del evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov ali biti zavezujoče za javne naročnike in naročnike.

(28)

Pred uvedbo evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov v državah članicah bi morala biti dovolj preizkušena praktična uporabnost standarda. To ocenjevanje bi moralo biti opravljeno med pripravo standarda. To ocenjevanje bi moralo vključevati končne uporabnike, obravnavati zlasti vidika praktičnosti in prijaznosti do uporabnika ter dokazati, da je standard mogoče izvajati stroškovno učinkovito in sorazmerno.

(29)

Če evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznam z njim skladnih sintaks, ki ju pripravi ustrezna evropska organizacija za standardizacijo, izpolnjujeta zahteve, ki so določene v zahtevi Komisije evropski organizaciji za standardizacijo, in če je bil takšen standard preizkušen, bi bilo treba sklice na evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznam sintaks objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(30)

Določbe o razvoju standarda in ostalih standardizacijskih dokumentov iz te direktive so skladne z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1025/2012. Vendar je ob upoštevanju specifičnosti te direktive primerno določiti, da se odločitve o objavi sklicev na standard in seznam sintaks, njihovi neobjavi ali objavi z omejitvijo sprejemajo v skladu postopkom pregleda. To pa ne bi smelo vplivati na uporabo ustreznih določb Uredbe (EU) št. 1025/2012 v zvezi uradnim nasprotovanjem harmoniziranim standardom.

(31)

Evropske organizacije za standardizacijo se na tehnološki razvoj odzivajo z rednim pregledovanjem in posodabljanjem standardov. Zaradi hitro spreminjajoče se narave takšnega razvoja v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije bi moralo biti Komisiji omogočeno tudi, da od ustrezne evropske organizacije za standardizacijo zaradi upoštevanja tega razvoja in zagotavljanja neprekinjene interoperabilnosti zahteva revizijo in posodobitev evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov.

(32)

Z namenom odzivanja na tehnološki razvoj ali zahteve trga bi moralo biti Komisiji omogočeno sprejetje izvedbenega akta za pregled in posodobitev seznama sintaks. V primeru zahtevnejših prilagoditev bi moralo biti Komisiji omogočeno tudi, da od ustrezne evropske organizacije za standardizacijo zahteva revizijo in posodobitev seznama sintaks.

(33)

Komisija lahko pregleda že objavljeni seznam sintaks, če meni, da je to potrebno za zagotovitev popolne in neprekinjene interoperabilnosti zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja ali omejitve števila sintaks, ki se uporabljajo. Komisija bi morala pri tem upoštevati seznam sintaks, ki jih je opredelila, pregledala in posodobila ustrezna evropska organizacija za standardizacijo.

(34)

Za javne naročnike in naročnike bi morala po izteku rokov za prenos iz te direktive veljati obveznost prejemanja in obdelave elektronskih računov, ki so skladni z evropskim standardom za izdajanje elektronskih računov in s katero koli od sintaks s seznama, ki ga je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije. Javni naročniki in naročniki zato ne bi smeli zavrniti elektronskih računov, ki izpolnjujejo navedene pogoje, zgolj zaradi neskladnosti s tistimi zahtevami (na primer nacionalnimi ali sektorskimi zahtevami ali dodatnimi tehničnimi zahtevami vseh vrst), ki niso izrecno določene v tej direktivi. Vendar ta obveznost ne bi smela vplivati na druge razloge za zavrnitev, kot na primer tiste, povezane s pogodbenimi pogoji. Javni naročniki in naročniki bi morali v vsakem primeru obdržati pravico, da pred plačilom elektronskega računa preverijo, ali pravilno odraža osnovno poslovno transakcijo (na primer, ali je znesek na računu pravilen) in ali je naslovljen na pravega prejemnika. Obveznost, da se ne zavrne elektronskih računov, skladnih s to direktivo, ne posega v Direktivo 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(35)

Ta direktiva bi morala sprejemanje in obdelavo elektronskih računov zahtevati le od prejemnikov računa, to je javnih naročnikov, osrednjih nabavnih organov in naročnikov. Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico pošiljatelja računa, da izbere, ali želi račun predložiti v skladu z evropskim standardom za izdajanje elektronskih računov, nacionalnim standardom ali drugim tehničnim standardom oziroma v papirni obliki. Vendar pa ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da predpišejo, da se v okviru javnih naročil predložijo zgolj elektronski računi. Če se pošiljatelj odloči, da bo račun predložil z uporabo evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov, bi morala prejemnikova obveznost prejemanja in obdelave veljati le, če je račun v eni od sintaks s seznama sintaks, ki ga je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije. To ne bi smelo posegati v pravico pošiljatelja do uporabe storitev tretje strani za prevod med svojo sintakso in eno od sintaks s seznama.

(36)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 11. novembra 2013 podal mnenje (15). V svojem mnenju je objavil priporočila za zagotavljanje ustreznega varstva osebnih podatkov pri uporabi te direktive. Ta priporočila bi bilo treba upoštevati pri pripravi evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov ter obdelavi osebnih podatkov s strani javnih naročnikov in naročnikov. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da se veljavna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov uporablja tudi na področju izdajanja elektronskih računov ter da je treba pri objavljanju osebnih podatkov za namene preglednosti in odgovornosti upoštevati varstvo zasebnosti.

(37)

Ker so v Direktivi 2006/112/ES določena pravila o izdajanju računov, tudi izdajanju elektronskih računov, bi bilo treba pojasniti njeno razmerje s to direktivo. Ta direktiva sledi drugačnemu cilju kot Direktiva Sveta 2006/112/ES in njeno področje uporabe je drugačno kot pri slednji, zato ne vpliva na določbe o uporabi elektronskih računov za namene DDV, ki jih vsebuje navedena direktiva. Zlasti člen 232 Direktive 2006/112/ES ureja določene odnose med trgovinskimi partnerji in poskuša zagotoviti, da prejemniku ni mogoče vsiliti uporabe elektronskih računov s strani pošiljatelja. Vendar to ne bi smelo posegati v pravico držav članic, da javnim naročnikom in naročnikom naložijo obveznost prejemanja elektronskih računov pod določenimi pogoji.

(38)

Da bi javnim naročnikom in naročnikom omogočili ustrezno pripravo in sprejetje tehničnih ukrepov, ki so – po določitvi evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov in odobritvi seznama sintaks – potrebni za skladnost s to direktivo, in ob upoštevanju potrebe za hitro uvedbo izdajanja elektronskih računov, bi moral šteti kot upravičen 18-mesečni rok za prenos, ki začne teči ob objavi sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznama sintaks v Uradnem listu Evropske unije. Z odstopanjem od tega splošnega roka za prenos pa lahko države članice v prizadevanju po olajšanju uvajanja izdajanja elektronskih računov za nekatere javne naročnike, kot so lokalni in regionalni javni organi naročniki in javna podjetja, odložijo začetek uporabe te direktive za javne naročnike na podcentralni ravni in naročnike do dneva 30 mesecev po objavi sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznama sintaks v Uradnem listu Evropske unije. Možnost za odlog začetka uporabe zahtev te direktive se ne bi smela uporabljati za osrednje nabavne organe.

(39)

Da bi javnim naročnikom in naročnikom olajšala izvajanje zahtev te direktive, bi Komisija morala zagotoviti, da so države članice v celoti in redno obveščene o napredku ustreznih evropskih organizacij za standardizacijo pri razvoju standarda in z njim povezanih standardizacijskih dokumentov. To bi moralo državam članicam omogočati izvedbo potrebnih priprav za uresničitev izvajanja v dogovorjenih rokih.

(40)

Ker bodo lahko javni naročniki in naročniki sprejemali elektronske račune, ki so skladni z drugimi standardi, kot je evropski standard za izdajanje elektronskih računov, pa tudi račune v papirni obliki, razen če je v nacionalni zakonodaji določeno drugače, ta direktiva ne nalaga nobenih dodatnih stroškov ali obremenitev podjetjem, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (16). Poleg tega bi si morale Komisija in države članice kar najbolj prizadevati za čim večje zmanjšanje stroškov evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov za njegove uporabnike, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, ter tako olajšati uvajanje izdajanja elektronskih računov.

(41)

Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij ter manjših javnih naročnikov in naročnikov, obenem pa vsem javnim naročnikom, naročnikom in dobaviteljem zagotavljati potrebno podporo, da bi lahko uporabljali evropski standard za izdajanje elektronskih računov. Predvideti bi bilo treba tudi ukrepe usposabljanja, zlasti za mala in srednja podjetja.

(42)

Kadar je to mogoče, bi morale države članice, da bi olajšale tehnične in postopkovne prilagoditve, ki jih morajo izvesti vse strani, vključene v javno naročanje, da bi zagotovile njegovo uspešno izvajanje, poskrbeti, da bo podpora iz strukturnih skladov na voljo vsem upravičenim javnim naročnikom, naročnikom ter malim in srednjim podjetjem.

(43)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive in za pripravo, omejitev in pregled seznama sintaks bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s seznamom sintaks bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj ti akti olajšujejo uporabo evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov ter zagotavljajo interoperabilnost in hitro odzivanje na tehnološki razvoj. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z ugovori na evropski standard za izdajanje elektronskih računov, saj bi takšni akti lahko imeli posledice za obveznost prejemanja in obdelave elektronskih računov.

(44)

Ker ciljev te direktive, in sicer odpraviti tržne in trgovinske ovire, ki so nastale zaradi različnih nacionalnih pravil in standardov, ter zagotoviti interoperabilnost, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za elektronske račune, izdane na podlagi izvajanja pogodb, za katere se uporablja Direktiva 2009/81/ES, Direktiva 2014/23/EU, Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU.

Ta direktiva se ne uporablja za elektronske račune, izdane na podlagi izvajanja pogodb, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, če sta naročanje in izvajanje pogodbe označena kot zaupna ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v državi članici, in če ta država članica ugotovi, da zadevnih ključnih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„elektronski račun“ pomeni račun, ki je bil izdan, poslan in prejet v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča samodejno in elektronsko obdelavo;

2.	„osrednji elementi elektronskega računa“ pomeni niz ključnih elementov informacij, ki jih mora vsebovati elektronski račun, da se omogoči čezmejna interoperabilnost, vključno s potrebnimi informacijami za zagotovitev skladnosti z zakonodajo;

3.	„semantični podatkovni model“ pomeni strukturiran in logično medsebojno povezan niz pojmov in njihovih pomenov, ki določajo osrednje elemente elektronskega računa;

4.	„sintaksa“ pomeni strojno berljivi jezik ali programski jezik, ki se uporablja za predstavitev podatkovnih elementov, ki jih vsebuje elektronski račun;

5.	„sintaktične povezave“ pomenijo smernice v zvezi s tem, kako bi lahko bil semantični podatkovni model elektronskega računa izražen v različnih sintaksah;

6.	„javni naročniki“ pomenijo naročnike, kot so opredeljeni v točki 17 člena 1 Direktive 2009/81/ES, členu 6(1) Direktive 2014/23/EU in točki 1 člena 2(1) Direktive 2014/24/EU;

7.	„javni naročniki na podcentralni ravni“ pomenijo javne naročnike na podcentralni ravni, kot so opredeljeni v točki 3 člena 2(1) Direktive 2014/24/EU;

8.	„osrednji nabavni organ“ pomeni osrednji nabavni organ, kot je opredeljen v točki 16 člena 2(1) Direktive 2014/24/EU;

9.	„naročniki“ pomenijo naročnike, kot so opredeljeni v točki 17 člena 1 Direktive 2009/81/ES, členu 7(1) in (2) Direktive 2014/23/EU in členu 4(1) Direktive 2014/25/EU;

10.	„mednarodni standard“ pomeni mednarodni standard kot je opredeljen v točki (a) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

11.	„evropski standard“ pomeni evropski standard, kot je opredeljen v točki (b) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 3

Določitev evropskega standarda

1. Komisija od ustrezne evropske organizacije za standardizacijo zahteva, da pripravi osnutek evropskega standarda za semantični podatkovni model osrednjih elementov elektronskega računa (v nadaljnjem besedilu: evropski standard za izdajanje elektronskih računov).

Komisija zahteva, da evropski standard za izdajanje elektronskih računov izpolnjuje vsaj naslednja merila:

—	je tehnološko nevtralen,

—	je združljiv z ustreznimi mednarodnimi standardi za izdajanje elektronskih računov,

—	upošteva potrebo po varstvu osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES, pristop „vgrajenega varstva podatkov“ ter načela sorazmernosti, čim manjšega zbiranja podatkov in omejitve namena,

—	je skladen z ustreznimi določbami Direktive 2006/112/ES,

—	omogoča vzpostavitev praktičnih, uporabniku prijaznih, prožnih in stroškovno učinkovitih sistemov za izdajanje elektronskih računov,

—	upošteva posebne potrebe malih in srednjih podjetij ter javnih naročnikov na podcentralni ravni in naročnikov,

—	je primeren za uporabo v trgovinskih poslih med podjetji.

Komisija od ustrezne evropske organizacije za standardizacijo zahteva, da pripravi seznam omejenega števila sintaks, ki so skladne z evropskim standardom za izdajanje elektronskih računov, ustreznimi sintaktičnimi povezavami in smernicami za interoperabilnost pošiljanja, in tako olajša uporabo takšnega standarda.

Zahteve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(1) do (5) Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Ustrezna evropska organizacija za standardizacijo v okviru prizadevanj za razvoj standarda in v roku, opredeljenem v odstavku 2, standard preizkusi z vidika praktične uporabnosti za končnega uporabnika. Komisija ohrani splošno odgovornost za preizkušanje in poskrbi, da se med slednjim posebna pozornost nameni spoštovanju meril praktičnosti, prijaznosti do uporabnika in morebitnih stroškov izvajanja v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1. Komisija poročilo o rezultatih preizkusa predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. Če evropski standard za izdajanje elektronskih računov, pripravljen v skladu z zahtevo iz odstavka 1, izpolnjuje v njej določene zahteve in če je bila preizkusna faza v skladu s petim pododstavkom odstavka 1 zaključena, Komisija sklic na standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, skupaj s seznamom omejenega števila sintaks, pripravljenim v skladu z zahtevo iz odstavka 1. Ta objava se izvede do 27. maja 2017.

Člen 4

Formalni ugovori na evropski standard

1. Kadar država članica ali Evropski parlament meni, da evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznam sintaks ne izpolnjujeta v celoti zahtev iz člena 3(1), o tem – skupaj s podrobno razlago – obvesti Komisijo, ta pa sklene:

(a)	da bo v Uradnem listu Evropske unije objavila sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznam sintaks, da ju ne bo objavila ali da ju bo objavila z omejitvijo;

(b)	da bo ohranila sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov in seznam sintaks v Uradnem listu Evropske unije, da ju bo ohranila z omejitvijo ali da ju bo iz njega umaknila.

2. Komisija na svoji spletni strani objavi informacije o evropskem standardu za izdajanje elektronskih računov in seznamu sintaks, za katera je sprejela sklep iz odstavka 1.

3. Komisija o sklepu iz odstavka 1 obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo in po potrebi zahteva revizijo zadevnega evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov ali seznama sintaks.

4. Sklepa iz točke (a) in točke (b) odstavka 1 tega člena se sprejmeta v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

Člen 5

Vzdrževanje in nadaljnji razvoj evropskega standarda in seznama sintaks

1. Da bi upoštevala tehnološki razvoj ter zagotovila popolno in neprekinjeno interoperabilnost pri izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, lahko Komisija:

(a)	posodobi ali revidira evropski standard za izdajanje elektronskih računov;

(b)	posodobi ali revidira seznam sintaks, ki ga je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije.

2. Če se Komisija odloči, da bo sprejela ukrepe iz točke (a) odstavka 1, poda zahtevo ustrezni evropski organizaciji za standardizacijo. To stori v skladu s postopkom iz člena 3(1), pri čemer se ne uporabljajo roki iz člena 3(1).

3. Za vsakršno posodobitev ali revizijo, izvedeno v skladu s točko (a) odstavka 1, se uporablja člen 4.

4. Če se Komisija odloči, da bo sprejela ukrepe iz točke (b) odstavka 1, to stori bodisi v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) ali tako, da poda zahtevo ustrezni evropski organizaciji za standardizacijo. Takšno zahtevo poda v skladu s postopkom iz člena 3(1), pri čemer se ne uporabljajo roki iz navedenega člena.

Člen 6

Osrednji elementi elektronskega računa

Osrednji elementi elektronskega računa so med drugim:

(a)	identifikatorji procesa in računa;

(b)	obdobje računa;

(c)	informacije o prodajalcu;

(d)	informacije o kupcu;

(e)	informacije o prejemniku plačila;

(f)	informacije o davčnem zastopniku prodajalca;

(g)	sklic na pogodbo;

(h)	podatki o dobavi;

(i)	navodila za plačilo;

(j)	informacije o odbitku ali pribitku;

(k)	informacije o vrstični postavki računa;

(l)	skupni znesek računa ter

(m)	razčlenitev DDV.

Člen 7

Prejemanje in obdelava elektronskih računov

Države članice poskrbijo, da javni naročniki in naročniki prejemajo in obdelujejo elektronske račune, ki so skladni z evropskim standardom za izdajanje elektronskih računov, sklic na katerega je bil objavljen v skladu s členom 3(2), in katero koli od sintaks s seznama, objavljenega v skladu s členom 3(2).

Člen 8

Varstvo podatkov

1. Ta direktiva ne posega v veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu podatkov.

2. Razen če je v pravu Unije ali nacionalnem pravu določeno drugače in brez poseganja v izjeme in omejitve iz člena 13 Direktive 95/46/ES, se smejo osebni podatki, pridobljeni za namene izdajanja elektronskih računov, uporabljati le za ta namen oziroma za s tem združljive namene.

3. Brez poseganja v izjeme in omejitve iz člena 13 Direktive 95/46/ES države članice zagotovijo, da je ureditev objave osebnih podatkov, zbranih pri izdajanju elektronskih računov, za namene preglednosti in računovodske namene skladna z namenom takšne objave in načelom varstva zasebnosti.

Člen 9

Uporaba elektronskih računov za namene DDV

Ta direktiva ne posega v določbe Direktive 2006/112/ES.

Člen 10

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 11

Prenos

1. Države članice sprejmejo, objavijo in začnejo uporabljati zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje 27. novembra 2018. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

2. Države članice z odstopanjem od odstavka 1 najpozneje 18 mesecev po objavi sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov v Uradnem listu Evropske unije sprejmejo, objavijo in začnejo uporabljati predpise, potrebne za uskladitev z obveznostjo iz člena 7 za prejemanje in obdelavo elektronskih računov.

Države članice lahko odložijo začetek uporabe iz prvega pododstavka v zvezi z njihovimi javnimi naročniki na podcentralni ravni in naročniki, in sicer do 30 mesecev po objavi sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov v Uradnem listu Evropske unije.

Po objavi sklica na evropski standard za izdajanje elektronskih računov Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi zadnji rok za uveljavitev ukrepov iz prvega pododstavka.

3. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetega na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 12

Pregled

Komisija pregleda učinke te direktive na notranji trg in na uvajanje izdajanja elektronskih računov pri javnih naročilih ter o tem v treh letih po izteku najdaljšega obdobja za odložitev, določenega za javne naročnike na podcentralni ravni v drugem pododstavku člena 11(2), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Poročilu po potrebi priloži oceno učinka, povezano z morebitno potrebo po nadaljnjih ukrepih.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS

(1) UL C 79, 6.3.2014, str. 67.

(2) Mnenje z dne 28. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(4) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(5) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(6) Sklep Komisije z dne 2. novembra 2010 o ustanovitvi evropskega foruma več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (e-izdajanje računov) (UL C 326, 3.12.2010, str. 13).

(7) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(8) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(10) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(12) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(13) Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

(14) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(15) UL C 38, 8.2.2014, str. 2.

(16) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

6.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 133/12

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 452/2014

z dne 29. aprila 2014

o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1), ter zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 morajo operatorji iz tretjih držav, ki se ukvarjajo z operacijami komercialnega zračnega prevoza z zrakoplovi, izpolnjevati ustrezne standarde Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(2)	Uredba (ES) št. 216/2008 se ne uporablja za operatorje iz tretjih držav, ki letijo nad ozemljem, za katerega veljajo določbe Pogodbe.

(3)

Uredba (ES) št. 216/2008 zahteva, da morajo v primeru, da ustrezni standardi ICAO ne obstajajo, operatorji iz tretjih držav izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve, ki so določene v prilogah I, III, IV in, če je primerno, v Prilogi Vb k Uredbi (ES) št. 216/2008, če te zahteve niso v nasprotju s pravicami tretjih držav v skladu z mednarodnimi konvencijami.

(4)

Uredba (ES) št. 216/2008 zahteva, da Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) izdaja dovoljenja in izvaja stalno spremljanje dovoljenj, ki jih je izdala. Dovoljenje je eden od predpogojev v postopku pridobivanja operativnega dovoljenja ali enakovrednega dokumenta od zadevne države članice EU v skladu z obstoječimi sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami EU in tretjimi državami.

(5)	Agencija zaradi izdaje začetnih dovoljenj in stalnega spremljanja izvaja ocene in sprejema ukrepe, da bi preprečila nadaljevanje kršitev.

(6)

Postopek izdaje dovoljenj operatorjem iz tretjih držav bi moral biti enostaven, sorazmeren, stroškovno učinkovit in smotrn ter bi moral upoštevati rezultate Univerzalnega programa ICAO za presojo nadzora nad varnostjo, preverjanj na ploščadi ter druge potrjene informacije o varnostnih vidikih v zvezi z operatorji iz tretjih držav.

(7)

Ocene operatorjev iz tretjih držav, za katere velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (2), lahko vključujejo revizijo na kraju samem, tj. v prostorih operatorja. Agencija lahko zaradi odprave začasnega odvzema dovoljenja prouči možnost izvajanja revizije pri operatorju iz tretje države.

(8)	Izvedbeni ukrepi bi morali upoštevati priporočene prakse in smernice, dogovorjene pod okriljem ICAO, da se zagotovi nemoten prehod in visoka raven varnosti v civilnem letalstvu v Evropski uniji.

(9)

Zagotoviti je treba dovolj časa, da se letalska industrija in uprava agencije prilagodita novemu regulativnemu okviru ter da pod določenimi pogoji priznata operativna dovoljenja ali enakovredne dokumente, ki so jih države članice izdale za opravljanje letov v smeri proti njihovemu ozemlju, znotraj njega ali pri odletih z njihovega ozemlja.

(10)	Evropska agencija za varnost v letalstvu je pripravila osnutek izvedbenih predpisov in jih predložila Komisiji kot mnenje v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(11)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za operatorje zrakoplovov iz tretjih držav iz člena 4(1)(d) Uredbe (ES) št. 216/2008, ki opravljajo operacije komercialnega zračnega prevoza v smeri proti ozemlju, znotraj njega ali z ozemlja, za katero veljajo določbe Pogodbe, vključno s pogoji za izdajo, vzdrževanje, spremembe, omejitev, začasen odvzem ali preklic njihovih dovoljenj, privilegiji in odgovornostmi imetnikov dovoljenj, ter pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo določeni pogoji zaradi interesa varnosti.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

„alternativni načini usklajevanja“ pomenijo tiste načine, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja (AMC), ali tiste, v katerih so predlagani novi načini vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, v zvezi s katerimi agencija ni sprejela povezanih AMC;

2.	„operacija komercialnega zračnega prevoza (CAT)“ pomeni operacijo z zrakoplovom, namenjeno prevozu potnikov, tovora ali pošte, za plačilo ali drugo protivrednost;

3.	„let“ pomeni odhod z določenega aerodroma proti določenemu namembnemu aerodromu;

4.	„operator iz tretje države“ pomeni katerega koli operatorja s spričevalom letalskega prevoznika, ki ga je izdala tretja država.

Člen 3

Dovoljenja

Operatorji iz tretjih držav lahko operacije komercialnega zračnega prevoza proti ozemlju, znotraj njega ali z ozemlja, za katero veljajo določbe Pogodbe, opravljajo samo, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge 1 in imajo dovoljenje, ki ga je izdala agencija v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi.

Člen 4

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od dvajsetega dne po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 države članice, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe izdajajo operativna dovoljenja ali enakovredne dokumente operatorjem iz tretjih držav v skladu z nacionalno zakonodajo, te dokumente izdajajo še naprej. Operatorji iz tretjih držav upoštevajo obseg in privilegije, določene v dovoljenju ali enakovrednem dokumentu, ki ga izda država članica, dokler agencija ne sprejme odločitve v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi. Države članice obvestijo agencijo o izdaji takšnih operativnih dovoljenj ali enakovrednih dokumentov.

Po datumu, ko agencija sprejme odločitev v zvezi z zadevnim operatorjem iz tretje države ali najpozneje 30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, kar je prej, država članica pri izdaji operativnih dovoljenj v skladu z nacionalno zakonodajo ne izvaja več presoje varnosti navedenega operatorja iz tretje države.

3. Operatorji iz tretjih držav, ki imajo na dan začetka veljavnosti operativno dovoljenje ali enakovreden dokument, pošljejo agenciji vlogo za izdajo dovoljenja najpozneje 6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Vloga vsebuje informacije o vseh operativnih dovoljenjih, ki jih je izdala država članica.

4. Po prejemu vloge agencija oceni izpolnjevanje veljavnih zahtev s strani operatorja iz tretje države. Ocena mora biti zaključena najpozneje 30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (UL L 344, 27.12.2005, str. 15).

PRILOGA 1

DEL TCO

OPERATORJI IZ TRETJIH DRŽAV

ODDELEK I

Splošne zahteve

TCO.100 Obseg

V tej prilogi (v nadaljnjem besedilu: del TCO) so določene zahteve, ki jih mora operator iz tretje države izpolnjevati pri opravljanju operacij komercialnega zračnega prevoza proti ozemlju, znotraj njega ali z ozemlja, za katero veljajo določbe Pogodbe.

TCO.105 Načini usklajevanja

(a)

Operator iz tretje države lahko za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 (1) in delom TCO poleg AMC, ki jih sprejme agencija, uporablja tudi alternativne načine usklajevanja.

(b)

Če operator iz tretje države, ki mora pridobiti dovoljenje, želi za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in delom TCO poleg AMC, ki jih sprejme agencija, uporabljati alternativne načine usklajevanja, mora pred njihovo uporabo o tem obvestiti agencijo s popolnim opisom alternativnih načinov usklajevanja. Opis vključuje vse zadevne spremembe priročnikov ali postopkov in oceno, ki dokazuje, da so izvedbeni predpisi izpolnjeni.

Operator iz tretje države lahko te alternativne načine usklajevanja izvaja po predhodni odobritvi agencije in po prejemu obvestila, kot je določeno v ART.105 in Prilogi 2 (v nadaljnjem besedilu: del ART).

TCO.110 Ukrepi za zmanjšanje tveganja

(a)

Če država operatorja ali država registracije prijavi razlike glede na standarde ICAO, ki jih agencija prepozna v skladu z ART.200(d) in delom ART, lahko operator iz tretje države predlaga ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi zagotovil skladnost z delom TCO.

(b)

Operator iz tretje države dokaže agenciji, da ti ukrepi zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, kakršno dosega standard, glede na katerega so bile prijavljene razlike.

TCO.115 Dostop

(a)

Operator iz tretje države zagotovi, da se vsakomur, ki ga pooblasti agencija ali država članica, na ozemlju katere je pristal eden izmed njegovih zrakoplovov, kadar koli, z vnaprejšnjim obvestilom ali brez njega, omogoči vstop na zadevni zrakoplov, da bi:

1.	pregledal dokumente in priročnike, ki morajo biti na zrakoplovu, in da bi opravil inšpekcijski pregled zaradi zagotavljanja skladnosti z delom TCO ali

2.	opravil preverjanje na ploščadi, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012 (2).

(b)

Operator iz tretje države zagotovi, da se vsakomur, ki ga pooblasti agencija, omogoči dostop do vseh njegovih prostorov ali dokumentov, ki so povezani z njegovimi dejavnostmi, vključno s podizvajalskimi dejavnostmi, da ugotovi skladnost z delom TCO.

ODDELEK II

Zračne operacije

TCO.200 Splošne zahteve

(a)

Operator iz tretje države mora izpolnjevati:

veljavne standarde iz prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, zlasti iz Priloge 1 (Licenciranje osebja), Priloge 2 (Pravila letenja), Priloge 6 (Operacije zrakoplovov, del I (Mednarodni komercialni zračni prevoz – letala) ali del III (Mednarodne operacije – helikopterji)), kakor je primerno, Priloge 8 (Plovnost zrakoplovov), Priloge 18 (Nevarno blago) in Priloge 19 (Upravljanje varnosti);

2.	ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih sprejme agencija v skladu z ART.200(d);

3.	ustrezne zahteve iz dela TCO in

4.	veljavna pravila letenja Unije.

(b)

Operator iz tretje države zagotovi, da operacija zrakoplova v smeri proti ozemlju, znotraj njega ali z ozemlja, za katero veljajo določbe Pogodbe, poteka v skladu s:

1.	njegovim spričevalom letalskega prevoznika (AOC) in povezanimi operativnimi specifikacijami ter

2.	dovoljenjem, ki se izda v skladu s to uredbo, ter obsegom in privilegiji, opredeljenimi v priloženih specifikacijah.

(c)

Operator iz tretje države zagotovi, da ima zrakoplov, ki leti proti Uniji, znotraj nje ali iz Unije, spričevalo o plovnosti zrakoplova (CofA), ki ga izda ali potrdi:

1.	država registracije ali

2.	država operatorja, pod pogojem, da sta država operatorja in država registracije na podlagi člena 83bis Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu sklenili sporazum o prenosu odgovornosti za izdajo CofA.

(d)

Operator iz tretje države na zahtevo agenciji posreduje vse informacije, ki so pomembne za preverjanje skladnosti z delom TCO.

(e)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) operator iz tretje države nemudoma poroča agenciji o vsaki nesreči, kot je opredeljeno v Prilogi 13 k ICAO, in v kateri je udeležen zrakoplov, ki se uporablja na podlagi spričevala letalskega prevoznika.

TCO.205 Navigacijska, komunikacijska in nadzorna oprema

Pri izvajanju operacij v zračnem prostoru nad ozemljem, za katero se uporablja Pogodba, operator iz tretje države opremi svoj zrakoplov z navigacijsko, komunikacijsko in nadzorno opremo ter jo uporablja, kot se zahteva v zadevnem zračnem prostoru.

TCO.210 Dokumenti, priročniki in evidence, ki jih je treba imeti na zrakoplovu

Operator iz tretje države zagotovi, da so vsi dokumenti, priročniki in evidence, ki jih je treba imeti na zrakoplovu, veljavni in posodobljeni.

TCO.215 Predaja dokumentacije, priročnikov in evidenc

Vodja zrakoplova v ustreznem času na zahtevo osebe, ki jo pooblasti agencija ali pristojni organ države članice, v kateri je zrakoplov pristal, navedeni osebi preda dokumentacijo, priročnike in evidence, ki jih je treba imeti na zrakoplovu.

ODDELEK III

Izdaja dovoljenj operatorjem iz tretjih držav

TCO.300 Vloga za pridobitev dovoljenja

(a)

Pred začetkom izvajanja operacij komercialnega zračnega prevoza na podlagi dela TCO operator iz tretje države zaprosi za dovoljenje in pridobi dovoljenje, ki ga izda agencija.

(b)

Vloga za pridobitev dovoljenja:

1.	se predloži najmanj 30 dni pred nameravanim začetkom izvajanja operacije ter

2.	se predloži v obliki in na način, ki ga določi agencija.

(c)

Brez poseganja v veljavne dvostranske sporazume vložnik posreduje agenciji vse informacije, ki so potrebne, da bi se ocenilo, ali se bo načrtovana operacija izvajala v skladu z veljavnimi zahtevami iz TCO.200(a). Takšne informacije vključujejo:

1.	ustrezno izpolnjeno vlogo;

2.	uradno ime, ime podjetja, naslov in poštni naslov vložnika;

3.	izvod vložnikovega spričevala letalskega prevoznika in povezanih operativnih specifikacij ali enakovrednih dokumentov, ki potrjujejo zmožnost imetnika, da izvede načrtovane operacije, in ki jih izda država operatorja;

4.	vložnikov veljavni ustanovitveni akt ali registracijo podjetja ali podoben dokument, ki ga izda upravljavec registra podjetij v državi sedeža podjetja;

5.	predlagani datum začetka, vrsto in geografska območja operacije.

(d)

Agencija lahko po potrebi zahteva dodatno zadevno dokumentacijo, priročnike ali posebne odobritve, ki jih izda ali odobri država operatorja ali država registracije.

(e)

Za zrakoplov, ki ni registriran v državi operatorja, lahko agencija zahteva:

1.	podrobnosti o pogodbi o najemu za vsak takšen zrakoplov in

2.	po potrebi izvod sporazuma, sklenjenega med državo operatorja in državo registracije v skladu s členom 83bis Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki zajema zrakoplove.

TCO.305 Posebni leti – posamično obvestilo

(a)

Z odstopanjem od TCO.300(a) lahko operator iz tretje države izvede zračne ambulantne prevoze ali poseben let oz. vrsto posebnih letov, s katerimi zadosti nepredvideni takojšnji operativni potrebi, brez predhodne pridobitve dovoljenja, pod pogojem, da operator:

1.	pred načrtovanim datumom prvega leta obvesti agencijo v obliki in na način, ki ga določi agencija;

2.	ni predmet prepovedi opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in

3.	zaprosi za dovoljenje v 10 delovnih dneh od obvestitve agencije v skladu s TCO.300.

(b)

Leti, opredeljeni v obvestilu iz (a)(1), se lahko izvajajo največ šest zapodenih tednov po obvestilu ali dokler agencija ne sprejme odločitve o vlogi v skladu z delom ART, kar je prej.

(c)

Operator lahko pošlje obvestilo le enkrat vsakih 24 mesecev.

TCO.310 Privilegiji imetnika dovoljenja

Privilegiji operatorja se navedejo v specifikacijah k dovoljenju in ne presegajo privilegijev, ki jih dodeli država operatorja.

TCO.315 Spremembe

(a)

Za vsako spremembo, ki vpliva na pogoje za izdajo dovoljenja ali povezane specifikacije, razen za spremembe, dogovorjene na podlagi ART.210(c), se zahteva predhodno dovoljenje agencije.

(b)

Operator iz tretje države vlogo za predhodno dovoljenje agencije vloži najmanj 30 dni pred datumom začetka izvajanja načrtovane spremembe.

Operator iz tretje države agenciji zagotovi informacije iz TCO.300, omejene na obseg spremembe.

Po vložitvi vloge za spremembo operator iz tretje države izvaja operacije pod pogoji, ki jih predpiše Agencija v skladu z ART.225(b).

(c)

Vse spremembe, za katere se predhodno dovoljenje ne zahteva, se, kot je dogovorjeno v skladu z ART.210(c), agenciji priglasijo pred nastopom spremembe.

TCO.320 Stalna veljavnost

(a)

Dovoljenje ostane veljavno, če:

1.	operator iz tretje države še naprej izpolnjuje ustrezne zahteve iz dela TCO. Upoštevati je treba tudi določbe, ki se nanašajo na obravnavanje ugotovitev v skladu s TCO.325;

2.	so AOC ali enakovreden dokument, ki ga izda država operatorja, ter po potrebi povezane operativne specifikacije veljavni;

3.	agencija odobri dostop operatorju iz tretje države v skladu s TCO.115;

4.	za operatorja iz tretje države ne velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005;

5.	dovoljenje ni odpovedano, začasno odvzeto ali preklicano;

6.	operator iz tretje države opravi vsaj en let vsakih 24 koledarskih mesecev proti ozemlju, znotraj njega ali z ozemlja, za katero veljajo določbe iz Pogodbe na podlagi dovoljenja.

(b)

Po odpovedi ali preklicu se dovoljenje vrne agenciji.

TCO.325 Ugotovitve

Operator iz tretje države po prejemu obvestila o ugotovitvah agencije v skladu z ART.230:

(a)	ugotovi temeljni vzrok neskladnosti;

(b)	določi načrt korektivnih ukrepov za odpravo temeljnega vzroka neskladnosti v sprejemljivem časovnem obdobju in ga predloži agenciji;

(c)	agenciji zadovoljivo dokaže izvajanje korektivnih ukrepov v roku, ki ga določi skupaj z njo v skladu z ART.230(e)(1).

(1) Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES. UL L 79, 19.3.2008, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 6/2013 z dne 8. januarja 2013 (UL L 4, 9.1.2013, str. 34).

(2) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (UL L 295, 12.11.2010, str. 35).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (UL L 344, 27.12.2005, str. 15).

PRILOGA 2

DEL ART

ZAHTEVE ZA ORGANE GLEDE IZDAJE DOVOLJENJ ZA OPERATORJE IZ TRETJIH DRŽAV

ODDELEK I

Splošno

ART.100 Obseg

V tej prilogi (del ART) so določene upravne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati države članice in agencija, zlasti v zvezi z:

(a)	izdajo, ohranjanjem, spremembo, omejitvijo, začasnim odvzemom ali preklicem dovoljenj operatorjev iz tretjih držav, ki izvajajo operacije komercialnega zračnega prevoza, in

(b)	spremljanjem teh operatorjev.

ART.105 Alternativni načini usklajevanja

Agencija v skladu s TCO.105(b) prouči vse alternativne načine usklajevanja, ki jih predlagajo operatorji iz tretjih držav, tako da analizira predloženo dokumentacijo in, če meni, da je to potrebno, izvede inšpekcijski pregled operatorja iz tretje države.

Če ugotovi, da so alternativni načini usklajevanja v skladu z delom TCO, vložnika nemudoma obvesti, da sme izvajati alternativne načine usklajevanja in po potrebi ustrezno spremeni vložnikovo dovoljenje.

ART.110 Izmenjava informacij

(a)

Agencija obvesti Komisijo in države članice, če:

1.	zavrne vlogo za dovoljenje;

2.	zaradi varnostnih pomanjkljivosti določi omejitev, začasno odvzame ali prekliče dovoljenje.

(b)

Agencija obvesti države članice o prejetih obvestilih v skladu s TCO.305 v enem delovnem dnevu po prejemu obvestila.

(c)

Agencija državam članicam ves čas daje na voljo dopolnjen seznam dovoljenj, ki jih je izdala, omejila, spremenila, začasno odvzela ali preklicala.

(d)

Države članice obvestijo agencijo, kadar nameravajo sprejeti ukrep na podlagi člena 6(1) Uredbe (ES) št. 2111/2005.

ART.115 Vodenje evidenc

(a)

Agencija vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

1.	usposabljanja, usposobljenosti in pooblastil svojega osebja;

2.	dovoljenj, izdanih operatorjem iz tretjih držav, ali prejetih obvestil;

3.	postopkov izdaje dovoljenj in stalnega spremljanja operatorjev iz tretjih držav, ki so pridobili dovoljenje;

4.	ugotovitev, dogovorjenih korektivnih ukrepov in datuma zaključevanja ugotovljenih neskladnosti;

5.	sprejetih izvršilnih ukrepov, vključno z globami, ki jih zahteva sama v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008;

6.	izvajanja korektivnih ukrepov, ki jih določi agencija v skladu s členom 22(1) Uredbe (ES) št. 216/2008, ter

7.	uporabe določb o prožnosti v skladu s členom 18(d) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(b)

Vse evidence se hranijo najmanj 5 let v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov.

ODDELEK II

Izdaja dovoljenj, spremljanje in izvrševanje

ART.200 Postopek začetnega ocenjevanja – splošno

(a)

Agencija po prejemu vloge za dovoljenje v skladu s TCO.300 oceni, ali operator iz tretje države izpolnjuje veljavne zahteve iz dela TCO.

(b)

Začetno ocenjevanje se zaključi v 30 dneh po prejemu vloge ali 30 dneh pred načrtovanim začetnim datumom operacije, kar je pozneje.

Če začetno ocenjevanje zahteva nadaljnje ocenjevanje ali revizijo, se obdobje ocenjevanja podaljša za čas trajanja nadaljnjega ocenjevanja oziroma revizije, kot je primerno.

(c)

Začetno ocenjevanje temelji na:

1.	dokumentaciji in podatkih, ki jih predloži operator iz tretje države;

2.	ustreznih informacijah o varnosti operatorja iz tretje države, vključno s poročili o preverjanju na ploščadi, informacijami, posredovanimi v skladu z ARO.RAMP.145 (c), priznanimi standardi industrije, evidencah o nesrečah in izvršilnimi ukrepi, ki jih sprejme tretja država;

3.	ustreznih informacijah o zmogljivosti države operatorja ali države registracije pri izvajanju nadzora, vključno z rezultatom revizij, ki so bile izvedene v skladu z mednarodnimi konvencijami ali državnimi programi presoje varnosti, in

4.	odločitvah, preiskavah v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 ali skupnih posvetovanjih v skladu z Uredbo (ES) št. 473/2006 (1).

(d)

Če je država operatorja ali država registracije ICAO obvestila o razlikah, agencija po posvetovanju z državami članicami določi tiste standarde ICAO, za katere lahko sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja. Agencija sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja, kadar se prepriča, da ti ukrepi zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, kakršno dosega standard, glede na katerega so bile prijavljene razlike.

(e)

Če agencija med začetnim ocenjevanjem ne more vzpostaviti zadostne stopnje zaupanja do operatorja iz tretje države in/ali države operatorja:

1.	zavrne vlogo, kadar rezultat ocene pokaže, da dovoljenja na podlagi nadaljnjega ocenjevanja ne bo mogoče izdati, ali

2.	izvede nadaljnje ocenjevanje v obsegu, ki je potreben za potrditev, da se bo načrtovana operacija izvajala v skladu z veljavnimi zahtevami dela TCO.

ART.205 Postopek začetnega ocenjevanja – operatorji iz tretjih držav, za katere velja prepoved opravljanja letov

(a)

Po prejemu vloge za dovoljenje, ki jo pošlje operator, za katerega v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 velja prepoved opravljanja letov ali operativna omejitev, agencija uporabi ustrezen postopek ocenjevanja, ki je opisan v ART.200.

(b)

Kadar za operatorja velja prepoved opravljanja letov, ker država operatorja ne izvaja ustreznega nadzora, agencija obvesti Komisijo o možnosti nadaljnjega ocenjevanja operatorja in države operatorja v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

(c)

Agencija izvede revizijo, če:

1.	se operator iz tretje države z revizijo strinja;

2.	rezultat ocenjevanj iz (a) in (b) pokaže, da obstaja možnost, da bo rezultat revizije pozitiven, in

3.	se revizija lahko opravi v prostorih operatorja iz tretje države brez tveganja za varnost osebja agencije.

(d)

Revizija operatorja iz tretje države lahko vključuje oceno nadzora, ki ga izvaja država operatorja, kadar obstajajo dokazi o večjih pomanjkljivostih pri nadzoru vložnika.

(e)

Agencija o rezultatih revizije obvesti Komisijo.

ART.210 Izdaja dovoljenja

(a)

Agencija izda dovoljenje, vključno s povezanimi specifikacijami, kot je določeno v dodatkih I in II, če:

1.	se prepriča, da ima operator iz tretje države veljavno spričevalo letalskega prevoznika ali enakovreden dokument in povezane operativne specifikacije, ki jih izda država operatorja;

2.	se prepriča, da je operator iz tretje države pridobil dovoljenje države operatorja za izvajanje operacij v EU;

se prepriča, da je operator iz tretje države vzpostavil:

(i)	skladnost z veljavnimi zahtevami iz dela TCO;

(ii)	pregledno, ustrezno in pravočasno komunikacijo v odgovor na nadaljnje ocenjevanje in/ali revizijo, ki jo izvaja agencija, če je potrebno, ter

(iii)

pravočasen in uspešen korektivni ukrep v odgovor na morebitno ugotovljeno neskladnost;

4.	ni nobenih dokazov o večjih pomanjkljivostih pri sposobnosti države operatorja oziroma države registracije, da potrdi in nadzoruje operatorja in/ali zrakoplov v skladu z veljavnimi standardi ICAO, in

5.	za vložnika ne velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

(b)

Dovoljenje se izda za neomejen čas.

Ti privilegiji in obseg dejavnosti, za izvajanje katerih operator iz tretje države pridobi dovoljenje, se opredelijo v specifikacijah, ki so priložene dovoljenju.

(c)

Agencija se z operatorjem iz tretje države dogovori o obsegu sprememb, ki jih operator iz tretje države lahko sprejme brez predhodnega dovoljenja.

ART.215 Spremljanje

(a)

Agencija oceni:

1.	stalno skladnost operatorjev iz tretjih držav, ki jim je izdala dovoljenje, z veljavnimi zahtevami iz dela TCO;

2.	če je potrebno, izvajanje korektivnih ukrepov, ki jih določi agencija v skladu s členom 22(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(b)

Pri oceni se:

1.	upoštevajo dokumentacija in podatki, povezani z varnostjo, ki jih predloži operator iz tretje države;

2.	upoštevajo ustrezne informacije o varnostni zmogljivosti operatorja iz tretje države, vključno s poročili o preverjanju na ploščadi, informacijami, posredovanimi v skladu z ARO.RAMP.145 (c), priznanimi standardi industrije, poročili o nesrečah in izvršilnimi ukrepi, ki jih sprejme tretja država;

3.	upoštevajo ustrezne informacije o nadzorni zmogljivosti države operatorja ali države registracije, kot je ustrezno, vključno z rezultatom revizij, ki so se izvedle v skladu z mednarodnimi konvencijami ali državnimi programi presoje varnosti;

4.	upoštevajo odločitve in preiskave v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 ali skupna posvetovanja v skladu z Uredbo (ES) št. 473/2006;

5.	upoštevajo predhodne ocene ali revizije, če so bile opravljene, ter

6.	agenciji predložijo dokazi, ki so potrebni v primeru zahteve po nadaljnjih ukrepih, vključno z ukrepi, predvidenimi v ART.235.

(c)

Obseg spremljanja iz (a) in (b) se določi na podlagi rezultatov preteklih dovoljenj in/ali dejavnosti spremljanja.

(d)

Če na podlagi razpoložljivih informacij obstaja sum, da se je varnost operatorja iz tretje države in/ali nadzorna zmogljivost države operatorja zmanjšala in je manjša od veljavnih standardov iz prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, agencija izvede nadaljnje ocenjevanje v obsegu, ki je potreben za ugotovitev, da se bo načrtovana operacija opravila v skladu z veljavnimi zahtevami iz dela TCO.

(e)

Agencija zbere in obdela vse varnostne informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za spremljanje.

ART.220 Program spremljanja

(a)

Agencija vzpostavi in ohranja program spremljanja, ki vključuje dejavnosti, ki jih zahteva ART.215 in, če je primerno, poddel ARO.RAMP.

(b)

Program spremljanja se vzpostavi ob upoštevanju rezultatov preteklih dejavnosti v zvezi z izdajo dovoljenj in/ali dejavnosti spremljanja.

(c)

Agencija opravi pregled operatorjev iz tretjih držav v presledkih, ki ne presegajo 24 mesecev.

Ta časovni presledek se lahko skrajša, če obstajajo znaki, da se je varnost operatorja iz tretje države in/ali nadzorna zmogljivost države operatorja zmanjšala in je morda manjša od veljavnih standardov iz prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu.

Agencija lahko ta čas podaljša na največ 48 mesecev, če ugotovi, da v predhodnem obdobju spremljanja:

1.	ni bilo nikakršnih znakov, da nadzorni organ države operatorja ne izvaja učinkovitega nadzora nad operatorji, za katere je odgovoren;

2.	je operator iz tretje države stalno in pravočasno poročal o spremembah iz TCO.315;

3.	niso bile izdane ugotovitve 1. stopnje iz ART.230(b) ter

4.	so bili vsi korektivni ukrepi izvedeni v roku, ki ga je agencija sprejela ali podaljšala v skladu z ART.230(e)(1).

(d)

Program spremljanja vključuje evidenco datumov dejavnosti spremljanja, vključno s sestanki.

ART.225 Spremembe

(a)

Agencija ob prejemu vloge za spremembo, za katero je potrebno predhodno dovoljenje, uporabi ustrezen postopek, ki je opisan v ART.200 in omejen glede na obseg spremembe.

(b)

Agencija določi pogoje, pod katerimi lahko operator iz tretje države deluje v okviru svojega dovoljenja med nastopom spremembe, razen če ne odloči, da je treba dovoljenje začasno odvzeti.

(c)

Pri spremembah, za katere ni potrebna predhodna odobritev, agencija oceni informacije iz obvestila, ki ga operator iz tretje države pošlje v skladu s TCO.315, da preveri izpolnjevanje veljavnih zahtev. V primeru neskladnosti agencija:

1.	obvesti operatorja iz tretje države o neskladnosti in zahteva spremembo predloga za vzpostavitev skladnosti ter

2.	pri ugotovitvah 1. ali 2. stopnje ukrepa v skladu z ART.230 in ART.235, kot je primerno.

ART.230 Ugotovitve in korektivni ukrepi

(a)

Agencija ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost.

(b)

Agencija izda ugotovitev 1. stopnje, če ugotovi večjo neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in dela TCO ali pogoji za izdajo dovoljenja, ki zmanjšuje varnost ali resno ogroža varnost letenja.

Ugotovitve 1. stopnje med drugim vključujejo:

1.	primere, v katerih agenciji ni omogočen dostop do prostorov operatorja iz tretje države v skladu s TCO.115(b) med rednim delovnim časom in po pisni zahtevi;

2.	izvajanje sprememb, za katere je potrebno predhodno dovoljenje, brez pridobitve dovoljenja v skladu z ART.210;

3.	pridobitev ali ohranjanje veljavnosti dovoljenja s ponarejanjem dokazil;

4.	dokaze o zlorabi ali nepošteni uporabi dovoljenja.

(c)

Agencija izda ugotovitev 2. stopnje, če ugotovi kakršno koli neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in dela TCO ali pogoji za izdajo dovoljenja, ki bi lahko zmanjšala varnost ali ogrozila varnost letenja.

(d)

Če do ugotovitve pride med spremljanjem, agencija brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi predpisi, operatorja iz tretje države pisno obvesti o ugotovitvi in zahteva korektivni ukrep za odpravo ali ublažitev temeljnega vzroka, da bi preprečila ponovitev ugotovljene(-ih) neskladnosti.

(e)

Agencija pri ugotovitvah 2. stopnje:

1.	operatorju iz tretje države odobri rok za izvedbo korektivnih ukrepov v skladu z naravo ugotovitve. Po poteku obdobja in ob upoštevanju narave ugotovitve agencija lahko rok podaljša na podlagi drugega zadovoljivega načrta korektivnih ukrepov, ki ga potrdi, ter

oceni korektivne ukrepe in izvedbeni načrt, ki ga predlaga operator iz tretje države. Če na podlagi ocene ugotovi, da vsebujejo analizo temeljnih vzrokov in ukrepanje za učinkovito odpravo ali blažitev temeljnih vzrokov za preprečitev ponovitve neskladnosti, te korektivne ukrepe in izvedbeni načrt sprejme.

Če operator iz tretje države ne predloži sprejemljivega načrta korektivnih ukrepov iz ART.230(e)(1) ali korektivnih ukrepov ne izvede v roku, ki ga potrdi ali podaljša agencija, se ugotovitev zviša na ugotovitev 1. stopnje in se sprejmejo ukrepi iz ART.235(a).

(f)

Agencija evidentira vse svoje ugotovitve in o njih obvesti državo operatorja oziroma državo registracije.

ART.235 Omejitev, začasni odvzem in preklic dovoljenj

(a)

Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe agencija omeji ali začasno odvzame dovoljenje v primeru:

1.	ugotovitve 1. stopnje;

2.	preverljivega dokaza, da država operatorja oziroma država registracije ne more certificirati in nadzirati operatorja in/ali zrakoplova v skladu z veljavnim standardom ICAO, ali

3.	da za operatorja iz tretje države velja ukrep iz odstavkov (1) in (2) člena 6 Uredbe (ES) št. 2111/2005.

(b)

Dovoljenje se začasno odvzame za največ 6 mesecev. Na koncu 6-mesečnega obdobja lahko agencija podaljša obdobje odvzema dovoljenja za dodatne 3 mesece.

(c)

Omejitev ali začasen odvzem se prekliče, kadar se agencija prepriča, da je operator iz tretje države in/ali država operatorja sprejela uspešne korektivne ukrepe.

(d)

Agencija pri proučevanju možnosti preklica začasnega odvzema pri operatorju iz tretje države izvede revizijo, če so izpolnjeni pogoji iz ART.205(c). Če je začasni odvzem posledica večjih pomanjkljivosti pri nadzoru, ki ga država operatorja oziroma država registracije izvaja nad vložnikom, lahko revizija vključuje tudi oceno, s katero se preveri, ali so te pomanjkljivosti pri nadzoru odpravljene.

(e)

Agencija prekliče dovoljenje, če

1.	poteče rok iz (b) ali

2.	če za operatorja iz tretje države začne veljati prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

(f)

Če se po omejitvi iz (a) za operatorja iz tretje države v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 uvede operativna omejitev, agencija ohrani to omejitev do umika operativne omejitve.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (UL L 84, 23.3.2006, str. 8).

Dodatek I

Dodatek II

6.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 133/39

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 458/2014

z dne 29. aprila 2014

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)	Odbor za carinski zakonik za točko 1 iz Priloge k tej Uredbi ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, ukrepi v točki 2 iz Priloge k tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznake KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Digitalna naprava, zasnovana kot običajna video snemalna kamera za snemanje in shranjevanje slik in video posnetkov na notranji pomnilnik ali pomnilniško kartico.

Naprava je opremljena s senzorjem CCD z 0,8 milijona slikovnih točk in s pregibnim zaslonom, ki deluje na podlagi tekočih kristalov (LCD) z diagonalo dolžine 7 cm (2,7 palca), ki se lahko uporabi kot iskalo pri snemanju slik ali kot zaslon za prikazovanje shranjenih slik.

Naprava ima naslednje vmesnike:

—	režo za pomnilniške kartice,

—	izhod za sestavljeni video,

—	avdio izhod,

—

USB.

Najvišja ločljivost fotografij je 1 600 × 1 200 slikovnih točk (1,92 milijona slikovnih točk).

Naprava lahko snema video posnetke pri hitrosti 50 slik na sekundo z najvišjo ločljivostjo slike 720 × 576 slikovnih točk.

Naprava omogoča snemanje z uporabo funkcije optične povečave (zoom).

Med predložitvijo blaga carini datotek ni mogoče prenašati iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov na napravo prek vmesnika USB.

8525 80 91

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8525, 8525 80 in 8525 80 91.

Glede na dejanske značilnosti naprave, kot so njegova zasnova in oblika, CCD z nizko ločljivostjo 0,8 milijona slikovnih točk, možnost snemanja video posnetka s kakovostjo standarda video diskov DVD (ločljivost 720 × 576 slikovnih točk pri hitrosti 50 slik na sekundo) in snemanje fotografij slabe kakovosti (najvišja ločljivost 1,92 milijona slikovnih točk), je snemanje in shranjevanje video posnetkov glavna funkcija naprave v smislu opombe 3 k oddelku XVI (glej tudi Sklep Sodišča Evropske unije z dne 9. decembra 2010 v zadevi KMB Europe BV proti Hauptzollamt Duisburg (C-193/10, ZOdl. 2010, str. I-12903, točke 23 do 25)).

Dejstvo, da kamera snema video posnetke z resolucijo, manjšo kot 800 × 600, ne spreminja glavne funkcije naprave. Zato je ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 30 kot digitalni fotoaparat.

Naprava omogoča zgolj snemanje zvoka in slike, ki so posnete s televizijsko kamero, prenosa datotek v kamero pa ni mogoče aktivirati po predložitvi blaga carini z enostavno modifikacijo naprave, ki bi jo izvedel uporabnik, ki nima posebnih znanj in spretnosti.

Izdelek se zato uvrsti pod oznako KN 8525 80 91 kot druge video snemalne kamere, ki so primerne za snemanje zvoka in slike, posnetih s televizijsko kamero.

Digitalna naprava, zasnovana kot običajna video snemalna kamera za snemanje in shranjevanje slik in video posnetkov na notranji pomnilnik ali pomnilniško kartico.

Naprava je opremljena s tipalom CCD z 0,8 milijona slikovnih točk in s pregibnim zaslonom, ki deluje na podlagi tekočih kristalov (LCD), z diagonalo dolžino 7 cm (2,7 palca), ki se lahko uporabi kot iskalo pri snemanju slik ali kot zaslon za prikazovanje shranjenih slik.

Naprava ima naslednje vmesnike:

—	režo za pomnilniške kartice,

—	izhod za sestavljeni video,

—	avdio izhod,

—

USB.

Najvišja ločljivost fotografij je 1 600 × 1 200 slikovnih točk (1,92 milijona slikovnih točk).

Naprava lahko snema video posnetke pri hitrosti 50 slik na sekundo z najvišjo ločljivostjo slike 720 × 576 slikovnih točk.

Naprava omogoča snemanje z uporabo funkcije optične povečave (zoom).

Med predložitvijo blaga carini je datoteke mogoče prenašati iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov na napravo prek vmesnika USB.

8525 80 99

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8525, 8525 80 in 8525 80 99.

Glede na dejanske značilnosti naprave, kot so njena zasnova in oblika, CCD z nizko ločljivostjo 0,8 milijona slikovnih točk, možnost snemanja video posnetka s kakovostjo standarda video diskov DVD (ločljivost 720 × 576 slikovnih točk pri hitrosti 50 slik na sekundo) in snemanje fotografij slabe kakovosti (najvišja ločljivost 1,92 milijona slikovnih točk), je snemanje in shranjevanje video posnetkov glavna funkcija naprave v smislu opombe 3 k oddelku XVI (glej tudi Sklep Sodišča Evropske unije z dne 9. decembra 2010 v zadevi KMB Europe BV proti Hauptzollamt Duisburg (C-193/10, ZOdl. 2010, str. I-12903, točke 23 do 25)).

Naprava lahko snema video datoteke iz drugih virov, ki niso vgrajena televizijska kamera, zato je izključena uvrstitev pod podštevilko 8525 80 91 kot video snemalna kamera, primerna za snemanje zvoka in slike, posnete samo s televizijsko kamero.

Naprava se zato uvrsti pod oznako KN 8525 80 99 kot druge video snemalne kamere.

6.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 133/43

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 459/2014

z dne 29. aprila 2014

o spremembi nekaterih uredb o uvrstitvi blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EU) št. 953/2013 (2) je spremenila Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 in nadomestila oznake KN 8528 59 10, 8528 59 40 in 8528 59 80 z oznakami KN 8528 59 20, 8528 59 31, 8528 59 39 in 8528 59 70.

(2)	Nekatere uredbe Komisije o razvrščanju blaga, sprejete zaradi zagotovitve enotne uporabe kombinirane nomenklature, določene z Uredbo (EGS) št. 2658/87, se nanašajo na oznake KN, ki ne obstajajo več. Zato bi bilo treba te uredbe spremeniti, da se upoštevajo ustrezne veljavne oznake KN.

(3)	Odbor za carinski zakonik v zvezi s Prilogo III k tej uredbi ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik; ukrepi, določeni v prilogah I, II in IV k tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 1156/2008 (3), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 441/2013 (4), se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2. Točka 1 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1172/2008 (5), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 441/2013, se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

3. Priloga k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1196/2011 (6) se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

4. Priloga k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 698/2012 (7) se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 953/2013 z dne 26. septembra 2013 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 263, 5.10.2013, str. 4).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1156/2008 z dne 20. novembra 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 310, 21.11.2008, str. 9).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 441/2013 z dne 7. maja 2013 o spremembi ali razveljavitvi nekaterih uredb o uvrstitvi blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 130, 15.5.2013, str. 1).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 1172/2008 z dne 25. novembra 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 317, 27.11.2008, str. 4).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1196/2011 z dne 17. novembra 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 303, 22.11.2011, str. 12).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 698/2012 z dne 25. julija 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 203, 31.7.2012, str. 34).

PRILOGA I

„PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Naprava za snemanje, reprodukcijo in predvajanje fotografij (t. i. ‚digitalni okvir za fotografije‘) z dimenzijami celotne naprave 17 (D) × 12,9 (Š) × 12,3 (G) cm, sestavljena iz naslednjih glavnih komponent v istem ohišju:

—	barvni zaslon s tekočimi kristali (LCD) z diagonalno izmero ekrana 13 cm (5,1 palca) in ločljivostjo slike 320 × 240 točk,

—	reža za SIM-kartico,

—	infrardeči vmesnik,

—	notranji pomnilnik,

—	upravljalna stikala.

Fotografije se na notranji pomnilnik naprave z združljive naprave (kot so mobilni telefon, naprava za avtomatsko obdelavo podatkov ali digitalni fotoaparat) prenašajo po infrardečih signalih ali SIM kartici prek storitev multimedijskih sporočil (MMS).

Fotografije se prav tako lahko prenašajo po infrardečem signalu z naprave na združljivo napravo.

Naprava podpira formata JPEG in GIF z najvišjo ločljivostjo slike 1 024 × 728 točk.

Naprava lahko prikazuje posamezne slike ali diaprojekcije.

Na notranjem pomnilniku je lahko shranjenih do 50 fotografij.

8528 59 70

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 70.

Ker je naprava zasnovana za opravljanje treh funkcij v smislu opombe 3 k oddelku XVI (snemanje, reprodukcijo in predvajanje slik), jo je treba uvrstiti, kot da je sestavljena samo iz tiste naprave, ki opravlja glavno funkcijo.

Zaradi zmožnosti prikazovanja fotografij se za glavno funkcijo naprave šteje funkcija monitorja, ki je individualna funkcija, opredeljena pod tarifno številko 8528.

Dejstvo, da se signali ne predvajajo neposredno iz zunanjega vira, ne izključuje uvrstitve pod tarifno številko 8528, ker so monitorji pod to tarifno številko zmožni sprejemati raznovrstne signale iz različnih virov (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 8528, tretji odstavek).

Naprava se zato uvrsti pod oznako KN 8528 59 70 kot drugi monitorji.

Naprava za snemanje, reprodukcijo in prikazovanje fotografij in video posnetkov ter za snemanje in reprodukcijo zvoka (t. i. ‚digitalni okvir za slike‘) z dimenzijami celotne naprave 33 (Š) × 24,1 (V) × 4,1 (G) cm, sestavljena iz naslednjih glavnih komponent v istem ohišju:

—	barvni zaslon s tekočimi kristali (LCD) z diagonalno izmero ekrana 25,4 cm (10 palcev) in ločljivostjo slike 800 × 480 točk,

—	notranji pomnilnik z zmogljivostjo 128 MB,

—	reže za spominske kartice,

—	vgrajeni zvočniki,

—	dva USB-vmesnika,

—	upravljalna stikala.

Podpira naslednje formate:

—	avdio: MP 3,

—	fotografije: JPEG, GIF,

—	video: MPEG1, MPEG4, MOV, AVI.

V reže za spominske kartice je možno priključiti različne vrste polprevodniških nosilcev s trajnim pomnilnikom.

Fotografije se lahko prikazujejo kot posamezne slike, diaprojekcija ali sličice.

8528 59 70

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 70.

Glede na obliko in zasnovo je namen naprave predvajanje fotografij in video posnetkov. Snemanje fotografij in video posnetkov se šteje za drugotno funkcijo naprave. Zato se za njeno glavno funkcijo šteje funkcija monitorja, ki je individualna funkcija, opredeljena pod tarifno številko 8528.

Naprava ni zmožna prikazovati signalov neposredno iz naprave za avtomatsko obdelavo podatkov, saj se vmesniki USB uporabljajo samo za prenos medijskih datotek. Zato je uvrstitev pod tarifni podštevilki 8528 51 00 in 8528 59 31 izključena.

Zato je treba napravo uvrstiti pod oznako KN 8528 59 70 kot drugi monitorji.“

PRILOGA II

„PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Naprava z baterijskim napajanjem s sistemom za lasersko odčitavanje optičnega zapisa za video reprodukcijo in z barvnim monitorjem za prikazovanje video posnetkov (t. i. ‚prenosni DVD-predvajalnik‘). Dimenzije celotne naprave so 19 (D) × 14,2 (Š) × 3,7 (V) cm, njena teža pa je 800 gramov.

Monitor je naprava na osnovi tekočih kristalov (LCD) z diagonalno izmero zaslona 21,6 cm (8,5 palca). Naprava se lahko zloži, njen monitor pa je vrtljiv.

Naprava je opremljena z vgrajenimi zvočniki.

Ima naslednje vmesnike:

—	reže za spominske kartice,

—

vhod USB,

—	kompozitni video vhod in izhod ter

—	priključki za slušalke.

Lahko bere optične medije (na primer CD, DVD) in polprevodniške medije (na primer bliskovni pomnilnik USB) v različnih avdio in video formatih.

8528 59 70

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 70.

Ker je naprava zasnovana za opravljanje dveh funkcij v smislu opombe 3 k oddelku XVI (reprodukcijo in predvajanje video posnetkov), jo je treba uvrstiti, kot da je sestavljena samo iz tiste naprave, ki opravlja glavno funkcijo.

Glede na obliko in zasnovo naprave ter zlasti velikost zaslona, ki omogoča gledanje video sekvenc za daljše obdobje, je glavna funkcija naprave predvajanje video posnetkov.

Naprava ni zmožna prikazovati signalov neposredno iz naprave za avtomatsko obdelavo podatkov, saj se vhodi USB uporabljajo samo za prenos medijskih datotek. Zato je uvrstitev pod tarifni podštevilki 8528 51 00 in 8528 59 31 izključena.

Zato je treba napravo uvrstiti pod oznako KN 8528 59 70 kot drugi monitorji.“

PRILOGA III

„PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Prenosna elektronska naprava na baterijsko napajanje v obliki očal za prikazovanje podob (t. i. ‚video očala‘), ki zložena meri približno 15 × 3,5 × 2,5 cm.

Elektronsko napravo v obliki očal sestavljata dva zaslona s prikazovalnikom s tekočimi kristali (LCD), pri čemer ima vsak ločljivost 640 × 480 točk (to pomeni enako sliko kot pri 80-palčnem zaslonu, oddaljenem 2 metra) in vezji za predvajanje zvoka, ki sta vgrajeni v okvir, podoben tistemu za očala.

Naprava je opremljena z naslednjimi vmesniki:

—

vhod VGA,

—	avdio/video (A/V) vhod.

Mogoče jo je priključiti na napravo za avtomatsko obdelavo podatkov in na naprave kot so video predvajalniki, televizijski sprejemniki ali igralne konzole.

Prikazuje navidezno 3-dimenzionalne (3D) video podobe, namenjene razvedrilu.

8528 59 31

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 31.

Ker naprava nima sprejemnika ali podobne naprave, ki omogoča sprejem televizijskih signalov, je uvrstitev med televizijske sprejemnike pod tarifno podštevilko 8528 72 izključena.

Naprava uporablja 2 zelo majhna LCD zaslona (enega pred vsakim očesom), ki ustvarjata enako sliko, kot če bi jo gledali na 80-palčnem zaslonu, oddaljenem 2 metra. Zaradi objektivnih značilnosti in lastnosti ter zlasti zaradi sposobnosti prikazovanja 3D slik je naprava namenjena razvedrilu, na primer gledanju filmov, televizije ali igranju iger. Zato je uvrstitev v tarifno podštevilko 8528 51 izključena, saj naprave ni mogoče šteti kot napravo, ki se uporablja izključno ali predvsem v sistemu za avtomatsko obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471.

Ker lahko monitor prikazuje signale iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov v kakovosti, ki zadošča za praktično uporabo s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov, se šteje, da je zmožen prikazovanja signalov iz strojev za avtomatsko obdelavo podatkov s sprejemljivo ravnjo funkcionalnosti.

Zato je treba monitor uvrstiti pod oznako KN 8528 59 31 kot ploščat ravni prikazovalnik, ki lahko na zaslonu prikaže signale strojev za avtomatsko obdelavo podatkov s sprejemljivo ravnjo funkcionalnosti z zaslonom s tekočimi kristali (LCD).“

PRILOGA IV

„PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Večnamenska naprava (t. i.,multimedijski center za motorna vozila') take vrste, ki se uporablja v motornih vozilih, sestavljena iz dveh glavnih komponent:

—	sprejemnika za radiodifuzijo v kombinaciji s CD/DVD-predvajalnikom,

—	snemljivega barvnega zaslona s tekočimi kristali (LCD), ki ima funkcijo na dotik, z diagonalo približno 17,5 cm (7 palcev) in razmerje stranic 16: 9.

Naprava je opremljena s konektorji, ki omogočajo sprejem video signala iz zunanjih virov, npr. vzvratne kamere.

Napravi je priložen daljinski upravljalnik.

Na napravo se lahko priključi dodaten zaslon.

8528 59 70

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(c) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 70.

Naprava je oblikovana za opravljanje različnih funkcij (reprodukcija zvoka, reprodukcija video posnetka, radiodifuzija, prikazovanje video posnetka), vendar glede na obliko in zasnovo nobena izmed njih ne daje napravi njene bistvene lastnosti.

V skladu s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature 3(c) se naprava uvrsti pod oznako KN 8528 59 70 kot drugi monitorji.

Večnamenska naprava (t. i.,multimedijski center za motorna vozila') take vrste, ki se uporablja v motornih vozilih, z merami približno 17 × 5 × 16 cm.

V istem ohišju združuje sprejemnik za radiodifuzijo, napravo za zvočno in video reprodukcijo ter barvni zaslon s tekočimi kristali (LCD) z diagonalo približno 8 cm (3,5 palca)

Naprava je opremljena s konektorji, ki omogočajo sprejem video signala iz zunanjih virov, npr. vzvratne kamere.

Naprava lahko zvok in sliko reproducira tudi s pomnilniškega ključa USB.

Napravi je priložen daljinski upravljalnik.

Na napravo se lahko priključi dodaten zaslon.

8528 59 70

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(c) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 70.

Naprava ni zmožna prikazovati signalov neposredno iz naprave za avtomatsko obdelavo podatkov, saj se vmesnik USB uporablja samo za reprodukcijo avdio ali video posnetka s pomnilniškega ključa USB. Zato je uvrstitev pod tarifni podštevilki 8528 51 00 in 8528 59 31 izključena.

V skladu s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature 3(c) se naprava uvrsti pod oznako KN 8528 59 70 kot drugi monitorji.

Večnamenska naprava (t. i.,multimedijski center za motorna vozila') take vrste, ki se uporablja v motornih vozilih.

V istem ohišju združuje sprejemnik za radiodifuzijo, napravo za zvočno in video reprodukcijo, napravo za radionavigacijo in barvni zaslon s tekočimi kristali (LCD) z diagonalo približno 18 cm (7 palcev) in razmerjem stranic 16:9.

Naprava je opremljena s konektorji, ki omogočajo sprejem video signala iz zunanjih virov, npr. vzvratne kamere ali sprejemnika signala DVB-T.

Naprava lahko zvok in slike reproducira tudi s pomnilniške kartice.

Napravi sta priložena dva daljinska upravljalnika.

Na napravo se lahko priključi dodaten zaslon.

8528 59 70

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(c) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 70.

Naprava je oblikovana za opravljanje različnih funkcij (reprodukcija zvoka, reprodukcija video posnetka, radionavigacija, radiodifuzija, prikazovanje video posnetka), vendar glede na obliko in zasnovo nobena izmed njih ne daje napravi njene bistvene lastnosti.

V skladu s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature 3(c) se naprava uvrsti pod oznako KN 8528 59 70 kot drugi monitorji.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 133

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 6. maj 2014

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Uredba Komisije (EU) št. 452/2014 z dne 29. aprila 2014 o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	12
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 453/2014 z dne 29. aprila 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	27
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 454/2014 z dne 29. aprila 2014 o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1066/2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	29
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 455/2014 z dne 29. aprila 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	31
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 456/2014 z dne 29. aprila 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	33
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 457/2014 z dne 29. aprila 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	35
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 458/2014 z dne 29. aprila 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	39
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 459/2014 z dne 29. aprila 2014 o spremembi nekaterih uredb o uvrstitvi blaga v kombinirano nomenklaturo	43
*	Uredba Komisije (EU) št. 460/2014 z dne 5. maja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 823/2012 glede datuma poteka veljavnosti registracije aktivne snovi ciflutrin ( 1 )	51
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 461/2014 z dne 5. maja 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	53

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	35,3
	MK	96,5
	TN	109,1
	TR	97,3
	ZZ	84,6
0707 00 05	MA	35,6
	MK	51,1
	TR	133,0
	ZZ	73,2
0709 93 10	MA	70,8
	TR	113,2
	ZA	31,4
	ZZ	71,8
0805 10 20	EG	54,5
	IL	74,0
	MA	55,5
	TN	68,6
	TR	63,3
	ZZ	63,2
0805 50 10	MA	35,6
	TR	95,1
	ZZ	65,4
0808 10 80	AR	95,2
	BR	89,6
	CL	100,5
	CN	98,6
	MK	30,8
	NZ	137,8
	US	158,7
	ZA	110,2
	ZZ	102,7