ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 111

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 57
15. april 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani

1

 

 

2014/210/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, kar zadeva člen 49(3) Sporazuma, v imenu Evropske unije

2

 

 

2014/211/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, z izjemo člena 49(3) Sporazuma

4

 

 

Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani

6

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 380/2014 z dne 14. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1284/2009 o uvedbi nekaterih posebnih omejevalnih ukrepov v zvezi z Republiko Gvinejo

29

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 381/2014 z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini

33

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 382/2014 z dne 7. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za objavo dodatkov k prospektu ( 1 )

36

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 383/2014 z dne 2. aprila 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Beurre de Bresse (ZOP))

40

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 384/2014 z dne 3. aprila 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Crème de Bresse (ZOP))

42

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 385/2014 z dne 3. aprila 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Elbe-Saale Hopfen (ZGO))

44

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 386/2014 z dne 14. aprila 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

46

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 373/2014 z dne 14. aprila 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

48

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta 2014/48/EU z dne 24. marca 2014 o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

50

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta 2014/212/SZVP z dne 14. aprila 2014 o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

79

 

*

Sklep Sveta 2014/213/SZVP z dne 14. aprila 2014 o spremembi Sklepa 2010/638/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji

83

 

*

Sklep Sveta 2014/214/SZVP z dne 14. aprila 2014 o spremembi Sklepa 2013/184/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru/Burmi

84

 

 

2014/215/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini

85

 

*

Izvedbeni sklep Sveta 2014/216/SZVP z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini

91

 

 

2014/217/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. aprila 2014 o finančnem prispevku Unije za nujne ukrepe za boj proti osepnicam ovac v Bolgariji leta 2013 ter v Grčiji v letih 2013 in 2014 (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 2334)

94

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 368/2014 z dne 10. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti ( UL L 108, 11.4.2014 )

96

 

*

Popravek Dokončnega sprejetja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 ( UL L 51, 20.2.2014 )

96

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/1


Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani

Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, podpisan v Rimu 15. decembra 2003, bo začel veljati 1. maja 2014.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/2


SKLEP SVETA

z dne 14. aprila 2014

o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, kar zadeva člen 49(3) Sporazuma, v imenu Evropske unije

(2014/210/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 79(3) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 15. decembra 2003, ob pridržku njegove poznejše sklenitve.

(2)

V skladu s členom 54(1) Sporazuma naj bi ta začel veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se pogodbenice uradno obvestijo o zaključku postopkov, ki so potrebni v ta namen.

(3)

Do sedaj so razen Unije svoje listine o ratifikaciji deponirale vse pogodbenice Sporazuma, vključno z državami članicami Unije ob podpisu Sporazuma.

(4)

Člen 49(3) Sporazuma določa obveznosti pogodbenic v zvezi s ponovnim sprejemom nezakonitih migrantov. Zato navedena določba spada v področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), še zlasti člena 79(3) Pogodbe.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanju ni zavezujoč in se v njiju ne uporablja.

(6)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(7)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(8)

Sporazum bi bilo treba odobriti, kar zadeva člen 49(3) Sporazuma. Vzporedno s tem sklepom se sprejme ločen sklep o sklenitvi Sporazuma z izjemo njegovega člena 49(3) (1)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, kar zadeva člen 49(3) Sporazuma, se odobri v imenu Evropske unije (2).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradna obvestila iz člena 54 Sporazuma (3) skupaj z naslednjimi uradnimi obvestili:

„Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost ter od tega dneva izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma vsa ustrezna sklicevanja na ’Evropsko skupnost’ oziroma ‚Skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘ oziroma ‚Unijo‘.“

„Določbe tega Sporazuma, ki sodijo v področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, Združeno kraljestvo in Irsko zavezujejo kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija in Združeno kraljestvo in/ali Irska uradno obvestijo srednjeameriško pogodbenico, da se Združeno kraljestvo in/ali Irska zavezuje(-ta) kot del Unije v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska preneha biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola (št. 21), Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko srednjeameriško pogodbenico nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.“

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  Sklep Sveta 2014/211/EU (glej stran 4 tega Uradnega lista).

(2)  Sporazum je bil objavljen v UL L 111, 15.4.2014, str. 6, skupaj s Sklepom 2014/211/EU.

(3)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/4


SKLEP SVETA

z dne 14. aprila 2014

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, z izjemo člena 49(3) Sporazuma

(2014/211/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 209(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 15. decembra 2003 s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

V skladu s členom 54(1) Sporazuma naj bi Sporazum začel veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se pogodbenice uradno obvestijo o zaključku postopkov, ki so potrebni v ta namen.

(3)

Do sedaj so razen Unije svoje listine o ratifikaciji deponirale vse pogodbenice Sporazuma, vključno z državami članicami Unije ob podpisu Sporazuma.

(4)

Člen 49(3) Sporazuma določa obveznosti pogodbenic v zvezi s ponovnim sprejemom nezakonitih migrantov. Zato navedena določba spada v področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), še zlasti člena 79(3) Pogodbe, in se uporabita Protokol (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice in Protokol (št. 22) o stališču Danske, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

(5)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(6)

Sporazum bi bilo treba odobriti, z izjemo člena 49(3). Vzporedno s tem sklepom bo sprejet ločen sklep (1) o sklenitvi člena 49(3) Sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani, se, z izjemo člena 49(3) Sporazuma, odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradna obvestila iz člena 54 Sporazuma (2) skupaj z naslednjimi uradnimi obvestili:

„Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost ter od tega dneva izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma vsa ustrezna sklicevanja na ‚Evropsko skupnost‘ oziroma ‚Skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘ oziroma ‚Unijo‘.“

„Določbe tega Sporazuma, ki sodijo v področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, Združeno kraljestvo in Irsko zavezujejo kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija in Združeno kraljestvo in/ali Irska uradno obvestijo srednjeameriško pogodbenico, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del Evropske unije v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska preneha biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola (št. 21), Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko srednjeameriško pogodbenico nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.“

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  Sklep Sveta 2014/210/EU (glej stran 2 tega Uradnega lista).

(2)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/6


PREVOD

SPORAZUM O POLITIČNEM DIALOGU IN SODELOVANJU

med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: države članice), in

EVROPSKA SKUPNOST (v nadaljnjem besedilu: Skupnost)

na eni strani ter

REPUBLIKA KOSTARIKA,

REPUBLIKA SALVADOR,

REPUBLIKA GVATEMALA,

REPUBLIKA HONDURAS,

REPUBLIKA NIKARAGVA,

REPUBLIKA PANAMA

na drugi strani,

OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih zgodovinskih in kulturnih vezi med pogodbenicama ter njune želje po okrepitvi medsebojnih odnosov na podlagi obstoječih mehanizmov, ki urejajo odnose med pogodbenicama,

OB UPOŠTEVANJU pozitivnega razvoja v obeh regijah v zadnjem desetletju, ki je omogočil, da spodbujanje skupnih ciljev in interesov preide v novo fazo odnosov, ki bodo globlji, sodobnejši in stalni, v odziv na trenutne notranje izzive in mednarodne dogodke,

OB PONOVNI POTRDITVI svojega spoštovanja demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kakor so določeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah,

OB SKLICEVANJU na svojo zavezanost načelu pravne države in dobrega upravljanja,

NA PODLAGI načel deljene odgovornosti in prepričanosti o pomenu preprečevanja uporabe prepovedanih drog in zmanjševanja njihovih škodljivih učinkov ter reševanja problemov nezakonitega pridelovanja, proizvodnje, predelave drog in njihovih predhodnih sestavin ter trgovanja z njimi,

OB POUDARJANJU svoje zavezanosti skupnemu delovanju pri doseganju ciljev izkoreninjenja revščine, pravičnega in trajnostnega razvoja, vključno z vidiki izpostavljenosti naravnim nesrečam, ohranjanja in varstva okolja in biotske raznovrstnosti, ter postopnega vključevanja držav Srednje Amerike v svetovno gospodarstvo,

OB POUDARJANJU pomena, ki ga pogodbenici pripisujeta utrjevanju medsebojnega političnega dialoga in gospodarskega sodelovanja, vzpostavljenima v okviru dialoga iz San Joseja iz leta 1984, ki je bil obnovljen v Firencah leta 1996 in Madridu leta 2002,

OB POUDARJANJU potrebe po okrepitvi programa sodelovanja, ki ga ureja Okvirni sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo, podpisan leta 1993 (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sporazum o sodelovanju iz leta 1993),

OB PRIZNAVANJU napredkov procesa gospodarskega povezovanja Srednje Amerike, kot so na primer prizadevanja za hitro vzpostavitev carinske unije Srednje Amerike, začetek veljavnosti mehanizma za reševanje trgovinskih sporov, podpis pogodbe Srednje Amerike o naložbah in trgovini s storitvami, ter potrebe po poglobitvi procesa regionalnega povezovanja, regionalne liberalizacije trgovine in gospodarskih reform v srednjeameriški regiji,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po spodbujanju trajnostnega razvoja v obeh regijah z razvojem partnerstva, ki vključuje vse zadevne zainteresirane strani, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, v skladu z načeli, določenimi v soglasju iz Monterreya in deklaraciji iz Johannesburga, ter njenega načrta za izvajanje,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po vzpostavitvi sodelovanja pri vprašanjih migracij,

OB PRIZNAVANJU, da se nobena določba iz tega sporazuma ne bo nanašala na opredelitev stališča pogodbenic v trenutnih ali prihodnjih dvostranskih ali večstranskih trgovinskih pogajanjih ali se razlagala ali štela kot taka,

OB POUDARJANJU želje po sodelovanju v mednarodnih forumih pri vprašanjih skupnega interesa,

OB UPOŠTEVANJU strateškega partnerstva, ki se je razvilo med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi v okviru vrha v Riu leta 1999 in je bilo ponovno potrjeno na vrhu v Madridu leta 2002, ter

OB UPOŠTEVANJU Madridske deklaracije iz maja 2002 –

SO SE SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

NASLOV I

NAČELA, CILJI IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

Člen I

Načela

1.   Notranja in zunanja politika pogodbenic temelji na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kakor so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ter načela pravne države, ta načela in pravice pa pomenijo bistvene sestavine tega sporazuma.

2.   Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja in prispevanju za dosego razvojnih ciljev tisočletja.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom dobrega upravljanja in boju proti korupciji.

Člen 2

Cilji in področje uporabe

1.   Pogodbenici potrjujeta skupni cilj okrepitve medsebojnih odnosov z razvojem političnega dialoga in okrepitvijo sodelovanja.

2.   Pogodbenici prav tako ponovno potrjujeta svojo odločitev za okrepitev sodelovanja na področju trgovine, naložb in gospodarskih odnosov.

3.   Pogodbenici potrjujeta skupni cilj delovanja za vzpostavitev pogojev, pod katerimi se lahko na podlagi rezultatov Delovnega programa iz Dohe, za katere sta se zavezali, da jih bosta zaključili do konca leta 2004, med njima sklene izvedljiv in vzajemno koristen pridružitveni sporazum, vključno s sporazumom o prosti trgovini.

4.   Izvajanje tega sporazuma naj bi pripomoglo k vzpostavitvi navedenih pogojev s prizadevanjem za politično in socialno stabilnost, poglobitvijo procesa regionalnega povezovanja in zmanjšanjem revščine v okviru trajnostnega razvoja v Srednji Ameriki.

5.   Ta sporazum ureja politični dialog in sodelovanje med pogodbenicama ter vsebuje potrebne institucionalne ureditve za njegovo uporabo. Nobena določba iz tega sporazuma ne bo opredeljevala stališča pogodbenic v trenutnih ali prihodnjih dvostranskih ali večstranskih trgovinskih pogajanjih.

6.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta redno ocenjevali napredek, pri tem pa upoštevali napredek, dosežen pred začetkom veljavnosti Sporazuma.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 3

Cilji

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili redni politični dialog na podlagi načel, določenih v skupnih izjavah procesa dialoga iz San Joseja, zlasti v izjavah iz San Joseja (z dne 28. in 29. septembra 1984), Firenc (z dne 21. marca 1996) in Madrida (z dne 18. maja 2002).

2.   Pogodbenici soglašata, da politični dialog zajema vse vidike skupnega interesa in vsa druga mednarodna vprašanja. Odpira pot novim pobudam za uresničevanje skupnih ciljev in vzpostavljanje skupnih temeljev na področjih, kot so regionalno povezovanje, izkoreninjenje revščine in socialna kohezija, trajnostni razvoj, regionalna varnost in stabilnost, preprečevanje in reševanje konfliktov, človekove pravice, demokracija, dobro upravljanje, migracije ter boj proti korupciji, boj proti terorizmu, drogam ter osebnemu in lahkemu orožju. Zagotavlja tudi podlago za sprejetje pobud in podporo prizadevanjem za razvoj pobud, vključno s sodelovanjem, ter ukrepov po vsej latinskoameriški regiji.

3.   Pogodbenici soglašata, da okrepljen politični dialog omogoča obsežno izmenjavo informacij in zagotavlja forum za skupne pobude na mednarodni ravni.

Člen 4

Mehanizmi

Pogodbenici soglašata, da se njun medsebojni dialog vodi:

(a)

na ravni voditeljev držav in vlad, kadar je primerno in s tem soglašata obe pogodbenici;

(b)

na ministrski ravni, zlasti v okviru ministrskega srečanja dialoga iz San Joseja;

(c)

na ravni višjih uradnikov;

(d)

na delovni ravni

in da kar najbolj izkoristi diplomatske poti.

Člen 5

Sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike

Pogodbenici, če je to mogoče in v skladu z njunimi interesi, usklajujeta svoja stališča in izvajata skupne pobude v ustreznih mednarodnih forumih ter sodelujeta na področju zunanje in varnostne politike.

NASLOV III

SODELOVANJE

Člen 6

Cilji

1.   Pogodbenici soglašata, da se sodelovanje, predvideno v Okvirnem sporazumu o sodelovanju iz leta 1993, okrepi in razširi na druga področja. Osredotoči se na naslednje cilje:

(a)

spodbujanje politične in socialne stabilnosti z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic in dobrim upravljanjem;

(b)

poglobitev procesa regionalnega povezovanja med državami Srednje Amerike, da se prispeva k višji gospodarski rasti in postopnemu izboljšanju kakovosti življenja njihovega prebivalstva;

(c)

zmanjšanje revščine in spodbujanje pravičnejšega dostopa do socialnih storitev in koristi gospodarske rasti ob zagotavljanju ustreznega ravnovesja med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi komponentami v okviru trajnostnega razvoja.

2.   Pogodbenici soglašata, da sodelovanje upošteva horizontalne vidike v zvezi z gospodarskim in socialnim razvojem, vključno z vprašanji, kot so enakost spolov, spoštovanje avtohtonih ljudstev in drugih etničnih skupin Srednje Amerike, preprečevanje naravnih nesreč in odziv nanje, ohranjanje in varstvo okolja, biotska raznovrstnost, kulturna raznolikost, raziskave in tehnološki razvoj. Regionalno povezovanje prav tako šteje za horizontalno temo in v tem smislu morajo biti ukrepi sodelovanja na nacionalni ravni skladni s procesom regionalnega povezovanja.

3.   Pogodbenici soglašata, da se spodbujajo ukrepi, katerih cilj je prispevati k regionalnemu povezovanju v Srednji Ameriki in okrepiti medregionalne odnose med njima.

Člen 7

Metodologija

Pogodbenici soglašata, da sodelovanje poteka v obliki tehnične in finančne pomoči, študij, usposabljanja, izmenjave informacij in strokovnega znanja, sestankov, seminarjev, raziskovalnih projektov, ali v kateri koli drugi obliki, o kateri se dogovorita v okviru področja sodelovanja, postavljenih ciljev ali razpoložljivih sredstev v skladu s standardi in predpisi, ki veljajo za to sodelovanje. Vsi subjekti, ki bodo sodelovali, bodo zavezani preglednemu in odgovornemu upravljanju virov.

Člen 8

Sodelovanje na področju človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja

Pogodbenici soglašata, da sodelovanje na tem področju aktivno podpira vlade in predstavnike civilne družbe z dejavnostmi zlasti na naslednjih področjih:

(a)

spodbujanje spoštovanja in varstvo človekovih pravic, konsolidacija procesa demokratizacije, vključno z upravljanjem volilnih postopkov;

(b)

krepitev pravne države ter dobrega in preglednega upravljanja javnih zadev, vključno z bojem proti korupciji na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter

(c)

okrepitev neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov.

Člen 9

Sodelovanje na področju preprečevanja konfliktov

1.   Pogodbenici soglašata, da sodelovanje na tem področju spodbuja in podpira celovito mirovno politiko, ki spodbuja dialog med demokratičnimi narodi ob spoprijemanju s trenutnimi izzivi, vključno s preprečevanjem in reševanjem konfliktov, vzpostavitvijo miru in pravico v okviru človekovih pravic. Ta politika temelji na načelu prevzemanja odgovornosti ter se osredotoča predvsem na razvoj regionalnih, podregionalnih in nacionalnih zmogljivosti. Za preprečevanje konfliktov in po potrebi zagotavlja enake politične, gospodarske, socialne in kulturne možnosti vsem delom družbe, krepi demokratično legitimnost, spodbuja socialno kohezijo in učinkovito upravljanje javnih zadev, vzpostavlja učinkovite mehanizme za miroljubno usklajevanje interesov različnih skupin ter podpira aktivno in organizirano civilno družbo, pri čemer zlasti uporablja obstoječe regionalne institucije.

2.   Sodelovanje lahko, če je primerno, med drugim vključuje zagotavljanje podpore za postopke mediacije, pogajanj in doseganja sprave za posamezne države, prizadevanja za pomoč otrokom, ženskam in starejšim ter ukrepe v boju proti protipehotnim minam.

3.   Pogodbenici sodelujeta tudi na področju preprečevanja nezakonitega prometa z osebnim in lahkim orožjem ter boja proti njemu, med drugim s ciljem razvoja usklajevanja dejavnosti za okrepitev pravnega, institucionalnega in policijskega sodelovanja ter zbiranja in uničevanja nedovoljenega osebnega in lahkega orožja v posesti civilnih oseb.

Člen 10

Sodelovanje za okrepitev posodobitve državne in javne uprave

1.   Pogodbenici soglašata, da je cilj sodelovanja na tem področju okrepitev posodobitve in profesionalizacije javne uprave v državah Srednje Amerike, vključno s podporo procesom decentralizacije in organizacijskim spremembam, ki so posledica povezovanja držav Srednje Amerike. Na splošno je cilj izboljšati organizacijsko učinkovitost, zagotoviti pregledno upravljanje javnih sredstev in odgovornosti ter izboljšati pravni in institucionalni okvir, ki med drugim temelji na najboljših praksah pogodbenic ter izkorišča izkušnje, pridobljene z razvojem politik in instrumentov v Evropski uniji.

2.   To sodelovanje lahko med drugim vključuje programe za krepitev zmogljivosti na področju načrtovanja in izvajanja politik na vseh področjih skupnega interesa, kot so zagotavljanje javnih storitev, priprava proračuna in njegovo izvrševanje, preprečevanje korupcije in boj proti njej ter okrepitev pravosodnih sistemov.

Člen 11

Sodelovanje na področju regionalnega povezovanja

1.   Pogodbenici soglašata, da sodelovanje na tem področju krepi proces regionalnega povezovanja znotraj srednjeameriške regije, zlasti razvoj in delovanje njenega skupnega trga.

2.   Sodelovanje podpira razvoj in krepitev skupnih institucij v srednjeameriški regiji ter spodbuja tesnejše sodelovanje med zadevnimi institucijami.

3.   Sodelovanje spodbuja tudi razvoj skupnih politik in usklajevanje pravnega okvira izključno v obsegu, v katerem so te politike zajete v instrumentih povezovanja Srednje Amerike in dogovorjene med pogodbenicama, vključno s sektorskimi politikami na področjih trgovine, carin, energetike, prometa, komunikacij, okolja in konkurence, ter usklajevanje makroekonomskih politik na področjih, kot so monetarna politika, fiskalna politika in javne finance.

4.   Natančneje, med drugim lahko z zagotavljanjem tehnične pomoči, povezane s trgovino, vključuje:

(a)

zagotavljanje pomoči za okrepitev procesa konsolidacije in delovanja carinske unije Srednje Amerike;

(b)

zagotavljanje pomoči z zmanjšanjem in odpravo ovir za razvoj trgovine znotraj regije;

(c)

sodelovanje za poenostavitev, posodobitev, uskladitev in povezovanje carinskih in tranzitnih režimov ter zagotavljanje podpore glede razvoja zakonodaje, standardov in strokovnega usposabljanja ter

(d)

zagotavljanje pomoči za poglobitev procesa konsolidacije in delovanja skupnega trga znotraj regije.

Člen 12

Regionalno sodelovanje

Pogodbenici soglašata z uporabo vseh obstoječih instrumentov sodelovanja za spodbujanje dejavnosti, katerih cilj je razvoj aktivnega in vzajemnega sodelovanja med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko, ter, brez ogrožanja sodelovanja med pogodbenicama, med Srednjo Ameriko in drugimi državami/regijami Latinske Amerike in Karibov na področjih, kot so spodbujanje trgovine in naložb, okolje, preprečevanje naravnih nesreč in odzivanje nanje, znanstvene, tehnične in tehnološke raziskave, energetika, promet, komunikacijska infrastruktura, kultura, regionalni razvoj ter načrtovanje uporabe zemljišč.

Člen 13

Sodelovanje na področju trgovine

1.   Pogodbenici soglašata, da s sodelovanjem na področju trgovine spodbujata vključevanje držav Srednje Amerike v svetovno gospodarstvo. Z zagotavljanjem tehnične pomoči, povezane s trgovino, spodbujata razvoj in diverzifikacijo trgovine znotraj regije ter trgovine z Evropsko unijo na najvišji možni ravni.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta izvajali celovit načrt za sodelovanje na področju trgovine, da bi kar najbolj izkoristili možnosti, ki jih ponuja trgovina, razširili produktivno osnovo, ki bo imela koristi od trgovine, vključno z razvojem mehanizmov za odziv na izzive večje konkurence na trgu, ter izboljšali tiste spretnosti, instrumente in tehnike, ki so potrebni, da se pospeši uživanje vseh koristi, ki jih prinaša trgovina.

3.   Za izvajanje načrta o sodelovanju in da se kar najbolj povečajo možnosti za dvostranske, regionalne ali večstranske pogajanja in dogovore o trgovini, pogodbenici soglašata, da bosta povečali regionalno tehnično krepitev zmogljivosti.

Člen 14

Sodelovanje na področju storitev

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili svoje sodelovanje na področju storitev v skladu s pravili Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) in poudarili vse večji pomen storitev za razvoj in diverzifikacijo svojih gospodarstev. Cilj okrepljenega sodelovanja je izboljšanje konkurenčnosti sektorja storitev Srednje Amerike na način, ki je skladen s trajnostnim razvojem.

2.   Pogodbenici določita sektorje storitev, na katere bo osredotočeno sodelovanje. Dejavnosti so usmerjene med drugim v regulativno okolje ob skrbnem upoštevanju nacionalne zakonodaje ter v dostop do virov kapitala in tehnologije.

Člen 15

Sodelovanje na področju intelektualne lastnine

Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju spodbujanje naložb, prenos tehnologije, razširjanje informacij, kulturne in ustvarjalne dejavnosti ter povezane gospodarske dejavnosti, pa tudi dostop in porazdelitev koristi na področjih, ki jih opredelita pogodbenici. Cilj sodelovanja je izboljšati zakone, predpise in politike, da bi izboljšali raven varstva in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi.

Člen 16

Sodelovanje na področju javnih naročil

Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju spodbujanje vzajemnih, nediskriminatornih, preglednih in, če se tako dogovorita, odprtih (1) postopkov za vladna naročila in naročila javnega sektorja pogodbenic na vseh ravneh.

Člen 17

Sodelovanje na področju politike konkurence

Pogodbenici soglašata, da sodelovanje na področju politike konkurence spodbuja učinkovito oblikovanje in uporabo pravil konkurence ter razširjanje informacij za krepitev preglednosti in pravne varnosti za podjetja, ki poslujejo na trgih Srednje Amerike in Evropske unije.

Člen 18

Sodelovanje na področju carin

1.   Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju razvoj ukrepov, povezanih z olajšanjem carine in trgovine ter spodbujanjem izmenjave informacij o njunih carinskih sistemih, da se spodbudi trgovina med pogodbenicama.

2.   Pogodbenici soglašata, da lahko sodelovanje med drugim vključuje:

(a)

poenostavitev in uskladitev uvozne in izvozne dokumentacije na podlagi mednarodnih standardov, vključno z uporabo poenostavljenih deklaracij;

(b)

izboljšanje carinskih postopkov z metodami, kot so ocena tveganja, poenostavljeni postopki za vnos in sprostitev blaga, podeljevanje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, uporaba računalniške izmenjave podatkov in avtomatiziranih sistemov;

(c)

ukrepe za izboljšanje preglednosti in postopkov za pritožbo proti sklepom in odločbam na področju carin;

(d)

mehanizme za spodbujanje rednih posvetovanj s trgovci o uvoznih in izvoznih ureditvah in postopkih.

3.   V okviru institucionalnega okvira, vzpostavljenega s tem sporazumom, je treba razmisliti o možnostih sklenitve protokola o medsebojni pomoči v zvezi s carinskimi vprašanji.

Člen 19

Sodelovanje na področju tehničnih predpisov in ugotavljanja skladnosti

1.   Pogodbenici soglašata, da je sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov in ugotavljanja skladnosti ključni cilj za razvoj trgovine, zlasti kar zadeva trgovino znotraj regije.

2.   Pogodbenici soglašata, da sodelovanje spodbuja:

(a)

zagotavljanje programov tehnične pomoči v Srednji Ameriki, da se zagotovi skladnost sistemov in struktur za standarde, akreditacijo, certificiranje in meroslovje z:

mednarodnimi standardi,

osnovnimi zahtevami glede zdravja in varnosti, ohranjanja rastlin in živali, varstva potrošnikov in varstva okolja;

(b)

cilj sodelovanja na tem področju, da se olajša dostop do trga.

3.   V praksi sodelovanje:

(a)

zagotavlja organizacijsko in tehnično podporo za spodbujanje vzpostavitve regionalnih mrež in organov ter povečuje usklajevanje politik za spodbujanje skupnega pristopa glede uporabe mednarodnih in regionalnih standardov ob upoštevanju tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(b)

spodbuja vse ukrepe, usmerjene v premoščanje razlik med pogodbenicama na področjih ugotavljanja skladnosti in standardizacije ter

(c)

spodbuja vse ukrepe za izboljšanje preglednosti, dobrih ureditvenih praks in spodbujanje standardov kakovosti za izdelke in poslovne prakse.

Člen 20

Industrijsko sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da je cilj sodelovanja spodbujati posodobitev in prestrukturiranje srednjeameriške industrije in posameznih sektorjev ter spodbujanje industrijskega sodelovanja med gospodarskimi subjekti, pri čemer je cilj krepitev zasebnega sektorja pod pogoji, ki spodbujajo varstvo okolja.

2.   V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita pogodbenici. Take pobude upoštevajo regionalne vidike industrijskega razvoja in spodbujajo mednarodna partnerstva, kadar je to ustrezno. Cilj pobud je zlasti vzpostavitev primernega okvira za izboljšanje strokovnega znanja na področju upravljanja ter spodbujanje preglednosti v zvezi s trgi in pogoji za podjetja.

Člen 21

Sodelovanje na področju razvoja mikro, malih in srednjih podjetij

Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali ugodne razmere za razvoj mikro, malih in srednjih podjetij, tudi tistih na podeželju, zlasti:

(a)

s spodbujanjem stikov med gospodarskimi subjekti, spodbujanjem skupnih naložb in skupnih podjetij ter informacijskih mrež prek obstoječih horizontalnih programov;

(b)

z olajšanjem dostopa do financiranja, zagotavljanjem informacij in spodbujanjem inovacij.

Člen 22

Sodelovanje na področjih kmetijstva in podeželja, gozdarstva ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na področju kmetijstva za spodbujanje trajnostnega kmetijstva, razvoja kmetijstva in podeželja, gozdarstva, trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja ter zanesljive preskrbe s hrano v državah Srednje Amerike.

2.   Sodelovanje se osredotoči na spodbujanje krepitve zmogljivosti, infrastrukture in prenosa tehnologije za reševanje vprašanj, kot so:

(a)

sanitarni, fitosanitarni in okoljski ukrepi ter ukrepi za kakovost hrane, ob upoštevanju veljavne zakonodaje v pogodbenicah v skladu s pravili STO in drugimi zadevnimi mednarodnimi organizacijami;

(b)

diverzifikacija in prestrukturiranje sektorjev kmetijstva;

(c)

vzajemna izmenjava informacij, vključno s tistimi, ki zadevajo razvoj kmetijskih politik pogodbenic;

(d)

tehnična pomoč za izboljšanje produktivnosti in izmenjava alternativnih tehnologij pridelave;

(e)

znanstveni in tehnični poskusi;

(f)

ukrepi za povečanje kakovosti kmetijskih proizvodov ter ukrepi za krepitev zmogljivosti za podporo združenj proizvajalcev in za spodbujane trgovine;

(g)

okrepljena zmogljivost za izvajanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, da se olajša dostop do trga ter zagotovi ustrezna raven varstva zdravja v skladu z določbami sporazuma STO/SPS.

Člen 23

Sodelovanje na področju ribištva in ribogojstva

Pogodbenici soglašata z razvojem gospodarskega in tehničnega sodelovanja v sektorju ribištva in ribogojstva, zlasti kar zadeva trajnostno izkoriščanje, upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov, vključno s presojo vplivov na okolje. Sodelovanje bi moralo vključevati tudi področja, kot sta predelovalna industrija in spodbujanje trgovine. Sodelovanje v sektorju ribištva bi lahko vodilo do sklenitve dvostranskih sporazumov o ribištvu med pogodbenicama ali med Evropsko skupnostjo in eno državo Srednje Amerike ali več in/ali do sklenitve večstranskih sporazumov o ribištvu med pogodbenicama.

Člen 24

Sodelovanje na področju rudarstva

Pogodbenici soglašata, da se bo sodelovanje na področju rudarstva ob upoštevanju vidikov ohranjanja okolja osredotočilo predvsem na naslednje:

(a)

spodbujanje udeležbe podjetij iz pogodbenic pri raziskovanju, izkoriščanju in trajnostni rabi mineralov v skladu z njuno zakonodajo;

(b)

spodbujanje izmenjave informacij, izkušenj in tehnologije v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem rudnikov;

(c)

spodbujanje izmenjave strokovnjakov in izvajanje skupnih raziskav za povečevanje možnosti tehnološkega razvoja;

(d)

razvoj ukrepov za spodbujanje naložb na tem področju v skladu z zakonodajo posamezne države Srednje Amerike ter Evropske unije in njenih držav članic;

(e)

razvoj ukrepov za spodbujanje okoljske celovitosti in okoljske odgovornosti podjetij v tem sektorju.

Člen 25

Sodelovanje na področju energetike

1.   Pogodbenici soglašata, da bo njun skupni cilj spodbujanje sodelovanja na področju energetike v ključnih sektorjih, kot so hidroelektrarne, električna energija, nafta in plin, obnovljiva energija, energetsko varčna tehnologija, elektrifikacija podeželja in regionalno povezovanje energetskih trgov, kakor sta jih med drugim opredelili pogodbenici ter v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Sodelovanje lahko med drugim vključuje naslednje:

(a)

oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno z medsebojno povezano infrastrukturo regionalnega pomena, izboljšanjem in diverzifikacijo oskrbe z energijo ter izboljšanjem energetskih trgov, tudi z olajšanjem tranzita, prenosa in distribucije v državah Srednje Amerike;

(b)

upravljanje in usposabljanje v energetskem sektorju ter prenos tehnologije in strokovnega znanja;

(c)

spodbujanje varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov ter proučevanja vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje;

(d)

spodbujanje uporabe mehanizma čistega razvoja v podporo pobudam na področju podnebnih sprememb in njihovega nihanja;

(e)

vprašanje čiste in miroljubne uporabe jedrske energije.

Člen 26

Sodelovanje na področju prevoza

1.   Pogodbenici soglašata, da se sodelovanje na tem področju osredotoči na prestrukturiranje in posodobitev prevoznih in z njimi povezanih infrastrukturnih sistemov, izboljšanje pretoka potnikov in blaga ter zagotavljanje boljšega dostopa do trgov mestnih, zračnih, pomorskih, železniških in cestnih prevoznih storitev z izboljšanjem upravljanja prometa z vidika operativnih in upravnih vprašanj ter s spodbujanjem visokih operativnih standardov.

2.   Sodelovanje lahko vključuje naslednje:

(a)

izmenjavo informacij o politikah pogodbenic, zlasti v zvezi z mestnim prevozom ter medsebojnimi povezavami in interoperabilnostjo intermodalnih prevoznih omrežij, in v zvezi z drugimi vprašanji skupnega interesa;

(b)

upravljanje železnic, pristanišč in letališč, vključno s primernim sodelovanjem med zadevnimi organi;

(c)

projekte sodelovanja za prenos evropske tehnologije v sistem za globalno satelitsko navigacijo in centre javnega mestnega prevoza;

(d)

izboljšanje standardov za varnost in preprečevanje onesnaževanja, vključno s sodelovanjem v ustreznih mednarodnih forumih, katerih cilj je boljše izvajanje mednarodnih standardov.

Člen 27

Sodelovanje na področju informacijske družbe, informacijske tehnologije in telekomunikacij

1.   Pogodbenici soglašata, da so informacijske in komunikacijske tehnologije ključni sektor v sodobni družbi in so bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj ter za gladek prehod v informacijsko družbo. Sodelovanje na tem področju prispeva k zmanjšanju digitalnega razkoraka in k razvoju človeških virov.

2.   Cilj sodelovanja na tem področju je spodbujanje:

(a)

dialoga o vseh vidikih informacijske družbe;

(b)

dialoga o regulativnih in političnih vidikih informacijske tehnologije in komunikacij, vključno s standardi, v skladu z zakonodajo pogodbenic;

(c)

izmenjave informacij o ugotavljanju skladnosti standardov in homologaciji;

(d)

širjenja novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(e)

skupnih raziskovalnih projektov o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah ter pilotnih projektov na področju aplikacij informacijske družbe;

(f)

medsebojne povezanosti in interoperabilnosti telematičnih omrežij in storitev;

(g)

izmenjav in usposabljanja strokovnjakov;

(h)

razvoja aplikacij za e-upravo.

Člen 28

Sodelovanje na področju avdiovizualnih storitev

Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali sodelovanje v avdiovizualnem sektorju in medijskem sektorju na splošno s skupnimi pobudami za usposabljanje ter za avdiovizualni razvoj, proizvodne in distribucijske dejavnosti, tudi na področju izobraževanja in kulture. Sodelovanje bo potekalo v skladu z zadevnimi nacionalnimi predpisi o avtorskih pravicah in veljavnimi mednarodnimi sporazumi.

Člen 29

Sodelovanje na področju turizma

Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju uskladitev najboljših praks, da se zagotovi uravnotežen in trajnosten razvoj turizma v srednjeameriški regiji. Cilj sodelovanja bi moral biti razvoj strategij za boljšo uvrstitev in promocijo te regije v Evropi kot konkurenčne vsestranske turistične destinacije.

Člen 30

Sodelovanje med finančnimi institucijami

Pogodbenici soglašata, da si v skladu s svojimi potrebami ter v okviru svojih programov in zakonodaje prizadevata pospeševati sodelovanje med finančnimi institucijami.

Člen 31

Sodelovanje na področju spodbujanja naložb

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta v okviru svojih pooblastil spodbujali privlačno in stabilno okolje za medsebojne naložbe.

2.   Sodelovanje lahko vključuje:

(a)

spodbujanje mehanizmov za izmenjavo in širjenje informacij o zakonodaji in priložnostih v zvezi z naložbami;

(b)

razvoj pravnega okvira, ki bo ugoden za naložbe na obeh straneh, po možnosti prek sklepanja dvostranskih sporazumov za spodbujanje in zaščito naložb med državami članicami in državami Srednje Amerike;

(c)

spodbujanje poenostavljenih upravnih postopkov;

(d)

razvoj mehanizmov skupnih podjetij.

Člen 32

Makroekonomski dialog

1.   Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja spodbujanje izmenjave informacij o zadevnih makroekonomskih gibanjih in politikah ter izmenjava izkušenj z usklajevanjem makroekonomskih politik v okviru skupnega trga.

2.   Pogodbenici si tudi prizadevata za poglobitev dialoga med organi v zvezi z makroekonomskimi zadevami, ki lahko, kot se pogodbenici dogovorita, vključujejo področja, kot so monetarna politika, fiskalna politika, javne finance, makroekonomska stabilizacija in zunanji dolg.

Člen 33

Sodelovanje na področju statistike

1.   Pogodbenici soglašata, da bo glavni cilj razvoj boljših statističnih metod in programov, vključno z zbiranjem in razširjanjem statistik, da se zberejo kazalniki za pogodbenice, ki bodo bolj primerljivi, kar bo pogodbenicama omogočilo uporabo statističnih podatkov o trgovini z blagom in storitvami druge pogodbenice in bolj na splošno statistične podatke iz katerega koli področja, ki ga pokriva ta sporazum in za katerega se lahko pripravijo statistike.

2.   To sodelovanje lahko med drugim zajema tehnične izmenjave med statističnimi inštituti v Srednji Ameriki in državah članicah Evropske unije ter Eurostatom, razvoj izboljšanih in po potrebi doslednih metod zbiranja, analize in razlage podatkov ter organizacijo seminarjev, delovnih skupin ali programov usposabljanja s področja statistike.

Člen 34

Sodelovanje na področju varstva potrošnikov

Pogodbenici soglašata, da sodelovanje na tem področju lahko med drugim, kolikor je mogoče, vključuje:

(a)

izboljšano vzajemno razumevanje zakonodaje o potrošnikih, da bi se izognili trgovinskim oviram, hkrati pa zagotovili visoko stopnjo varstva potrošnikov;

(b)

spodbujanje izmenjave informacij o sistemih varstva potrošnikov.

Člen 35

Sodelovanje na področju varstva podatkov

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na področju varstva pri obdelavi osebnih podatkov in drugih podatkov, da bi spodbujali najvišje mednarodne standarde.

2.   Pogodbenici tudi soglašata, da bosta sodelovali pri varstvu osebnih podatkov, da se izboljša raven varstva, in si bosta prizadevali za prost pretok osebnih podatkov med pogodbenicama, ob tem pa ustrezno upoštevali zakonodajo pogodbenic.

Člen 36

Znanstveno in tehnološko sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da se sodelovanje na področju znanosti in tehnologije izvaja v njunem skupnem interesu ter v skladu z njunimi politikami, in si prizadevata za:

(a)

izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij in znanja na regionalni ravni, zlasti o izvajanju politik in programov;

(b)

spodbujanje razvoja človeških virov;

(c)

krepitev odnosov med znanstvenimi skupnostmi pogodbenic;

(d)

spodbujanje udeležbe poslovnega sektorja pogodbenic v znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, zlasti spodbujanje inovacij;

(e)

spodbujanje inovacij in prenosa tehnologij med pogodbenicama, vključno z e-upravo in čistejšimi tehnologijami.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali in okrepili znanstvene raziskave, tehnološki razvoj in procese inov, pri čemer bosta spodbujali vključevanje visokošolskih organizacij, raziskovalnih centrov; spodbujajo se proizvodni sektorji, zlasti mala in srednja podjetja na obeh straneh.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta podpirali znanstveno in tehnološko sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi inštituti in proizvodnimi sektorji obeh regij, vključno s štipendijami ter programi izmenjave študentov in strokovnjakov.

4.   Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili povezave sodelovanja med znanstvenimi, tehnološkimi in inovacijskimi subjekti za spodbujanje, razširjanje in prenos tehnologije.

Člen 37

Sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja

1.   Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju opredeliti načine za izboljšanje izobraževanja in poklicnega usposabljanja. V ta namen bo posebna pozornost namenjena dostopu mladih, žensk, avtohtonega prebivalstva in drugih etničnih skupin Srednje Amerike ter starejših do izobraževanja, vključno s tehnično izobrazbo, univerzitetno izobrazbo in poklicnim usposabljanjem, ter doseganju razvojnih ciljev tisočletja v tem okviru.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta tesneje sodelovali na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter spodbujali sodelovanje med univerzami in poslovnim sektorjem, da bi razvijali raven strokovnosti vodilnih kadrov.

3.   Pogodbenici tudi soglašata, da bosta posebno pozornost namenili decentraliziranim dejavnostim in programom (ALFA, ALBAN, URB-AL itd.) ter spodbujali stalne vezi med njunimi specializiranimi organi, ki bodo okrepili združevanje ter izmenjavo izkušenj in tehničnih sredstev. V tem okviru lahko sodelovanje podpira tudi dejavnosti in programe izobraževanja in usposabljanja, da se reši vprašanje posebnih potreb držav Srednje Amerike.

4.   Pogodbenici spodbujata izobraževanje avtohtonih ljudstev, tudi v njihovih jezikih.

Člen 38

Sodelovanje na področju okolja in biotske raznovrstnosti

1.   Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju spodbujanje varstva okolja v prizadevanju za trajnostni razvoj. V tem okviru sta razmerje med revščino in okoljem ter vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje zelo pomembna. Sodelovanje bi moralo zato spodbujati učinkovito udeležbo v mednarodnih okoljskih sporazumih na področjih, kot so podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, širjenje puščav in ravnanje s kemikalijami.

2.   Sodelovanje se med drugim osredotoči na:

(a)

preprečevanje degradacije okolja; v ta namen bi moralo sodelovanje vključevati vprašanje prenosa okoljsko trajnostnih in/ali čistih tehnologij;

(b)

spodbujanje ohranjanja in trajnostnega upravljanja naravnih virov (vključno z biotsko raznovrstnostjo in genetskimi viri);

(c)

spodbujanje nacionalnega in regionalnega spremljanja biotske raznovrstnosti;

(d)

izmenjavo informacij in izkušenj o okoljski zakonodaji in skupnih okoljskih problemih;

(e)

spodbujanje usklajevanja okoljske zakonodaje v Srednji Ameriki;

(f)

okrepitev okoljskega upravljanja v vseh sektorjih na vseh ravneh države;

(g)

spodbujanje izobraževanja o okolju, ustvarjanje zmogljivosti in okrepitev udeležbe državljanov;

(h)

spodbujanje skupnih regionalnih raziskovalnih programov.

Člen 39

Sodelovanje na področju naravnih nesreč

Pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju zmanjšanje občutljivosti srednjeameriške regije za naravne nesreče z okrepitvijo regionalnih zmogljivosti za raziskave, načrtovanje, spremljanje, preprečevanje, odzivanje in obnovo, z uskladitvijo pravnega okvira ter izboljšanjem institucionalnega usklajevanja in vladne podpore.

Člen 40

Sodelovanje na področju kulture

1.   Pogodbenici soglašata, da je treba razširiti sodelovanje na tem področju ter kulturne vezi in stike med organi, odgovornimi za kulturo v obeh regijah.

2.   Cilj je spodbujati sodelovanje na področju kulture med pogodbenicama ob upoštevanju in podpiranju sinergij z dvostranskimi shemami držav članic Evropske unije.

3.   Sodelovanje poteka v skladu z zadevnimi nacionalnimi predpisi o avtorskih pravicah in mednarodnimi sporazumi.

4.   Zajema lahko vsa področja kulture, med drugim tudi naslednja področja:

(a)

prevajanje literarnih del;

(b)

ohranjanje, obnovo, vrnitev in oživitev kulturne dediščine;

(c)

kulturne dogodke in povezane dejavnosti, pa tudi izmenjave umetnikov in strokovnjakov na področju kulture;

(d)

spodbujanje kulturne raznolikosti, zlasti kulture avtohtonega prebivalstva in drugih etničnih skupin Srednje Amerike;

(e)

izmenjave mladih;

(f)

boj proti nezakonitemu prometu s kulturno dediščino ter njegovo preprečevanje;

(g)

spodbujanje ročnih obrti in kulturnih dejavnosti.

Člen 41

Sodelovanje na področju zdravja

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na področju zdravja, da bi podprli sektorske reforme, zaradi katerih bodo zdravstvene storitve postale dosegljive za revne in pravične, ter da bosta spodbujali poštene finančne mehanizme, ki bodo izboljšali zdravstveno oskrbo revnih in zagotavljanje zanesljive preskrbe revnih s hrano.

2.   Pogodbenici soglašata, da so primarni ukrepi vezani tudi na druge sektorje, kot so izobraževanje ter voda in sanitarni pogoji. Pogodbenici zato nameravata okrepiti in razviti partnerstva, ki bodo presegala sektor zdravstva, da bi dosegli razvojne cilje tisočletja, kot je boj proti aidsu, malariji, tuberkulozi in drugim epidemijam. Partnerstva s civilno družbo, NVO in zasebnim sektorjem so prav tako nujna za reševanje težav na področju spolnega zdravja in pravic s pristopom, ki upošteva različnost spolov, ter za delo z mladimi ljudmi za preprečevanje spolno nalezljivih bolezni in neželenih nosečnosti, če ti cilji niso v nasprotju s pravnim okvirom držav in njihovo kulturo.

Člen 42

Sodelovanje na socialnem področju

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju udeležbe socialnih partnerjev v dialogu o življenjskih in delovnih pogojih, socialnem varstvu ter vključevanju v družbo. Zlasti je treba upoštevati potrebo po tem, da se prepreči diskriminacija pri obravnavanju državljanov obeh pogodbenic, ki zakonito prebivajo na ozemlju druge pogodbenice.

2.   Pogodbenici priznavata pomen socialnega razvoja, ki mora biti skladen z gospodarskim razvojem, ter soglašata s tem, da se prednost nameni zaposlovanju, gradnji stanovanj in ureditvi naselij v skladu s svojimi zadevnimi politikami in ustavnimi določbami, pa tudi spodbujanju temeljnih načel in pravic na delovnem mestu, kakor so opredeljene v konvencijah Mednarodne organizacije dela, tako imenovanih poglavitnih delovnih standardov.

3.   Pogodbenici lahko sodelujeta pri vseh vprašanjih skupnega interesa v okviru zgoraj navedenih področij.

4.   Kadar je primerno in v skladu s svojimi zadevnimi postopki lahko pogodbenici izvajata ta dialog v sodelovanju z Evropskim ekonomskim in socialnim odborom ter ustreznim organom v Srednji Ameriki.

Člen 43

Udeležba civilne družbe v sodelovanju

1.   Pogodbenici priznavata vlogo in morebiten prispevek civilne družbe v procesu sodelovanja ter se strinjata, da bosta spodbujali učinkovit dialog s civilno družbo.

2.   Ob upoštevanju pravnih in upravnih določb pogodbenic civilna družba:

(a)

lahko poda svoje mnenje pri procesu oblikovanja politik na državni ravni, v skladu z demokratičnimi načeli;

(b)

je lahko obveščena in sodeluje pri posvetovanjih o strategijah razvoja in sodelovanja ter pri sektorskih politikah, zlasti na področjih, ki jo zadevajo, vključno z vsemi stopnjami razvojnega procesa;

(c)

lahko prejema finančna sredstva, če to dovoljujejo notranja pravila vsake pogodbenice, in podporo za gradnjo zmogljivosti na kritičnih področjih;

(d)

lahko sodeluje pri izvajanju programov sodelovanja na področjih, ki jo zadevajo.

Člen 44

Sodelovanje na področju enakosti spolov

Pogodbenici soglašata, da bo sodelovanje na tem področju pripomoglo k okrepitvi politik, programov in mehanizmov, katerih cilj je zagotoviti, izboljšati in razširiti enako udeležbo in enake možnosti moških in žensk na vseh področjih političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja, vključno s sprejetjem pozitivnih ukrepov v podporo ženskam, kadar bi bilo potrebno. Pomagalo bo tudi olajšati dostop žensk do vseh virov, ki jih potrebujejo za polno uveljavljanje svojih temeljnih pravic.

Člen 45

Sodelovanje na področju avtohtonega prebivalstva in drugih etničnih skupin Srednje Amerike

1.   Pogodbenici soglašata, da bo sodelovanje na tem področju prispevalo k spodbujanju ustanavljanja organizacij za avtohtono prebivalstvo in druge etnične skupine Srednje Amerike, pa tudi k okrepitvi že obstoječih organizacij, v okviru spodbujanja ciljev izkoreninjenja revščine, trajnostnega upravljanja naravnih virov, spoštovanja človekovih pravic, demokracije in kulturne raznolikosti.

2.   Poleg sistematičnega upoštevanja položaja avtohtonega prebivalstva in drugih etničnih skupin Srednje Amerike na vseh ravneh razvojnega sodelovanja pogodbenici vključita njihov posebni položaj v razvoj politik in okrepita zmogljivosti njihovih organizacij, da se poveča pozitivni učinek razvojnega sodelovanja na te skupine v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi pogodbenic.

Člen 46

Sodelovanje v zvezi z osebami, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, in demobiliziranimi vojaki

1.   Pogodbenici soglašata, da sodelovanje v podporo osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, ter demobiliziranim vojakom pomaga pri uresničevanju njihovih osnovnih potreb od takrat, ko prenehajo prejemati humanitarno pomoč, pa do sprejetja dolgoročnih rešitev za rešitev njihovega statusa.

2.   Sodelovanje lahko med drugim vključuje naslednje:

(a)

spodbujanje samostojnosti in ponovnega vključevanja oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, ter demobiliziranih vojakov v družbeno-gospodarski ustroj;

(b)

pomoč lokalnim gostiteljskim skupnostim ter območjem ponovne naselitve zaradi pospeševanja sprejema in ponovnega vključevanja oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, in demobiliziranih vojakov;

(c)

pomoč zadevnemu prebivalstvu, da se prostovoljno vrne in naseli v svoji matični državi ali v tretjih državah, če to dopuščajo razmere;

(d)

dejavnosti za pomoč osebam, da pridobijo nazaj svojo lastnino ali lastninske pravice, ter pomoč pri pravni odpravi kršitev človekovih pravic zadevnih oseb;

(e)

krepitev institucionalnih zmogljivosti držav, ki se soočajo s temi vprašanji;

(f)

podporo za ponovno vključitev v politično, družbeno in produktivno življenje tudi, kadar je to primerno, kot del sprave.

Člen 47

Sodelovanje v boju proti prepovedanim drogam in povezanemu kriminalu

1.   Na podlagi načela soodgovornosti pogodbenici soglašata, da bo cilj sodelovanja na tem področju uskladitev in povečanje skupnih prizadevanj za boj proti proizvodnji, prometu in uživanju prepovedanih drog ter njihovo zmanjšanje. Pogodbenici tudi soglašata, da bosta nadaljevali boj proti kriminalu, povezanemu s tem prometom, med drugim tudi prek posrednikov mednarodnih organizacij in organov. Brez poseganja v druge mehanizme sodelovanja pogodbenici soglašata, da se za ta namen uporabi mehanizem usklajevanja in sodelovanja na področju drog med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi.

2.   Pogodbenici na tem področju sodelujeta zlasti pri:

(a)

izvajanju programov za preprečevanje zlorabe drog, zlasti pri ranljivih skupinah in skupinah z visokim tveganjem;

(b)

izvajanju projektov za usposabljanje, izobraževanje, zdravljenje in rehabilitacijo odvisnikov od drog ter njihovo ponovno vključitev v družbo;

(c)

izvajanju projektov za usklajevanje zakonodaje in ukrepov na tem področju v Srednji Ameriki;

(d)

izvajanju skupnih raziskovalnih programov;

(e)

izvajanju ukrepov in sodelovanju za spodbujanje alternativnega razvoja, zlasti spodbujanju zakonitega pridelka malih proizvajalcev;

(f)

izvajanju ukrepov za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami in bistvenimi proizvodi, ki so enakovredni tistim, ki so jih sprejeli Evropska skupnost in pristojni mednarodni organi;

(g)

izvajanju ukrepov za zmanjšanje dobave prepovedanih drog, vključno z usposabljanjem glede upravnih kontrolnih sistemov, da se prepreči preusmeritev kemičnih predhodnih sestavin, ter za kontrolo povezanih kaznivih dejanj.

Člen 48

Sodelovanje v boju proti pranju denarja in povezanemu kriminalu

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju uporabe njunih finančnih sistemov za pranje prihodkov, ki izhajajo iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa iz prometa s prepovedanimi drogami.

2.   To sodelovanje vključuje upravno in tehnično pomoč, namenjeno razvoju in izvajanju predpisov ter učinkovitemu delovanju primernih standardov in mehanizmov. Sodelovanje pripomore zlasti k izmenjavi ustreznih informacij in sprejetju ustreznih meril za boj proti pranju denarja, primerljivih s tistimi, ki so jih sprejeli Evropska skupnost in mednarodni organi, dejavni na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) in Združeni narodi. Spodbuja se sodelovanje na regionalni ravni.

Člen 49

Sodelovanje na področju migracij

1.   Pogodbenici ponovno poudarjata pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med svojimi ozemlji. Da bi okrepili sodelovanje, lahko pogodbenici ustvarita celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijami, vključno z nezakonitimi migracijami, s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi ter s tokovi prebežnikov. Obravnavanje migracij mora biti vključeno v nacionalne strategije za ekonomski in socialni razvoj držav izvora migrantov, tranzitnih držav in namembnih držav migrantov.

2.   Sodelovanje priznava, da so migracije resen pojav in da je treba analizirati različne vidike ter o njih razpravljati, da se poišče rešitev v skladu s zadevno veljavno mednarodno in nacionalno zakonodajo ter zakonodajo Skupnosti. Sodelovanje se osredotoči predvsem na naslednja področja:

(a)

glavne vzroke za migracijo;

(b)

razvoj in izvajanje nacionalnih zakonodaj in praks v zvezi z mednarodno zaščito, da bi upoštevali določbe Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 ter določbe Protokola iz leta 1967, ter drugih ustreznih regionalnih in mednarodnih instrumentov, da bi zagotovili spoštovanje načela „nevračanja“;

(c)

pravila sprejema ter pravice in status sprejetih oseb, pravično obravnavanje in politike vključevanja za vse nedržavljane, ki prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji ter vse veljavne določbe glede človekovih pravic migrantov;

(d)

vzpostavitev učinkovite in preventivne politike proti nezakonitim migracijam. Osredotočiti se mora tudi na tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi, vključno z vprašanjem, kako se boriti proti mrežam in kriminalnim organizacijam tihotapcev in preprodajalcev ter kako zaščititi take žrtve;

(e)

vračanje, v humanih in dostojanstvenih razmerah, oseb, ki nezakonito prebivajo, in njihov ponovni sprejem v skladu z odstavkom 3;

(f)

vprašanja skupnega interesa na področju vizumov;

(g)

mejne kontrole, in v tem okviru vprašanja, povezana z organizacijo, usposabljanjem, najboljšimi praksami in drugimi operativnimi ukrepi, in kadar bi bilo primerno, z zagotavljanjem opreme, pri čemer se je treba zavedati morebitne dvojne uporabe take opreme.

3.   V okviru sodelovanja za preprečevanje in nadzor nezakonitih migracij pogodbenici soglašata s ponovnim sprejemom svojih nezakonitih migrantov. Zato:

vsaka država Srednje Amerike na zahtevo in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice Evropske unije, ter svojim državljanom zagotovi ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene,

vsaka država članica Evropske unije na zahtevo in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države Srednje Amerike, ter svojim državljanom zagotovi ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene.

Pogodbenici soglašata, da bosta na zahtevo in čim prej sklenili sporazum, ki ureja posebne obveznosti ponovnega sprejema za države članice Evropske unije in države Srednje Amerike. Ta sporazum bo zajemal tudi vprašanje ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

Za ta namen izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost, katero koli od njenih držav članic in katero koli državo Srednje Amerike.

Člen 50

Sodelovanje na področju boja proti terorizmu

Pogodbenici poudarjata pomen boja proti terorizmu in v skladu z mednarodnimi konvencijami, zadevnimi resolucijami ZN ter svojo zakonodajo in predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in zatiranju terorizma. Sodelujeta zlasti:

(a)

v okviru celovitega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1373 ter drugih ustreznih resolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b)

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom ter

(c)

z izmenjavo mnenj o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem ter z izmenjavo izkušenj pri preprečevanju terorizma.

NASLOV IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Sredstva

1.   Da bi prispevali k uresničevanju ciljev sodelovanja, določenih v tem sporazumu, se pogodbenici zavezujeta, da bosta v okviru svojih zmožnosti in v skladu s svojimi mehanizmi zagotovili ustrezna sredstva, vključno s finančnimi. V tem okviru pogodbenici odobrita, če je mogoče, večletni program in določita prednostne naloge ob upoštevanju potreb in ravni razvoja držav Srednje Amerike.

2.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za spodbujanje in olajševanje dejavnosti Evropske investicijske banke v Srednji Ameriki v skladu z njenimi postopki in merili za financiranje ter v skladu z zakoni in predpisi pogodbenic, brez poseganja v pooblastila njunih pristojnih organov.

3.   Države Srednje Amerike strokovnjakom Evropske skupnosti zagotovijo prostore in jamstva ter jih razbremenijo uvoznih dajatev za dejavnosti sodelovanja v skladu z okvirnimi konvencijami, ki jih je podpisala Evropska skupnost z vsako državo Srednje Amerike.

Člen 52

Institucionalni okvir

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta ohranili Skupni odbor, vzpostavljen s Sporazumom o sodelovanju med ES in Srednjo Ameriko iz leta 1985 ter ohranjen z Okvirnim sporazumom o sodelovanju iz leta 1993.

2.   Skupni odbor je odgovoren za splošno izvajanje Sporazuma. Razpravlja tudi o vseh vprašanjih, ki zadevajo gospodarske odnose med pogodbenicama, tudi s posameznimi državami Srednje Amerike.

3.   Dnevni red sestankov Skupnega odbora se določi sporazumno. Odbor sprejme določbe o pogostosti in kraju svojih zasedanj, predsedstvu in drugih morebitnih vprašanjih ter po potrebi ustanovi pododbore.

4.   Za pomoč Skupnemu odboru pri spodbujanju dialoga z gospodarskimi in socialnimi organizacijami civilne družbe se ustanovi posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki posvetovalnega odbora integracijskega sistema Srednje Amerike (CC-SICA) ter Evropskega ekonomskega in socialnega odbora (EESC).

5.   Pogodbenici spodbujata Evropski parlament in parlament Srednje Amerike (Parlacen), da v skladu s svojimi ustavnimi zakoni v okviru tega sporazuma ustanovita medparlamentarni odbor.

Člen 53

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost, njene države članice ali Skupnost in njene države članice, v okviru njihovih področij pristojnosti, kakor izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na eni strani in Republiko Kostariko, Republiko Salvador, Republiko Gvatemalo, Republiko Honduras, Republiko Nikaragvo in Republiko Panamo na drugi strani v okviru njihovih področij pristojnosti. Sporazum se uporablja tudi za ukrepe, ki jih sprejme kateri koli državni, regionalni ali lokalni organ znotraj ozemelj pogodbenic.

Člen 54

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se pogodbenici uradno obvestita o zaključku postopkov, ki so potrebni v ta namen.

2.   Uradna obvestila se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega sporazuma.

3.   Z datumom začetka veljavnosti v skladu z odstavkom 1 ta sporazum nadomesti Okvirni sporazum o sodelovanju iz leta 1993.

Člen 55

Trajanje

1.   Ta sporazum velja za nedoločen čas. V tem okviru in kakor je določeno v členu 2(3) tega sporazuma se pogodbenici sklicujeta na Madridsko deklaracijo z dne 17. maja 2002.

2.   Katera koli pogodbenica lahko drugo pisno obvesti, da namerava od tega sporazuma odstopiti. Odstop začne veljati šest mesecev po tem, ko druga pogodbenica prejeme obvestilo.

Člen 56

Izpolnjevanje obveznosti

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti iz tega sporazuma ter sta odgovorni za doseganje ciljev, določenih s tem sporazumom.

2.   Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Preden to stori, mora v 30 dneh Skupnemu odboru predložiti vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja, da se najde rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj motijo uresničevanje Sporazuma. Ti ukrepi se na zahtevo druge pogodbenice takoj sporočijo Skupnemu odboru, ki se o njih posvetuje.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko katera koli pogodbenica nemudoma sprejme ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom v primeru:

(a)

odstopa od tega sporazuma, ki ni sankcioniran s splošnimi pravili mednarodnega prava;

(b)

kršitve bistvenih elementov tega sporazuma, navedenih v členu 1(1), s strani druge pogodbenice.

Druga pogodbenica lahko zaprosi, da se v roku 15 dni skliče nujni sestanek pogodbenic za temeljito proučitev položaja, z namenom, da se najde rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici.

Člen 57

Prihodnji razvoj

1.   Pogodbenici se lahko vzajemno sporazumeta o razširitvi tega sporazuma, da bi razširili in dopolnili področje njegove uporabe v skladu z njuno zakonodajo, s sklenitvijo sporazumov o posebnih sektorjih ali dejavnostih glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju tega sporazuma.

2.   Nobena možnost za sodelovanje se vnaprej ne izključi. Pogodbenici lahko uporabita Skupni odbor, da se proučijo praktične možnosti za sodelovanje v njunem skupnem interesu.

3.   Kar zadeva izvajanje tega sporazuma, lahko katera koli pogodbenica pripravi predloge za razširitev sodelovanja na vseh področjih, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med njegovim izvajanjem.

Člen 58

Varstvo podatkov

Pogodbenici soglašata, da bosta v tem sporazumu določili visoko stopnjo varstva pri obdelavi osebnih in drugih podatkov skladno z najvišjimi mednarodnimi standardi.

Člen 59

Teritorialna uporaba

Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, ter na drugi strani za ozemlja Republike Kostarike, Republike Salvador, Republike Gvatemala, Republike Honduras, Republike Nikaragva in Republike Panama.

Člen 60

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Hecho en Roma, el quince de diciembre del dos mil tres.

Udfærdiget i Rom den femtende december to tusind og tre.

Geschehen zu Rom am fünfzehnten Dezember zweitausendunddrei.

'Εγινε στη Ρώμη, στις δέκα πέντε Δεκεμβρίου dύο χιλιάδες τρία.

Done in Rome on the fifteenth day of December in the year two thousand and three.

Fait à Rome, le quinze décembre deux mille trois.

Fatto a Roma, addi' quindici dicembre duemilatre.

Gedaan te Rome, de vijftiende december tweeduizenddrie.

Feito em Roma, em quinze de Dezembro de dois mil e três.

Tehty Roomassa viidentenätoista päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakolme.

Som skedde i Rom den femtonde december tjugohundratre.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Image 1

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

På Kongeriget Danmarks vegne

Image 2

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image 3

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image 4

Por el Reino de España

Image 5

Pour la République française

Image 6

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image 7

Per la Repubblica italiana

Image 8

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image 9

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image 10

Für die Republik Österreich

Image 11

Pela República Portuguesa

Image 12

Suomen tasavallan puolesta

Image 13

För Konungariket Sverige

Image 14

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image 15

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image 16

Por la República de Costa Rica

Image 17

Por la República de El Salvador

Image 18

Por la República de Guatemala

Image 19

Por la República de Honduras

Image 20

Por la República de Nicaragua

Image 21

Por la República de Panamá

Image 22


(1)  Kakor določa člen 2(5), se „odprt“ ne razlaga kot „dostop“.


PRILOGA

ENOSTRANSKE IZJAVE EU

 

Izjava Komisije in Sveta Evropske unije o določbi v zvezi z vračanjem in ponovnim sprejemom nezakonitih migrantov (člen 49)

Člen 49 ne posega v notranjo delitev pristojnosti med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu.

Izjava Komisije in Sveta Evropske unije o določbi v zvezi z opredelitvijo pogodbenic (člen 53)

Določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe Dela III Naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske skupnosti, dokler Združeno kraljestvo ali Irska (odvisno od primera) ne obvesti uradno Srednje Amerike, da je postala zavezana kot del Evropske skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama.

Skupna izjava v zvezi z Naslovom II o političnem dialogu

Pogodbenici se strinjata, da Belize kot polnopravni član Integracijskega sistema Srednje Amerike (SICA) sodeluje v političnem dialogu.


UREDBE

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/29


UREDBA SVETA (EU) št. 380/2014

z dne 14. aprila 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 1284/2009 o uvedbi nekaterih posebnih omejevalnih ukrepov v zvezi z Republiko Gvinejo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/638/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji (1),

ob upoštevanju skupnega predloga Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1284/2009 (2) z dne 22. decembra 2009 uvaja nekatere omejevalne ukrepe v zvezi z Republiko Gvinejo, v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2009/788/SZVP (3) (ki ga je nadomestil Sklep 2010/638/SZVP). Ti ukrepi vključujejo prepoved zagotavljanja tehnične in finančne pomoči ter drugih storitev v povezavi z vojaško opremo in embargo na prodajo, dobavo, prenos ali izvoz opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo.

(2)

Svet je 14. aprila 2014 sprejel Sklep 2014/213/SZVP (4) o spremembi Sklepa 2010/638/SZVP o odpravi embarga na orožje in embarga glede opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo.

(3)

Nekateri vidiki odprave teh ukrepov spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato je predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali, za njihovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije.

(4)

Uredbo (EU) št. 1284/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1284/2009 se spremeni:

1.

v členu 1 se črtajo točke (a), (b) in (c);

2.

členi 2, 3, 4 in 5 se črtajo;

3.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Prepovedi iz člena 6(2) ne povzročita nikakršne odgovornosti zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so dali na voljo sredstva ali gospodarske vire, če niso vedeli, da s svojimi dejanji kršijo to prepoved, in niso imeli utemeljenega razloga, da bi to domnevali.“;

4.

Priloga I se črta;

5.

Priloga III se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  UL L 280, 26.10.2010, str. 10.

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 1284/2009 z dne 22. decembra 2009 o uvedbi nekaterih posebnih omejevalnih ukrepov v zvezi z Republiko Gvinejo (UL L 346, 23.12.2009, str. 26).

(3)  Skupno stališče Sveta 2009/788/SZVP z dne 27. oktobra o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji (UL L 281, 28.10.2009, str.7).

(4)  Sklep Sveta 2014/213/ SZVP z dne 14. aprila 2014 o spremembi Sklepa Sveta 2010/638/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji (glej stran 83 tega Uradnega lista).


PRILOGA

„PRILOGA III

Spletišča z informacijami o pristojnih organih ter naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji

BELGIJA

http://www.diplomatie.be/eusanctions

BOLGARIJA

http://www.mfa.bg/en/pages/135/index.html

ČEŠKA

http://www.mfcr.cz/mezinarodnisankce

DANSKA

http://um.dk/da/politik-og-diplomati/retsorden/sanktioner/

NEMČIJA

http://www.bmwi.de/DE/Themen/Aussenwirtschaft/aussenwirtschaftsrecht,did=404888.html

ESTONIJA

http://www.vm.ee/est/kat_622/

IRSKA

http://www.dfa.ie/home/index.aspx?id=28519

GRČIJA

http://www.mfa.gr/en/foreign-policy/global-issues/international-sanctions.html

ŠPANIJA

http://www.exteriores.gob.es/Portal/es/PoliticaExteriorCooperacion/GlobalizacionOportunidadesRiesgos/Documents/ORGANISMOS %20COMPETENTES %20SANCIONES %20INTERNACIONALES.pdf

FRANCIJA

http://www.diplomatie.gouv.fr/autorites-sanctions/

HRVAŠKA

http://www.mvep.hr/sankcije

ITALIJA

http://www.esteri.it/MAE/IT/Politica_Europea/Deroghe.htm

CIPER

http://www.mfa.gov.cy/sanctions

LATVIJA

http://www.mfa.gov.lv/en/security/4539

LITVA

http://www.urm.lt/sanctions

LUKSEMBURG

http://www.mae.lu/sanctions

MADŽARSKA

http://www.kulugyminiszterium.hu/kum/hu/bal/Kulpolitikank/nemzetkozi_szankciok/

MALTA

https://www.gov.mt/en/Government/Government%20of%20Malta/Ministries%20and%20Entities/Officially%20Appointed%20Bodies/Pages/Boards/Sanctions-Monitoring-Board-.aspx

NIZOZEMSKA

www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/internationale-vrede-en-veiligheid/sancties

AVSTRIJA

http://www.bmeia.gv.at/view.php3?f_id=12750&LNG=en&version=

POLJSKA

http://www.msz.gov.pl

PORTUGALSKA

http://www.portugal.gov.pt/pt/os-ministerios/ministerio-dos-negocios-estrangeiros/quero-saber-mais/sobre-o-ministerio/medidas-restritivas/medidas-restritivas.aspx

ROMUNIJA

http://www.mae.ro/node/1548

SLOVENIJA

http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politika/mednarodna_varnost/omejevalni_ukrepi/

SLOVAŠKA

http://www.mzv.sk/sk/europske_zalezitosti/europske_politiky-sankcie_eu

FINSKA

http://formin.finland.fi/kvyhteistyo/pakotteet

ŠVEDSKA

http://www.ud.se/sanktioner

ZDRUŽENO KRALJESTVO

https://www.gov.uk/sanctions-embargoes-and-restrictions

Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji:

European Commission

Service for Foreign Policy Instruments (FPI)

EEAS 02/309

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu“


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/33


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 381/2014

z dne 14. aprila 2014

o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (1) ter zlasti člena 14(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 5. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 208/2014.

(2)

Na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 208/2014 bi bilo treba dodati še druge osebe.

(3)

Poleg tega bi bilo treba spremeniti podatke o identiteti treh oseb s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 208/2014.

(4)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 208/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Osebe s seznama iz Priloge I k tej uredbi se dodajo na seznam iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 208/2014.

Člen 2

Priloga I k Uredbi (EU) št. 208/2014 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  UL L 66, 6.3.2014, str. 1.


PRILOGA I

Osebe iz člena 1

 

Ime

Podatki o identiteti

Utemeljitev

Datum uvrstitve na seznam

19.

Sergej Arbuzov

rojen 24. marca 1976, nekdanji ukrajinski predsednik vlade

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014

20.

Jurij Ivanjuščenko

rojen 21. februarja 1959, poslanska skupina MP

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014

21.

Oleksander Klimenko

rojen 16. novembra 1980, nekdanji minister za prihodke in dajatve

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014

22.

Edvard Stavicki

rojen 4. oktobra 1972, nekdanji ukrajinski minister za gorivo in energijo

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014


PRILOGA II

Vnosi za naslednje osebe s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 208/2014 se nadomestijo z vnosi v nadaljevanju:

 

Ime

Podatki o identiteti

Utemeljitev

Datum uvrstitve na seznam

9.

Oleksandr Viktorovych Yanukovych

rojen 10. julija 1973, sin nekdanjega predsednika, poslovnež

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

6. 3. 2014

12.

Serhii Petrovych Kliuiev

rojen 19. avgusta 1969, brat Andriija Kliuieva, poslovnež

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

6. 3. 2014

14.

Oleksii Mykolayovych Azarov

rojen 13. julija 1971, sin nekdanjega predsednika vlade Azarova

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

6. 3. 2014


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/36


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 382/2014

z dne 7. marca 2014

o dopolnitvi Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za objavo dodatkov k prospektu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (1) ter zlasti člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/71/ES usklajuje zahteve za pripravo, odobritev in razdelitev prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, ki je ali deluje v državi članici.

(2)

Poleg tega Direktiva 2003/71/ES zahteva objavo dodatkov k prospektu, v katerih se navede vsak pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, ki bi lahko vplivali na oceno vrednostnih papirjev in se pojavijo ali ugotovijo v času od odobritve prospekta in dokončnim zaključkom javne ponudbe oziroma časom, ko se začne trgovanje na organiziranem trgu, odvisno od tega, kaj nastopi pozneje.

(3)

Zagotavljanje celovitih informacij o vrednostnih papirjih in izdajateljih vrednostnih papirjev spodbuja varstvo vlagateljev. Dodatek bi moral zato vsebovati vse pomembne informacije, ki se nanašajo na posebne primere, zaradi katerih je bil potreben dodatek, in morajo biti vključeni v prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES in Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004 (2).

(4)

Da se zagotovi dosledna uskladitev, opredelijo zahteve iz Direktive 2003/71/ES in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih, je treba določiti primere, v katerih se zahteva objava dodatkov k prospektu.

(5)

Vseh primerov, v katerih se zahteva objava dodatkov k prospektu, ni mogoče opredeliti, saj so lahko odvisni od izdajatelja in zadevnih vrednostnih papirjev. Zato je primerno določiti minimalne primere, v katerih se zahteva dodatek.

(6)

Letni revidirani računovodski izkazi so ključnega pomena za vlagatelje, ko se ti odločajo o naložbah. Za zagotovitev, da vlagatelji oblikujejo svoje naložbene odločitve na podlagi najnovejših finančnih informacij, je treba objaviti dodatek, ki vključuje nove letne revidirane računovodske izkaze izdajateljev lastniških vrednostnih papirjev in izdajateljev osnovnih delnic, če se potrdila o lastništvu objavijo po odobritvi prospekta.

(7)

Zaradi upoštevanja možnosti, da napovedi dobička in ocene dobička vplivajo na naložbeno odločitev, bi morali izdajatelji lastniških vrednostnih papirjev in izdajatelji osnovnih delnic v primeru potrdil o lastništvu objaviti dodatek, ki bi vseboval vse spremembe implicitnih ali eksplicitnih številk, na katerih so osnovane napovedi dobička ali ocene dobička, ki so že vključene v prospekt.

(8)

Informacije o identiteti glavnih delničarjev ali katerem koli obvladujočem subjektu izdajatelja so bistvenega pomena za informirano presojo izdajatelja, ne glede na vrsto vrednostnega papirja. Vendar je primer spremembe nadzora nad izdajateljem zlasti pomemben, kadar se ponudba nanaša na lastniške vrednostne papirje in potrdila o lastništvu, saj sta ti vrsti vrednostnih papirjev na splošno v tem primeru bolj cenovno občutljivi. Zato bi bilo treba objaviti dodatek, kadar pride do spremembe v nadzoru nad izdajateljem lastniških vrednostnih papirjev ali izdajateljem osnovnih delnic v primeru potrdil o lastništvu.

(9)

Bistvenega pomena je, da lahko potencialni vlagatelji, ki ocenjujejo odprto ponudbo lastniških vrednostnih papirjev ali potrdil o lastništvu, primerjajo pogoje takšne ponudbe s ceno ali menjalnimi pogoji, ki so povezani s katero koli javno ponudbo za prevzem, napovedano v obdobju trajanja ponudbe. Poleg tega je rezultat javne ponudbe za prevzem prav tako pomemben za odločitev o naložbi, saj morajo vlagatelji vedeti, ali pomeni spremembo v nadzoru izdajatelja ali ne. V teh primerih je torej dodatek potreben.

(10)

Če izjava o obratnih sredstvih ni več veljavna, vlagatelji ne morejo sprejeti popolnoma informirane naložbene odločitve o izdajateljevem finančnem položaju v bližnji prihodnosti. Vlagatelji bi morali imeti možnost, da ponovno ocenijo svoje naložbene odločitve glede na nove informacije o zmožnosti izdajatelja, da dostopa do gotovine in drugih razpoložljivih likvidnih sredstev za izpolnjevanje svojih obveznosti. V teh primerih je torej dodatek potreben.

(11)

Obstajajo primeri, ko se po odobritvi prospekta izdajatelj ali ponudnik odloči ponuditi vrednostne papirje v državah članicah, ki niso navedene v prospektu, ali zaprositi za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranih trgih v dodatnih državah članicah, ki niso navedene v prospektu. Informacije o teh ponudbah v drugih državah članicah ali sprejemu v trgovanje na njihovih organiziranih trgih so pomembne za vlagateljevo oceno nekaterih vidikov izdajateljevih vrednostnih papirjev in bi zato zahtevale dodatek.

(12)

Velika finančna obveznost bo verjetno vplivala na finančni položaj ali poslovanje subjekta. Zato bi morali imeti vlagatelji pravico do dodatnih informacij o posledicah te obveznosti v obliki dodatka k prospektu.

(13)

Povečanje skupnega nominalnega zneska programa ponudbe daje informacije o potrebi izdajatelja po financiranju ali o povečanju povpraševanja po izdajateljevih vrednostnih papirjih. Zato bi bilo treba v primeru povečanja skupnega nominalnega zneska programa ponudbe, ki je vključen v prospekt, objaviti dodatek k prospektu.

(14)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(15)

ESMA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja regulative tehnične standarde, ki določajo primere, v katerih je obvezna objava dodatka k prospektu.

Člen 2

Obveznost objave dodatka

Dodatek k prospektu se objavi v naslednjih primerih:

(a)

če kdor koli od naslednjih objavi nove letne revidirane računovodske izkaze:

1.

izdajatelj, če se prospekt nanaša na delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki so enakovredni delnicam, iz člena 4(2)(1) Uredbe (ES) št. 809/2004;

2.

izdajatelj osnovnih delnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so enakovredni delnicam, v primeru lastniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 809/2004;

3.

izdajatelj osnovnih delnic, če je prospekt sestavljen v skladu s seznamom za potrdila o lastništvu iz Priloge X ali Priloge XXVIII k Uredbi (ES) št. 809/2004;

(b)

če kdor koli od naslednjih objavi spremembo napovedi dobička ali ocene dobička, ki je že vključena v prospekt:

1.

izdajatelj, če se prospekt nanaša na delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki so enakovredni delnicam, iz člena 4(2)(1) Uredbe (ES) št. 809/2004;

2.

izdajatelj osnovnih delnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so enakovredni delnicam, če se prospekt nanaša na lastniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 809/2004;

3.

izdajatelj osnovnih delnic, če je prospekt sestavljen v skladu s seznamom za potrdila o lastništvu iz Priloge X ali Priloge XXVIII k Uredbi (ES) št. 809/2004;

(c)

če pride do spremembe v nadzoru v zvezi s katerim koli od naslednjih:

1.

izdajateljem, če se prospekt nanaša na delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki so enakovredni delnicam, iz člena 4(2)(1) Uredbe (ES) št. 809/2004;

2.

izdajateljem osnovnih delnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so enakovredni delnicam, če se prospekt nanaša na lastniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 809/2004;

3.

izdajateljem osnovnih delnic, če je prospekt sestavljen v skladu s seznamom za potrdila o lastništvu iz Priloge X ali Priloge XXVIII k Uredbi (ES) št. 809/2004;

(d)

v primeru vsake nove javne ponudbe za prevzem s strani tretjih oseb, kot je opredeljeno v členu 2(1)(a) Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter je rezultat katere koli javne ponudbe za prevzem povezan s čimer koli od naslednjega:

1.

lastniškim kapitalom izdajatelja, če se prospekt nanaša na delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki so enakovredni delnicam, iz člena 4(2)(1) Uredbe (ES) št. 809/2004;

2.

lastniškim kapitalom izdajatelja osnovnih delnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so enakovredni delnicam, če se prospekt nanaša na lastniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 809/2004;

3.

lastniškim kapitalom izdajatelja osnovnih delnic, če je prospekt sestavljen v skladu s seznamom za potrdila o lastništvu iz Priloge X ali Priloge XXVIII k Uredbi (ES) št. 809/2004;

(e)

če pride v povezavi z delnicami in drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki so enakovredni delnicam, iz člena 4(2)(1) Uredbe (ES) št. 809/2004 in zamenljivimi ali izmenljivimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki so lastniški vrednostni papirji in izpolnjujejo pogoje iz člena 17(2) zadevne uredbe, do spremembe v izjavi o obratnih sredstvih, ki je vključena v prospekt, kadar postanejo obratna sredstva zadostna ali nezadostna za trenutne zahteve izdajatelja;

(f)

če si izdajatelj prizadeva za sprejem v trgovanje na dodatnih organiziranih trgih v dodatnih državah članicah ali namerava objaviti javno ponudbo v dodatnih državah članicah, ki niso navedene v prospektu;

(g)

če se sprejme nova velika finančna obveznost, ki bo verjetno povzročila znatno bruto spremembo v smislu člena 4a(6) Uredbe (ES) št. 809/2004 ter se prospekt nanaša na delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki so enakovredni delnicam, iz člena 4(2)(1) zadevne uredbe ter druge lastniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 17(2) zadevne uredbe;

(h)

če se skupni nominalni znesek programa ponudbe poveča.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/40


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 383/2014

z dne 2. aprila 2014

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Beurre de Bresse (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Francije za registracijo imena „Beurre de Bresse“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Beurre de Bresse“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12 2012, str. 1.

(2)  UL C 335, 16.11.2013, str. 22.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FRANCIJA

Beurre de Bresse (ZOP)


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/42


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 384/2014

z dne 3. aprila 2014

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Crème de Bresse (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Francije za registracijo imena „Crème de Bresse“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Crème de Bresse“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 335, 16.11.2013, str. 16.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.4 Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FRANCIJA

Crème de Bresse (ZOP)


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/44


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 385/2014

z dne 3. aprila 2014

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Elbe-Saale Hopfen (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Nemčije za registracijo imena „Elbe-Saale Hopfen“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Elbe-Saale Hopfen“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 345, 26.11.2013, str. 24.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

NEMČIJA

Elbe-Saale Hopfen (ZGO)


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/46


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 386/2014

z dne 14. aprila 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 z dne 27. marca 2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (1) in zlasti člena 13(1)(d) in (e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 329/2007 navaja osebe, subjekte in organe na podlagi ugotovitev Odbora za sankcije Varnostnega sveta ZN.

(2)

Priloga V k Uredbi (ES) št. 329/2007 navaja osebe, subjekte in organe, ki jih je imenoval Svet in na katere se nanaša zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(3)

Svet je 14. aprila 2014 na podlagi ugotovitev Odbora za sankcije sklenil (2) spremeniti podatke, ki se nanašajo na en subjekt na seznamu oseb, subjektov in organov, na katere se nanaša zamrznitev finančnih sredstev in gospodarskih virov in črtati en subjekt iz Priloge IV. Prilogo IV je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Svet je 14. aprila 2014 prav tako sklenil črtati eno osebo s seznama iz Priloge V. Prilogo V je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj–

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 329/2007 se spremeni:

1.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2.

Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Vodja službe za instrumente zunanje politike


(1)  UL L 88, 29.3.2007, str. 1.

(2)  Sklep Sveta 2014/212/SZVP z dne 14. aprila 2014 o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (glej stran 79 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 329/2007, pod naslovom „B. Pravne osebe, subjekti in organi“ se vnos za „Korea Ryonha Machinery Joint Venture Corporation“ nadomesti z naslednjim:

„(16)

Korea Ryonha Machinery Joint Venture Corporation(tudi (a) Chosun Yunha Machinery Joint Operation Company; (b) Korea Ryenha Machinery J/V Corporation; (c) Ryonha Machinery Joint Venture Corporation; (d) Ryonha Machinery Corporation; (e) Ryonha Machinery; (f) Ryonha Machine Tool; (g) Ryonha Machine Tool Corporation; (h) Ryonha Machinery Corp; (i) Ryonhwa Machinery Joint Venture Corporation; (j) Ryonhwa Machinery JV; (k) Huichon Ryonha Machinery General Plant; (l) Unsan; (m) Unsan Solid Tools; in (n) Millim Technology Company). Naslov: (a) Tongan-dong, Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK; (b) Mangungdae- gu, Pjongjang, DLRK; (c) okrožje Mangyongdae, Pjongjang, DLRK. Druge informacije: Elektronski naslovi: (a) ryonha@silibank.com; sjc-117@hotmail.com; in (b) millim@silibank.com. Telefonske številke: (a) 850-2-18111; (b) 850-2-18111-8642; in (c) 850-2-18111-381-8642. Številka telefaksa: 850-2-381-4410. Datum uvrstitve na seznam: 22. 1. 2013.“

PRILOGA II

Priloga V k Uredbi (ES) št. 329/2007 se spremeni: Črta se naslednji vnos pod naslovom „A. Fizične osebe iz člena 6(2)(a)“:

 

Ime (in morebitna druga imena)

Podatki za ugotavljanje identitete

Razlogi

„1.

Chang Song-taek (tudi JANG Song-Taek)

Datum rojstva:

2. 2. 1946 ali 6. 2. 1946 ali 23. 2. 1946 (provinca Severni Hamgyong)

Številka potnega lista (leta 2006): PS 736420617

Član Nacionalne obrambne komisije. Direktor upravnega oddelka Delavske partije Koreje.“


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/48


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 373/2014

z dne 14. aprila 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

64,0

TN

117,5

TR

93,7

ZZ

91,7

0707 00 05

MK

58,5

TR

124,3

ZZ

91,4

0709 93 10

MA

44,0

TR

96,8

ZZ

70,4

0805 10 20

EG

47,3

IL

67,5

MA

40,7

TN

46,6

TR

62,2

ZZ

52,9

0805 50 10

MA

35,6

TR

65,8

ZZ

50,7

0808 10 80

AR

96,5

BR

88,0

CL

101,3

CN

98,6

MK

26,7

NZ

138,0

US

175,3

ZA

130,1

ZZ

106,8

0808 30 90

AR

98,5

CL

147,3

CN

82,0

ZA

98,5

ZZ

106,6


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/50


DIREKTIVA SVETA 2014/48/EU

z dne 24. marca 2014

o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 2003/48/ES (3) se v državah članicah uporablja od 1. julija 2005 in se je v mejah, določenih z njenim področjem uporabe, v prvih treh letih uporabe izkazala za učinkovito. Vendar iz prvega poročila Komisije z dne 15. septembra 2008 o njeni uporabi izhaja, da ciljev, zapisanih v soglasno sprejetih sklepih Sveta na zasedanju 26. in 27. novembra 2000, ne izpolnjuje v celoti. Zlasti ne zajema nekaterih finančnih instrumentov, enakovrednih obrestonosnim vrednostnim papirjem, in nekaterih posrednih načinov posedovanja obrestonosnih vrednostnih papirjev.

(2)

Da bi lahko bolje izpolnili cilj Direktive 2003/48/ES, je treba najprej izboljšati kakovost informacij za ugotavljanje identitete in rezidentstva upravičenih lastnikov. V ta namen bi moral plačilni zastopnik uporabiti datum in kraj rojstva ter davčno številko, če ta obstaja, ali ustrezno drugo številko, ki jo dodelijo države članice. Direktiva 2003/48/ES državam članicam ne nalaga obveznosti uvedbe davčnih številk. V ta namen bi bilo treba izboljšati tudi informacije v zvezi s skupnimi računi in drugimi primeri skupnega upravičenega lastništva.

(3)

Direktiva 2003/48/ES se uporablja samo za plačila obresti v neposredno korist posameznikov, ki so rezidenti Unije. Ti posamezniki se lahko zato izognejo določbam Direktive 2003/48/ES s posredništvom subjekta ali pravnega dogovora, zlasti takega, ki je osnovan v jurisdikciji, v kateri obdavčitev dohodka, plačanega temu subjektu ali dogovoru, ni zagotovljena. Ob upoštevanju ukrepov proti pranju denarja, določenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (4), je zato primerno od plačilnih zastopnikov zahtevati, da za plačila nekaterim subjektom ali pravnim dogovorom, ki so osnovani ali imajo sedež dejanske uprave v nekaterih državah ali ozemljih, kjer se Direktiva 2003/48/ES ali ukrepi z enakim ali enakovrednim učinkom ne uporabljajo, uporabijo „pristop spregleda“. Ti plačilni zastopniki bi morali uporabljati informacije, ki jih že imajo o dejanskih upravičenih lastnikih takih subjektov ali pravnih dogovorov, da se zagotovi uporaba Direktive 2003/48/ES, kadar je tako ugotovljeni upravičeni lastnik posameznik in rezident države članice, ki ni država članica, v kateri je ustanovljen plačilni zastopnik. Da bi zmanjšali upravno breme plačilnih zastopnikov, bi bilo treba sestaviti okviren seznam subjektov in pravnih dogovorov v tretjih državah in jurisdikcijah, za katere velja ta ukrep.

(4)

Poleg tega bi bilo treba preprečiti izogibanje določbam Direktive 2003/48/ES z umetnim posredovanjem plačil obresti prek nosilcev gospodarske dejavnosti, ustanovljenih zunaj Unije. Zato je treba jasno določiti naloge nosilcev gospodarske dejavnosti za primere, ko vedo, da je plačilo obresti nosilcu gospodarske dejavnosti, ustanovljenemu zunaj ozemlja uporabe Direktive 2003/48/ES, opravljeno v korist posameznika, za katerega vedo, da je rezident druge države članice in ki se lahko šteje za njihovo stranko. V takih okoliščinah bi bilo treba te nosilce gospodarskih dejavnosti obravnavati kot plačilne zastopnike. S tem bi zlasti pripomogli k preprečevanju možnih zlorab mednarodne mreže finančnih institucij, in sicer podružnic, hčerinskih in povezanih družb ter holdingov, za izogibanje Direktivi 2003/48/ES.

(5)

Izkušnje so pokazale, da je treba dodatno pojasniti obveznost delovanja kot plačilni zastopnik ob prejemu plačila obresti. Zlasti bi bilo treba jasno opredeliti posredniške strukture, za katere velja ta obveznost. Subjekti in pravni dogovori, za katere ne velja učinkovito obdavčevanje, bi morali ob prejemu kakršnega koli plačila obresti od katerega koli predhodnega gospodarskega subjekta v plačilni verigi uporabljati določbe Direktive 2003/48/ES. Okviren seznam takih subjektov in pravnih dogovorov v vsaki državi članici bo omogočal lažje izvajanje novih določb.

(6)

Iz prvega poročila o uporabi Direktive 2003/48/ES izhaja, da se je uporabi določb te direktive mogoče izogniti z uporabo finančnih instrumentov, ki so ob upoštevanju stopnje tveganja, prilagodljivosti in dogovorjene donosnosti enakovredni dolžniškim terjatvam. Zato je treba zagotoviti, da bo v njej zajet tudi drug, obrestim bistveno enakovreden dohodek in ne samo obresti.

(7)

Podobno bi morale biti v področje uporabe Direktive 2003/48/ES vključene pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki vsebujejo zajamčen donos ali katerih učinkovitost je več kot 40-odstotno vezana na dohodek od dolžniških terjatev ali enakovreden dohodek, zajet z navedeno direktivo.

(8)

Kar zadeva naložbene sklade, ustanovljene v Uniji, Direktiva 2003/48/ES trenutno zajema samo dohodek, prejet prek kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki dobi dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki je med drugim razveljavila in nadomestila Direktivo Sveta 85/611/EGS (6). Enakovreden dohodek od ne-KNPVP spada v področje uporabe Direktive 2003/48/ES samo, kadar so ne-KNPVP subjekti brez pravne osebnosti in zato delujejo kot plačilni zastopniki ob plačilu ali ob zagotovilu plačila obresti. Da se zagotovi uporaba enakih pravil za vse naložbene sklade ali sheme, neodvisno od njihove pravne oblike, bi bilo treba sklicevanje v Direktivi 2003/48/ES na Direktivo 85/611/EGS nadomestiti s sklicevanjem na njihovo registracijo v skladu s pravom države članice ali njihovimi pravili za sklade ali instrumenti o ustanovitvi, ki jih ureja pravo ene od držav članic. Enako obravnavo bi bilo treba zagotoviti tudi ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

(9)

Kar zadeva naložbene sklade, ki niso ustanovljeni v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, je treba pojasniti, da direktiva zajema obresti in enakovreden dohodek vseh teh skladov, ne glede na njihovo pravno obliko in način ponudbe vlagateljem.

(10)

Pojasniti bi bilo treba opredelitev pojma plačilo obresti in s tem zagotoviti, da se pri izračunu odstotka sredstev, vloženih v take instrumente, upoštevajo neposredne in posredne naložbe v dolžniške terjatve. Da se plačilnim zastopnikom omogoči uporaba Direktive 2003/48/ES za dohodek, ki izhaja iz kolektivnih naložbenih podjemov, ustanovljenih v drugih državah, bi bilo poleg tega treba pojasniti, da izračun sestave sredstev za obravnavo nekaterih vrst dohodka takih podjemov ureja zakonodaja države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri so ustanovljeni.

(11)

Tako postopek s predložitvijo potrdila, ki omogoča upravičenim lastnikom, rezidentom za davčne namene v eni državi članici, da se izognejo obdavčitvi z davčnim odtegljajem plačil obresti, prejetih v državi članici, navedeni v členu 10(1) Direktive 2003/48/ES, kot tudi nadomestni postopek prostovoljnega razkritja državi, v kateri je upravičeni lastnik rezident, imata dobre strani. Kljub temu pa je postopek prostovoljnega razkritja za upravičenega lastnika manj obremenjujoč, zato je primerno, da o izbiri postopka odločajo upravičeni lastniki.

(12)

Države članice bi morale zagotoviti ustrezne statistične podatke o uporabi Direktive 2003/48/ES, s katerimi bo Komisija dopolnila informacije, potrebne za pripravo poročila o uporabi navedene direktive, ki se predloži Svetu vsaka tri leta.

(13)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7), države članice za svoje potrebe in v interesu Evropske unije pripravijo ter objavijo lastne tabele, v katerih bo kar najbolje prikazano razmerje med to direktivo in ukrepi za prenos.

(14)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2003/48/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(15)

Ker ciljev te direktive, in sicer zagotavljati učinkovito obdavčevanje dohodka od prihrankov v obliki čezmejnih plačil obresti, ki so v vseh državah članicah na splošno vključene v obdavčljiv dohodek rezidenčnih posameznikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)

Direktivo 2003/48/ES bi bilo treba spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2003/48/ES se spremeni:

1.

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da plačilni zastopniki in drugi nosilci gospodarske dejavnosti, ki so ustanovljeni oziroma, kjer je ustrezno, imajo sedež dejanske uprave na njihovem ozemlju, opravljajo vse naloge, potrebne za izvajanje te direktive, ne glede na kraj ustanovitve dolžnika iz terjatve, ki prinaša obresti.“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Opredelitve določenih pojmov

V tej direktivi:

(a)

‚nosilec gospodarske dejavnosti‘ pomeni kreditno ali finančno institucijo, katero koli drugo pravno osebo, fizično osebo, ki pri opravljanju poklicne dejavnosti redno ali občasno izvede ali zagotovi plačilo obresti v smislu te direktive;

(b)

‚sedež dejanske uprave‘ subjekta, ki je ali ni pravna oseba, pomeni naslov, kjer se sprejemajo ključne upravne odločitve, potrebne za opravljanje njegove dejavnosti kot celote. Če se takšne odločitve sprejemajo v več kot eni državi ali jurisdikciji, se šteje, da je sedež dejanske uprave na naslovu, kjer se sprejema večina ključnih upravnih odločitev v zvezi s sredstvi, ki prinašajo obresti v smislu te direktive;

(c)

‚sedež dejanske uprave‘ skrbniškega sklada ali drugega pravnega dogovora pomeni:

(i)

stalni naslov fizične osebe, ki nosi glavno odgovornost za ključne upravne odločitve v zvezi s sredstvi pravnega dogovora, ali stalni naslov skrbnika, če gre za skrbniški sklad. Če takšno glavno odgovornost nosi več kot ena fizična oseba, se šteje, da je sedež dejanske uprave na stalnem naslovu osebe, ki nosi glavno odgovornost za večino ključnih upravnih odločitev v zvezi s sredstvi, ki prinašajo obresti v smislu te direktive, ali

(ii)

naslov, na katerem pravna oseba, ki nosi glavno odgovornost za upravljanje sredstev pravnega dogovora, ali skrbnik, če gre za skrbniški sklad, sprejema ključne upravne odločitve v zvezi s temi sredstvi. Če se ključne upravne odločitve sprejemajo v več kot eni državi ali jurisdikciji, se šteje, da je sedež dejanske uprave na naslovu, kjer se sprejema večina ključnih upravnih odločitev v zvezi s sredstvi, ki prinašajo obresti v smislu te direktive;

(d)

‚velja učinkovito obdavčevanje‘ pomeni, da je subjekt ali pravni dogovor zavezan za plačilo davka od svojega celotnega dohodka ali od dela dohodka, pripisanega udeležencem nerezidentom, vključno od kakršnih koli plačil obresti.“;

3.

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Opredelitev upravičenega lastnika

1.   V tej direktivi in brez poseganja v odstavke 2 do 4 ‚upravičeni lastnik‘ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti, ali posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da ga ni prejel sam ali da ni bilo zagotovljeno v njegovo korist, kar pomeni, da:

(a)

deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 4(1);

(b)

deluje v imenu subjekta, ki je ali ni pravna oseba, in nosilcu gospodarske dejavnosti, ki izvede ali zagotovi plačilo obresti, razkrije naziv, pravno obliko, naslov kraja ustanovitve subjekta in – če je ta v drugi državi ali jurisdikciji – naslov sedeža dejanske uprave subjekta;

(c)

deluje v imenu pravnega dogovora in nosilcu gospodarske dejavnosti, ki izvede ali zagotovi plačilo obresti, razkrije naziv – če je znan –, pravno obliko in naslov sedeža dejanske uprave pravnega dogovora ter naziv pravne ali fizične osebe iz točke (c) člena 1a, ali

(d)

deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, in identiteto tega upravičenega lastnika razkrije plačilnemu zastopniku v skladu s členom 3(2).

2.   Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni nujno tudi upravičeni lastnik, in kadar se za navedenega posameznika ne uporablja točka (a), (b) ali (c) odstavka 1, izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika v skladu s členom 3(2). Če plačilni posrednik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

3.   Kadar nosilec gospodarske dejavnosti, za katerega se tudi uporablja člen 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (*1), izvede ali zagotovi plačilo obresti subjektu ali pravnemu dogovoru, za katerega ne velja učinkovito obdavčevanje in ki je ustanovljen ali ima sedež dejanske uprave v državi ali jurisdikciji zunaj ozemlja, določenega v členu 7 te direktive, in zunaj ozemlja uporabe sporazumov in dogovorov, ki določajo enake ali enakovredne ukrepe tistim iz te direktive, se uporabljajo drugi do peti pododstavek tega odstavka.

Šteje se, da je bilo plačilo izvedeno ali zagotovljeno v neposredno korist katerega koli posameznika, ki je rezident države članice, ki ni država nosilca gospodarske dejavnosti, in je v členu 3(6) Direktive 2005/60/ES opredeljen kot dejanski lastnik subjekta ali pravnega dogovora. Identiteta tega posameznika se ugotovi v skladu z dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 7 in točke (b) člena 8(1) navedene direktive. V tej direktivi se navedeni posameznik šteje tudi za upravičenega lastnika.

Za vrste subjektov in pravnih dogovorov z okvirnega seznama v Prilogi I se za namene prvega pododstavka šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje.

Nosilec gospodarske dejavnosti iz prvega pododstavka določi pravno obliko in kraj ustanovitve ali, če je ustrezno, sedež dejanske uprave subjekta ali pravnega dogovora z uporabo podatkov, ki jih razkrije kateri koli posameznik, ki deluje v imenu subjekta ali pravnega dogovora, zlasti v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 1, razen če ima nosilec gospodarske dejavnosti na voljo zanesljivejše podatke, ki kažejo, da so bili prejeti podatki netočni ali nepopolni za namene uporabe tega odstavka.

Kadar subjekt ali pravni dogovor ne spada v nobeno vrsto iz Priloge I ali kadar sicer spada v katero od teh vrst, vendar trdi, da zanj velja učinkovito obdavčevanje, nosilec gospodarske dejavnosti iz prvega pododstavka ugotovi, ali zanj velja učinkovito obdavčevanje na podlagi splošno priznanih dejstev ali uradnih dokumentov, ki jih predloži subjekt ali pravni dogovor ali so na voljo v skladu z ukrepi skrbnega pregleda strank, uvedenimi v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

4.   Kadar se šteje, da je subjekt ali pravni dogovor plačilni zastopnik ob prejemu plačila obresti ali ob zagotovitvi takega plačila v skladu s členom 4(2), se šteje, da je bilo plačilo obresti obračunano naslednjim posameznikom, ki se v tej direktivi štejejo za upravičene lastnike:

(a)

vsakemu posamezniku, ki je upravičen do prejema dohodka, ki izhaja iz sredstev, ki prinašajo tako plačilo, ali ki je upravičen do prejema drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo, ko subjekt ali pravni dogovor prejme plačilo ali je plačilo zagotovljeno v njegovem imenu, sorazmerno z njegovo upravičenostjo do tega dohodka;

(b)

za vsak del dohodka, ki izhaja iz sredstev, ki prinašajo tako plačilo, ali vsak del drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo, do katerega ni upravičen noben posameznik iz točke (a), ko subjekt ali pravni dogovor prejme plačilo ali je to zagotovljeno v njegovem imenu, vsakemu posamezniku, ki je posredno ali neposredno prispeval k sredstvom zadevnega subjekta ali pravnega dogovora, ne glede na to, ali je tak posameznik upravičen do sredstev ali dohodka subjekta ali pravnega dogovora;

(c)

če ob prejemu ali zagotovitvi plačila obresti, ni posameznikov iz točke (a) ali (b), ki bi bili skupaj ali solidarno upravičeni do celotnega dohodka, ki izhaja iz sredstev, ki prinašajo tako plačilo, ali do vseh drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo, vsakemu posamezniku, sorazmerno z njegovo upravičenostjo do tega dohodka, ki naknadno postane upravičen do celotnih ali dela sredstev, ki prinašajo plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo obresti. Celotni znesek, za katerega se šteje, da je bil obračunan takemu posamezniku, ne sme presegati zneska plačila obresti, ki ga prejme subjekt ali pravni dogovor oziroma mu je zagotovljen, po odbitku katerega koli dela, ki je bil v skladu s tem odstavkom pripisan posamezniku iz točke (a) ali (b).

(*1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).“;"

4.

člena 3 in 4 se nadomestita z:

„Člen 3

Identiteta in rezidentstvo upravičenih lastnikov

1.   Vsaka država članica na svojem ozemlju sprejme in zagotovi uporabo potrebnih postopkov, ki plačilnemu zastopniku omogočajo identifikacijo upravičenih lastnikov in njihovo rezidentstvo za namene členov 8 do 12.

Taki postopki so v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v odstavkih 2 in 3.

2.   Plačilni posrednik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika na podlagi minimalnih standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim posrednikom in upravičenim lastnikom, na naslednji način:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljata ime in naslov, iz podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi v državi, v kateri je ustanovljen, ter v skladu z Direktivo 2005/60/ES;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljajo ime, naslov, datum in kraj rojstva ter v skladu s seznamom iz odstavka 4 davčna številka ali ustrezna druga številka, ki jo dodeli država članica, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene. Pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja pred 1. julijem 2015, se informacije o datumu in kraju rojstva zahtevajo le, če ni podatka o takšni davčni številki ali ustrezni drugi številki.

Podrobni podatki iz točke (b) prvega pododstavka se ugotavljajo na podlagi potnega lista ali uradne osebne izkaznice ali katerega koli drugega uradnega osebnega dokumenta, kot je določen v seznamu iz odstavka 4, kjer je to ustrezno, ki ga predloži upravičeni lastnik. Podrobni podatki, ki jih ni v teh dokumentih, se ugotavljajo na podlagi katerega koli drugega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik.

3.   Kadar upravičeni lastnik prostovoljno predloži potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdal pristojni organ države v treh letih pred datumom plačila ali poznejšim datumom, ko se šteje, da se plačilo obračuna upravičenemu lastniku, se za državo njegovega rezidentstva šteje ta država. Če posameznik takega potrdila ne predloži, se za državo njegovega rezidentstva šteje država, v kateri ima stalni naslov. Plačilni zastopnik ugotavlja stalni naslov upravičenega lastnika na podlagi naslednjih minimalnih standardov:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja trenutni stalni naslov upravičenega lastnika iz najpopolnejših podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi v državi, v kateri je ustanovljen, ter v skladu z Direktivo 2005/60/ES;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja trenutni stalni naslov upravičenega lastnika na podlagi naslova, ugotovljenega z identifikacijskimi postopki iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2, ki jih je treba posodobiti glede na najnovejšo dokumentacijo, ki je na voljo plačilnemu zastopniku.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka, kadar upravičeni lastniki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico ali kateri koli drug uradni osebni dokument, izdan v državi članici, in trdijo, da so rezidenti tretje države, se rezidentstvo ugotavlja s potrdilom o davčnem rezidentstvu, ki ga je v treh letih pred datumom plačila ali kasneje, ko se šteje, da se plačilo obračuna upravičenemu lastniku, izdal pristojni organ tretje države, katere rezident naj bi bil upravičeni lastnik po svojih trditvah. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list, uradno osebno izkaznico ali drug uradni osebni dokument. Pri upravičenih lastnikih, o katerih ima plačilni zastopnik na voljo uradno dokumentacijo, ki dokazuje, da niso rezidenti za davčne namene v državi, v kateri imajo stalni naslov, zaradi privilegijev, povezanih z njihovim diplomatskim statusom ali drugimi mednarodno dogovorjenimi pravili, se rezidentstvo ugotavlja s to uradno dokumentacijo, ki jo ima na voljo plačilni zastopnik.

4.   Vsaka država članica, ki dodeljuje davčne številke ali ustrezne druge številke, Komisiji do 31. decembra 2014 sporoči strukturo in obliko teh številk in uradno dokumentacijo, ki vsebuje podatke o dodeljenih identifikacijskih številkah. Vsaka država članica Komisijo obvesti tudi, če v zvezi s tem pride do sprememb. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam prejetih podatkov.

Člen 4

Plačilni zastopniki

1.   V tej direktivi se nosilec gospodarske dejavnosti, ustanovljen v državi članici, ki izvede plačilo obresti ali zagotovi tako plačilo v neposredno korist upravičenega lastnika, šteje za plačilnega zastopnika.

Za namene tega odstavka ni pomembno, ali je zadevni nosilec gospodarske dejavnosti dolžnik ali izdajatelj terjatve ali vrednostnega papirja, ki prinaša dohodek, ali nosilec gospodarske dejavnosti, ki po nalogu dolžnika ali izdajatelja ali upravičenega lastnika plača dohodek ali zagotovi plačilo dohodka.

V tej direktivi je plačilni zastopnik tudi nosilec gospodarske dejavnosti, ustanovljen v državi članici, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če izvede plačilo obresti ali zagotovi tako plačilo drugemu nosilcu gospodarske dejavnosti, vključno s stalno poslovno enoto ali hčerinsko družbo prvega nosilca gospodarske dejavnosti, ustanovljenemu zunaj ozemlja iz člena 7 in zunaj ozemlja uporabe sporazumov in dogovorov, ki določajo enake ali enakovredne ukrepe tistim, ki so določeni v tej direktivi, in

(b)

če prvi nosilec gospodarske dejavnosti na podlagi razpoložljivih podatkov utemeljeno domneva, da bo drugi nosilec gospodarske dejavnosti plačal dohodek ali zagotovil tako plačilo v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je posameznik, za katerega prvi nosilec gospodarske dejavnosti ob upoštevanju člena 3 ve, da je rezident druge države članice.

Če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, se za plačilo, ki ga je izvedel ali zagotovil prvi nosilec gospodarske dejavnosti, šteje, da je bilo izvedeno ali zagotovljeno v neposredno korist upravičenega lastnika iz točke (b) navedenega pododstavka.

2.   Subjekt ali pravni dogovor, ki ima sedež dejanske uprave v državi članici in za katerega ne velja učinkovito obdavčevanje na podlagi splošnih pravil o neposrednem obdavčenju, ki se uporabljajo v tej državi članici ali v državi članici, v kateri je subjekt ali pravni dogovor ustanovljen, ali v kateri koli državi ali jurisdikciji, kjer je sicer rezident za davčne namene, se ob prejemu plačila obresti ali ob zagotovilu takega plačila šteje za plačilnega zastopnika.

Za vrste subjektov in pravnih dogovorov z okvirnega seznama v Prilogi II se za namene tega odstavka šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje.

Kadar subjekt ali pravni dogovor ne sodi v nobeno vrsto z okvirnega seznama v Prilogi II ali kadar je v tej prilogi sicer zajet, vendar trdi, da zanj velja učinkovito obdavčevanje, nosilec gospodarske dejavnosti ugotovi, ali zanj velja učinkovito obdavčevanje na podlagi splošno priznanih dejstev ali uradnih dokumentov, ki jih predloži subjekt ali pravni dogovor ali so na voljo v skladu z ukrepi skrbnega pregleda strank, uvedenimi v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

Kateri koli nosilec gospodarske dejavnosti, ustanovljen v državi članici, ki izvede plačilo obresti ali zagotovi tako plačilo subjektu ali pravnemu dogovoru iz tega odstavka, ki ima sedež dejanske uprave v državi članici, ki ni država, v kateri je ustanovljen nosilec gospodarske dejavnosti, ob uporabi podatkov, navedenih v četrtem pododstavku člena 2(3), ali drugih razpoložljivih podatkov obvesti pristojni organ v državi članici, kjer je ustanovljen, o naslednjem:

(i)

nazivu subjekta ali pravnega dogovora, če naziv obstaja;

(ii)

njegovi pravni obliki;

(iii)

njegovem sedežu dejanske uprave;

(iv)

celotnem znesku plačila obresti, določenem v skladu s členom 8, izvršenem ali zagotovljenem subjektu ali pravnemu dogovoru;

(v)

datumu zadnjega plačila obresti.

Posamezniki, ki se štejejo za upravičene lastnike plačil obresti, ki so bila izvršena ali zagotovljena subjektom ali pravnim dogovorom iz prvega pododstavka tega odstavka, se določijo v skladu s pravili iz člena 2(4). Kadar se uporablja točka (c) člena 2(4), subjekt ali pravni dogovor, kadar koli posameznik naknadno postane upravičen do sredstev, ki prinašajo tako plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo plačilo obresti, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave, zagotovi podatke iz drugega pododstavka člena 8(1). Subjekt ali pravni dogovor obvesti pristojni organ tudi o vsaki morebitni spremembi svojega sedeža dejanske uprave.

Obveznosti iz petega pododstavka veljajo deset let od datuma zadnjega plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme oziroma mu je zagotovljen, ali od najnovejšega datuma, ko posameznik postane upravičen do sredstev, ki prinašajo tako plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo plačilo obresti, pri čemer velja poznejši datum.

Če subjekt ali pravni dogovor v primeru, ko se uporablja točka (c) člena 2(4), premesti svoj sedež dejanske uprave v drugo državo članico, pristojni organ prve države članice sporoči pristojnemu organu nove države članice naslednje podatke:

(i)

znesek plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme ali mu je zagotovljen in še ni krit s preteklimi upravičenji do določenih sredstev;

(ii)

datum zadnjega plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme oziroma mu je zagotovljen, ali najnovejši datum, ko posameznik postane upravičen do vseh ali dela sredstev, ki prinašajo tako plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo plačilo obresti, pri čemer velja poznejši datum.

Ta odstavek se ne uporablja, kadar subjekt ali pravni dogovor dokaže, da zanj velja eden od naslednjih primerov:

(a)

je kolektivni naložbeni podjem ali drug kolektivni naložbeni sklad ali shema, kot so opredeljeni v točki (d)(i) in (iii) ali točki (e)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 6(1);

(b)

je institucija, ki zagotavlja pokojninske ali zavarovalne storitve, oziroma podjetje, ki ga je taka institucija pooblastila za upravljanje njenih sredstev;

(c)

je po veljavnih postopkih v državi članici, katere rezident je za davčne namene ali ima v njej sedež dejanske uprave, priznan kot izvzet iz učinkovitega obdavčevanja v okviru splošnih pravil za neposredno obdavčevanje, ker deluje v izključno javnokoristne dobrodelne namene;

(d)

je skupno upravičeno lastništvo, za katero je nosilec gospodarske dejavnosti, ki je izvedel ali zagotovil plačilo, na podlagi člena 3 ugotovil identiteto in rezidentstvo vseh upravičenih lastnikov in nosilec gospodarske dejavnosti zato deluje kot plačilni zastopnik na podlagi odstavka 1 tega člena.

3.   Subjekt iz odstavka 2, ki je podoben kolektivnemu naložbenemu podjemu ali kolektivnemu naložbenemu skladu ali shemi iz točke (a) osmega pododstavka odstavka 2, ima možnost, da se za namene te direktive obravnava kot takšen podjem, naložbeni sklad ali shema.

Možnost iz prvega pododstavka tega odstavka lahko subjekt izkoristi tako, da ji država članica, v kateri ima sedež dejanske uprave, izda potrdilo v tem smislu. Pravni subjekt potrdilo predloži nosilcu gospodarske dejavnosti, ki je plačal ali zagotovil plačilo obresti. Nosilec gospodarske dejavnosti je v tem primeru oproščen obveznosti iz četrtega pododstavka odstavka 2.

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba te direktive, države članice določijo podrobna pravila glede možnosti iz prvega pododstavka tega odstavka za subjekte, ki imajo sedež dejanske uprave na njihovem ozemlju.“;

5.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Opredelitev plačila obresti

1.   V tej direktivi ‚plačilo obresti‘ pomeni:

(a)

obresti, plačane ali pripisane na račun, ki se nanašajo na dolžniške terjatve vseh vrst, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko in ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic; kazni zaradi zamude pri plačilih se ne štejejo kot plačila obresti;

(b)

vsak dohodek, plačan, realiziran ali pripisan na račun, ki se nanaša na vrednostne papirje vseh vrst, razen kadar se dohodek neposredno šteje za plačilo obresti v skladu s točko (a), (c), (d) ali (e) in kadar:

(i)

pogoji donosa na kapital, določeni na dan izdaje, zagotavljajo, da vlagatelj ob zapadlosti prejme vsaj 95 % vloženega kapitala, ali

(ii)

pogoji, določeni na dan izdaje, določajo, da je vsaj 95 % dohodka iz vrednostnih papirjev povezanega z obrestmi ali vrstami dohodka iz točk (a), (c), (d) ali (e);

(c)

obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a) in kakršen koli obračunan ali h glavnici pripisan dohodek pri prodaji, povračilu ali odkupu vrednostnih papirjev iz točke (b);

(d)

dohodek, ki bodisi neposredno bodisi posredno, vključno prek subjekta ali pravnega dogovora iz člena 4(2), izvira iz plačil iz točk (a), (b) ali (c) tega odstavka, če ga razdelijo:

(i)

kolektivni naložbeni podjemi ali drugi kolektivni naložbeni skladi ali sheme, ki so registrirani kot taki v skladu z zakonodajo posamezne države članice ali držav Evropskega gospodarskega prostora, ki niso del Unije, ali ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja zakonodaja v zvezi s kolektivnimi naložbenimi skladi ali shemami ene od teh držav. To velja ne glede na pravno obliko takih podjemov, skladov ali shem in ne glede na kakršno koli omejitev na omejeno skupino vlagateljev pri nakupu, prodaji ali odkupu njihovih delnic ali enot;

(ii)

subjekti, ki so izkoristili možnost iz člena 4(3);

(iii)

kakršen koli kolektivni naložbeni sklad ali shema, ki ni ustanovljena niti na ozemlju iz člena 7 niti v Evropskem gospodarskem prostoru. To velja ne glede na pravno obliko takega sklada ali sheme in ne glede na kakršno koli omejitev na omejeno skupino vlagateljev pri nakupu, prodaji ali odkupu njenih delnic ali enot;

(e)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih, subjektih, naložbenih skladih ali shemah, če ti neposredno ali posredno prek drugih podjemov, skladov ali shem oziroma subjektov ali pravnih dogovorov iz člena 4(2) naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a) tega odstavka ali vrednostne papirje iz točke (b) tega odstavka:

(i)

kolektivni naložbeni podjemi ali drugi kolektivni naložbeni skladi ali sheme, ki so registrirani kot taki v skladu z zakonodajo posamezne države članice ali držav Evropskega gospodarskega prostora, ki niso del Unije, ali ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja zakonodaja v zvezi s kolektivnimi naložbenimi skladi ali shemami ene od teh držav. To velja ne glede na pravno obliko takih podjemov, skladov ali shem in ne glede na kakršno koli omejitev na omejeno skupino vlagateljev pri nakupu, prodaji ali odkupu njihovih delnic ali enot;

(ii)

subjekti, ki so izkoristili možnost iz člena 4(3);

(iii)

kakršen koli kolektivni naložbeni sklad ali shema, ki ni ustanovljena niti na ozemlju iz člena 7 niti v Evropskem gospodarskem prostoru. To velja ne glede na pravno obliko takega sklada ali sheme in ne glede na kakršno koli omejitev na omejeno skupino vlagateljev pri nakupu, prodaji ali odkupu njenih delnic ali enot.

V tej točki se sredstva, ki jih morajo imeti podjemi ali subjekti oziroma naložbeni skladi ali sheme kot zavarovanje v skladu s svojimi sporazumi, pogodbami ali drugim pravnim dokumentom, da lahko izpolnijo svoje naložbene cilje, in pri katerih vlagatelj ni udeležen in do katerih nima zakonskih pravic, ne štejejo kot dolžniške terjatve iz točke (a) oziroma vrednostni papirji iz točke (b);

(f)

prejemki iz pogodbe o življenjskem zavarovanju, če

(i)

je v pogodbi določen zajamčen donos dohodka, ali

(ii)

je dejanska izpolnitev pogodbe več kot 40-odstotno povezana z obrestmi ali dohodkom iz točk (a), (b), (c), (d) in (e).

V tej točki se presežni del vsakega povračila ali delnega povračila s strani zavarovalnice pred zapadlostjo pogodbe o življenjskem zavarovanju ter presežni del vsakega zneska nad vsoto vseh plačil zavarovalnici, ki jih zavarovalnica izplača na podlagi iste pogodbe o življenjskem zavarovanju, šteje za prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju. V primeru celotnega ali delnega prenosa življenjskega zavarovanja na tretjo osebo se presežni del vrednosti prenesene pogodbe nad vsoto vseh plačil zavarovalnici ravno tako šteje za prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju. Prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju, pri kateri se izplača samo pokojnina ali fiksna renta, ki se izplačuje najmanj pet let, se kot tak šteje le, če je povračilo ali prenos na tretjo osebo izvršen pred zaključkom petletnega obdobja. Znesek, ki se izplača samo v primeru smrti, invalidnosti ali bolezni, se ne šteje za prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju.

Države članice pa imajo možnost, da v opredelitev plačila obresti vključijo dohodek iz točke (e) prvega pododstavka za kolektivne naložbene podjeme ali druge naložbene sklade ali sheme, ki so registrirane v skladu z njihovimi pravili, ali ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja njihovo pravo, le v obsegu, da tak dohodek ustreza dobičkom, ki neposredno ali posredno izvirajo iz plačil obresti v smislu točk (a), (b) ali (c) navedenega pododstavka.

V zvezi s točko (f)(ii) prvega pododstavka ima država članica možnost, da v opredelitev plačila obresti vključi prejemke, ne glede na sestavo izpolnitve, če jih izplača ali se pridobijo od zavarovalnice, ki je ustanovljena v tej državi.

Če država članica uporabi eno ali obe možnosti iz drugega in tretjega pododstavka, o tem obvesti Komisijo. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi, da je država članica uporabila to možnost, z dnem take objave pa uporaba te možnosti postane zavezujoča za druge države članice.

2.   V zvezi s točko (b) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o znesku dohodka, ki je plačan, realiziran ali pripisan, se skupni znesek plačila šteje kot plačilo obresti.

V zvezi s točko (c) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o znesku obresti ali dohodka, ki je obračunan ali pripisan h glavnici pri prodaji, povračilu ali odkupu, se skupni znesek plačila šteje kot plačilo obresti.

V zvezi s točkama (d) in (e) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izhaja iz plačil obresti v smislu točk (a), (b) ali (c) navedenega pododstavka, se skupni znesek dohodka šteje kot plačilo obresti.

V zvezi s točko (f) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o znesku prejemka iz pogodbe o življenjskem zavarovanju, se skupni znesek plačila šteje kot plačilo obresti.

3.   V zvezi s točko (e) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima informacij o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške terjatve, ustrezne vrednostne papirje ali delnice ali enote, kakor je opredeljeno v omenjenem odstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %. Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

V zvezi s točko (f)(ii) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotni vrednosti izpolnitve, ki je povezana s plačili obresti v smislu točke (a), (b), (c), (d) ali (e) navedenega pododstavka, se šteje, da ta odstotek presega 40 %.

4.   Kadar se plačilo obresti, kakor je opredeljeno v odstavku 1, plača ali pripiše na račun subjekta ali pravnega dogovora iz člena 4(2), se šteje, da se obračuna posamezniku iz člena 2(4). Pri subjektu to velja samo v primeru, da ta ni uporabil možnosti iz člena 4(3).

5.   V zvezi s točkama (c) in (e) prvega pododstavka odstavka 1 imajo države članice možnost, da od plačilnih zastopnikov na svojem ozemlju zahtevajo obračun obresti ali drugega ustreznega dohodka v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta, ter da tako obračunane obresti ali drug ustrezni dohodek obravnavajo kot plačilo obresti, tudi če v tem obdobju ni prodaje, odkupa ali povračila.

6.   Z odstopanjem od točk (d) in (e) prvega pododstavka odstavka 1 imajo države članice možnost, da iz opredelitve plačila obresti izključijo kakršen koli dohodek iz navedenih določb od podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem, ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja njihovo pravo, če neposredne ali posredne naložbe v dolžniške terjatve iz odstavka 1(a) navedenega pododstavka ali vrednostne papirje iz točke (b) navedenega pododstavka takih podjemov, subjektov, skladov ali shem ne presegajo 15 % njihovih sredstev.

Z odstopanjem od odstavka 4 imajo države članice možnost, da iz opredelitve plačila obresti v odstavku 1 izključijo tista plačila obresti, ki se izvedejo ali pripišejo na račun subjekta ali pravnega dogovora iz člena 4(2), ki ima sedež dejanske uprave na njihovem ozemlju, če neposredne ali posredne naložbe takega subjekta ali pravnega dogovora v dolžniške terjatve iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 ali vrednostne papirje iz točke (b) navedenega pododstavka ne presegajo 15 % njegovih sredstev. Pri subjektu to velja samo v primeru, da ta ni uporabil možnosti iz člena 4(3).

Če država članica uporabi možnost ali obe možnosti iz prvega in drugega pododstavka, o tem obvesti Komisijo. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi, da je država članica uporabila to možnost, z dnem take objave pa uporaba te možnosti postane zavezujoča za druge države članice.

7.   40-odstotne mejne vrednosti iz točk (e) in (f)(ii) prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 3 od 1. januarja 2016 znašajo 25 %.

8.   Odstotki iz točke (e) prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 6 se določajo glede na naložbeno politiko ali glede na naložbeno strategijo in cilje, kot jih opredeljuje dokumentacija, ki ureja delovanje zadevnih podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem.

V tem odstavku dokumentacija vključuje:

(a)

pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi zadevnih podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem;

(b)

kakršen koli sporazum, pogodbo ali drugi pravni dokument, ki ga sklene zadevni podjem, subjekt, naložbeni sklad ali shema, ki je na voljo nosilcu gospodarske dejavnosti, in

(c)

kakršen koli prospekt ali podoben dokument, ki ga izdajo zadevni podjemi, subjekti, naložbeni skladi ali sheme ali je izdan v njihovem imenu in je na voljo njihovim vlagateljem.

Če naložbena politika oziroma naložbena strategija in cilji v tej dokumentaciji niso opredeljeni, se odstotne vrednosti določajo glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem, kot izhaja iz povprečja sredstev na začetku ali na dan izdaje njihovega prvega polletnega poročila in na koncu njihovega zadnjega obračunskega obdobja pred dnem, na katerega plačilni zastopnik upravičenemu lastniku plača ali zagotovi plačilo obresti. Pri novoustanovljenih podjemih, subjektih, naložbenih skladih ali shemah ta dejanska sestava izhaja iz povprečja sredstev na datum začetka in datum prve ocene sredstev, kot je določeno v dokumentaciji, ki ureja delovanje zadevnih podjemov, pravnih subjektov, skladov ali shem.

Sestava sredstev se ugotovi v skladu z veljavnimi pravili države članice ali države Evropskega gospodarskega prostora, ki ni članica Unije, v kateri je kot takšen registriran kolektivni naložbeni podjem ali drug kolektivni naložbeni sklad ali shema, oziroma v skladu s pravom te države, ki ureja njena pravila ali instrumente o ustanovitvi. Ugotovljena sestava je kot taka zavezujoča za druge države članice.

9.   Dohodek iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 se za plačilo obresti šteje samo v obsegu, v katerem so bili vrednostni papirji, iz katerih izvira, prvič izdani 1. julija 2014 ali pozneje. Vrednostni papirji, izdani pred tem datumom, se ne upoštevajo, kar zadeva odstotni vrednosti iz točke (e) navedenega pododstavka in odstavka 6.

10.   Prejemki iz pogodbe o življenjskem zavarovanju se za plačilo obresti na podlagi točke (f) prvega pododstavka odstavka 1 štejejo samo v obsegu, v katerem so bile pogodbe o življenjskem zavarovanju, iz katerih izvirajo, prvič sklenjene 1. julija 2014 ali pozneje.

11.   Države članice imajo možnost, da upoštevajo dohodek iz točke (e)(i) prvega pododstavka odstavka 1, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v registriranih kolektivnih naložbenih podjemih, ki niso KNPVP, priznani v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kot plačilo obresti samo v obsegu, ki se obračuna tem podjemom na dan 1. julija 2014 ali pozneje.

(*2)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).“;"

6.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Podatki, ki jih sporoča plačilni zastopnik

1.   Če je upravičeni lastnik rezident druge države članice, kot je država članica, v kateri je ustanovljen plačilni zastopnik, so minimalni podatki, ki jih mora plačilni zastopnik sporočati pristojnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen:

(a)

identiteta in rezidentstvo upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s členom 3, ali pri skupnem upravičenem lastništvu identiteta in rezidentstvo vseh upravičenih lastnikov, ki spadajo v področje uporabe člena 1(1);

(b)

naziv in naslov plačilnega zastopnika;

(c)

številka računa upravičenega lastnika, ali če nima računa, podatki o dolžniški terjatvi, iz katere izhaja plačilo obresti, ali o pogodbi o življenjskem zavarovanju, vrednostnem papirju ali delnici ali enoti, iz katerih izhaja tako plačilo;

(d)

podatki o plačilu obresti v skladu z odstavkom 2.

Če je upravičeni lastnik rezident države članice, ki ni država članica, v kateri ima plačilni zastopnik iz člena 4(2) sedež dejanske uprave, takšen plačilni zastopnik predloži pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave, podatke, določene v točkah (a) do (d) prvega pododstavka tega odstavka. Tak plačilni zastopnik sporoči tudi naslednje:

(i)

skupni znesek prejetih ali zagotovljenih plačil obresti, za katere se šteje, da se obračunajo njihovim upravičenim lastnikom;

(ii)

če posameznik v skladu s točko (c) člena 2(4) postane upravičeni lastnik, znesek, za katerega se šteje, da se obračuna temu posamezniku, ter datum takega obračuna.

2.   Minimalni podatki o plačilu obresti, ki jih mora sporočati plačilni zastopnik, so razčlenjeni na naslednje skupine plačil obresti in vsebujejo:

(a)

v primeru plačila obresti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 6(1): znesek plačanih ali pripisanih obresti;

(b)

v primeru plačila obresti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi znesek vsakega plačanega, realiziranega ali pripisanega dohodka bodisi skupni znesek plačila;

(c)

v primeru plačila obresti v smislu točke (c) ali (e) prvega pododstavka člena 6(1): znesek obresti ali dohodka iz navedenih točk ali skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila;

(d)

v primeru plačila obresti v smislu točke (d) prvega pododstavka člena 6(1): znesek dohodka iz navedene točke ali skupni znesek razdelitve;

(e)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(4): znesek obresti, ki se lahko pripiše vsakemu upravičenemu lastniku, ki spada v področje uporabe člena 1(1);

(f)

če država članica uporabi možnost iz člena 6(5): znesek letno obračunanih obresti ali drugega ustreznega dohodka;

(g)

v primeru plačila obresti v smislu točke (f) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi prejemek, izračunan v skladu s to določbo, bodisi skupni znesek plačila. Če v primeru prenosa na tretjo osebo plačilni zastopnik nima nobenih podatkov o preneseni vrednosti: vsoto izplačil zavarovalnici v skladu s pogodbo o življenjskem zavarovanju.

Ko plačilni zastopnik sporoči skupne zneske iz točk (b), (c), (d) in (g) prvega pododstavka tega odstavka, o tem obvesti pristojni organ države članice, v kateri je ustanovljen, ali – v primeru plačilnega zastopnika iz člena 4(2) – pristojni organ države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave.

3.   Pri skupnem upravičenem lastništvu plačilni zastopnik pristojnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen, ali – v primeru plačilnega zastopnika iz člena 4(2) – pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave, sporoči, ali je sporočeni znesek za vsakega upravičenega lastnika polni znesek, ki se lahko pripiše upravičenim lastnikom skupaj, delež, ki dejansko pripada zadevnemu upravičenemu lastniku, ali enakovredni delež.

4.   Ne glede na odstavek 2 države članice lahko dovolijo plačilnim zastopnikom, da poročajo samo:

(a)

v primeru plačil obresti v smislu točk (a), (b) ali (d) prvega pododstavka člena 6(1): skupni znesek obresti ali dohodka;

(b)

v primeru plačil obresti v smislu točke (c) ali (e) prvega pododstavka člena 6(1): skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila v zvezi s takimi plačili;

(c)

v primeru plačil obresti v smislu točke (f) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi prejemke, o katerih pristojni organ države članice rezidentstva upravičenega lastnika ni bil obveščen drugače s strani plačilnega zastopnika, neposredno ali prek njegovega davčnega zastopnika ali pristojnega organa druge države članice v skladu s katero koli zakonodajno določbo, ki se razlikuje od določb, potrebnih za izvajanje te direktive, bodisi skupni znesek, izplačan na podlagi pogodb o življenjskem zavarovanju, iz katerih izhajajo taka plačila.

Plačilni zastopnik mora navesti, ali sporoča skupne zneske iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.“;

7.

člen 9 se spremeni:

(a)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a.   Pristojni organ države članice, v kateri je ustanovljen nosilec gospodarske dejavnosti, sporoči podatke iz četrtega pododstavka člena 4(2) pristojnemu organu druge države članice, v kateri ima subjekt ali pravni dogovor sedež dejanske uprave.

1b.   Če plačilni zastopnik v smislu člena 4(2) premesti sedež dejanske uprave v drugo državo članico, pristojni organ prve države članice pristojnemu organu nove države članice sporoči podatke iz sedmega pododstavka člena 4(2).“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v šestih mesecih po izteku davčnega leta države članice plačilnega zastopnika ali nosilca gospodarske dejavnosti ter zajema naslednje primere, ki so nastopili v tem letu:

(i)

vsa plačila obresti;

(ii)

vse primere, ko posamezniki v skladu s členom 2(4) postanejo upravičeni lastniki;

(iii)

vse premestitve sedeža dejanske uprave plačilnega zastopnika iz člena 4(2).“;

8.

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V prehodnem obdobju, ki se začne z dnem iz člena 17(2) in (3), ter ob upoštevanju člena 13(1) Luksemburg in Avstrija nista dolžna uporabljati določb iz poglavja II.

Navedeni državi prejemata podatke od druge države članice v skladu s poglavjem II.

V prehodnem obdobju je cilj te direktive zagotoviti minimalno stopnjo učinkovitega obdavčevanja prihrankov v obliki plačil obresti, ki se v državi članici plačajo upravičenim lastnikom, ki so posamezniki in za davčne namene rezidenti druge države članice.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Po končanem prehodnem obdobju morata Luksemburg in Avstrija začeti uporabljati določbe iz poglavja II ter prenehati uporabljati davčni odtegljaj in delitev prihodkov iz členov 11 in 12. Če se v prehodnem obdobju Luksemburg ali Avstrija odločita za uporabo določb iz poglavja II, prenehata uporabljati davčni odtegljaj in delitev prihodkov iz členov 11 in 12.“;

9.

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Če je upravičeni lastnik rezident države članice, ki ni država članica, v kateri je plačilni zastopnik ustanovljen, ali v kateri ima – v primeru plačilnega zastopnika iz člena 4(2) – sedež dejanske uprave, Luksemburg in Avstrija v prehodnem obdobju iz člena 10 pobirata davčni odtegljaj po stopnji 15 % v prvih treh letih prehodnega obdobja, po stopnji 20 % v nadaljnjih treh letih in nato po stopnji 35 %.

2.   Plačilni zastopnik pobira davčni odtegljaj na naslednji način:

(a)

v primeru plačila obresti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 6(1): od zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)

v primeru plačila obresti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 6(1): od zneska plačanega, realiziranega ali pripisanega dohodka;

(c)

v primeru plačila obresti v smislu točke (c) ali (e) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi od zneska obresti ali dohodka iz navedenih točk bodisi z enakovredno dajatvijo od skupnega zneska iztržka od prodaje, odkupa ali povračila, ki bremeni upravičenega lastnika;

(d)

v primeru plačila obresti v smislu točke (d) prvega pododstavka člena 6(1): od zneska dohodka iz navedene točke;

(e)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(4): od zneska obresti, ki se lahko pripišejo vsakemu upravičenemu lastniku, ki spada v področje uporabe člena 1(1). Celotni znesek, od katerega se obračuna davek, ne sme presegati zneska plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme oziroma mu je zagotovljen;

(f)

če država članica uporabi možnost iz člena 6(5): od zneska letno obračunanih obresti ali drugega ustreznega dohodka;

(g)

v primeru plačila obresti v smislu točke (f) prvega pododstavka člena 6(1): od prejemka, izračunanega v skladu s to določbo. Države članice lahko plačilnim zastopnikom dovolijo, da pobirajo davčni odtegljaj le od prejemkov, o katerih pristojni organ države članice rezidentstva upravičenega lastnika še ni bil obveščen s strani plačilnega zastopnika ali njegovih davčnih zastopnikov v skladu s katero koli zakonodajno določbo, ki se razlikuje od določb, potrebnih za izvajanje te direktive.

Plačilni zastopnik ob prenosu prihodkov od davčnega odtegljaja pristojnemu organu ta organ obvesti o številu upravičenih lastnikov, ki jih zadeva pobrani davčni odtegljaj in so razvrščeni glede na svojo državo članico rezidentstva.“;

(b)

v odstavku 3 se izraz „točke (a) in (b) odstavka 2“ nadomesti s „točki (a), (b) in (c) odstavka 2“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   V prehodnem obdobju lahko države članice, ki pobirajo davčni odtegljaj, določijo, da se nosilec gospodarske dejavnosti, ki plača obresti ali zagotovi tako plačilo subjektu ali pravnemu dogovoru iz člena 4(2), ki ima sedež dejanske uprave v drugi državi članici, šteje za plačilnega zastopnika namesto subjekta ali pravnega dogovora in da odtegne davek od teh obresti, razen če se je subjekt ali pravni dogovor uradno strinjal, da se podatki o njegovem nazivu, če ta obstaja, pravni obliki, sedežu dejanske uprave in skupnem znesku plačanih ali zagotovljenih obresti sporočijo v skladu s četrtim pododstavkom člena 4(2).“;

10.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Izjeme pri postopku davčnega odtegljaja

1.   Države članice, ki pobirajo davčni odtegljaj v skladu s členom 11, predpišejo naslednje postopke, po katerih lahko upravičeni lastnik zahteva, da se davek ne odtegne:

(a)

postopek, ki omogoča, da upravičeni lastnik izrecno pooblasti plačilnega zastopnika za sporočanje podatkov v skladu s poglavjem II, pri čemer takšno pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih upravičenemu lastniku lahko pripiše ta plačilni zastopnik; v takem primeru se uporablja člen 9;

(b)

postopek, ki zagotavlja, da se davek ne odtegne, če upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži potrdilo, ki se glasi na njegovo ime in ga je izdal pristojni organ države članice, katere je upravičeni lastnik rezident za davčne namene, v skladu z odstavkom 2.

2.   Na zahtevo upravičenega lastnika pristojni organ države članice, katere je rezident za davčne namene, izda potrdilo, ki vsebuje:

(a)

ime, naslov, davčno številko ali enakovredno številko ter datum in kraj rojstva upravičenega lastnika;

(b)

naziv in naslov plačilnega zastopnika;

(c)

številko računa upravičenega lastnika ali, če račun ne obstaja, podatke o vrednostnem papirju.

Takšno potrdilo velja največ tri leta. Potrdilo se izda vsakemu upravičenemu lastniku, ki ga zahteva, v dveh mesecih od vložitve take zahteve.“;

11.

člen 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Če je bil od plačila obresti, ki je bilo pripisano upravičenemu lastniku, v državi članici plačilnega zastopnika odtegnjen davek, država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojim nacionalnim pravom prizna davčni odbitek v višini davčnega odtegljaja.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Če je bilo plačilo obresti, ki je bilo pripisano upravičenemu lastniku, poleg davčnega odtegljaja iz člena 11 obdavčeno še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja in je država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojim nacionalnim pravom ali konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju priznala odbitek davka za takšen davčni odtegljaj, se takšen davčni odtegljaj odbije pred uporabo postopka, določenega v odstavku 2.“;

12.

v drugem pododstavku člena 15(1) se izraz „prilogi“ nadomesti s „Prilogi III“;

13.

prvi stavek člena 18 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija na podlagi statističnih podatkov iz Priloge IV, ki jih ji pošlje vsaka država članica, Svetu vsaka tri leta poroča o izvajanju te direktive.“;

14.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 18a

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18b(2) sprejme ukrepe za:

(a)

opredelitev ponudnikov podatkov, ki jih lahko uporabljajo plačilni zastopniki za pridobitev potrebnih podatkov za ustrezno obravnavo, za namene točk (b), (d) in (e) prvega pododstavka člena 6(1);

(b)

določitev skupnih oblik in praktičnih rešitev, potrebnih za elektronsko izmenjavo podatkov iz člena 9;

(c)

določitev skupnih oblik potrdil in drugih dokumentov, ki omogočajo lažjo uporabo te direktive, zlasti dokumentov, izdanih v državah članicah, ki pobirajo davčni odtegljaj, ki jih država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, uporablja za namene člena 14.

2.   Komisija posodobi seznam iz Priloge III na zahtevo države članice, ki jo to neposredno zadeva.

Člen 18b

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju (v nadaljnjem besedilu: odbor).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

15.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2016. Komisiji takoj pošljejo besedilo navedenih predpisov.

Te predpise začnejo uporabljati prvi dan tretjega koledarskega leta po koledarskem letu, v katerem začne veljati ta direktiva.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 24. marca 2014

Za Svet

Predsednik

A. TSAFTARIS


(1)  UL C 184 E, 8.7.2010, str. 488.

(2)  UL C 277, 17.11.2009, str. 109.

(3)  Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L 157, 26.6.2003, str. 38).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(5)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(6)  Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).

(7)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(8)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


PRILOGA

Priloga k Direktivi 2003/48/ES se spremeni:

1.

Priloga postane „Priloga III“;

2.

vstavi se naslednja priloga kot „Priloga I“:

„PRILOGA I

Okvirni seznam vrst subjektov in pravnih dogovorov, za katere se šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje za namene člena 2(3)

1.

Subjekti in pravni dogovori, katerih kraj ustanovitve ali sedež dejanske uprave je v državi ali jurisdikciji, ki je zunaj ozemlja uporabe te direktive, kot je opredeljeno v členu 7, in ni država ali jurisdikcija iz člena 17(2):

Države in jurisdikcije

Vrste subjektov in pravnih dogovorov

Antigva in Barbuda

Mednarodna družba

Anjouan (Komori)

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Bahami

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Fundacija

Mednarodna družba

Bahrajn

Finančni skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Barbados

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Mednarodna družba z omejeno odgovornostjo

Belize

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Bermudi

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Izvzeta družba

Brunej

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Mednarodni skrbniški sklad

Mednarodna komanditna družba

Cookovi otoki

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodni skrbniški sklad

Mednarodna družba

Mednarodno partnerstvo

Kostarika

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Družba

Džibuti

Izvzeta družba

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Dominika

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Fidži

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Francoska Polinezija

Société (družba)

Société de personnes (osebna družba)

Société en participation (mešana družba)

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Grenada

Mednarodna družba

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Guam

Družba

Samostojno podjetništvo

Partnerstvo

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Gvatemala

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Fundación (fundacija)

Hongkong

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Družba z omejeno odgovornostjo

Kiribati

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Labuan (Malezija)

Offshore družba

Malezijska offshore banka

Offshore komanditna družba

Offshore skrbniški sklad

Libanon

Družbe, ki imajo koristi v okviru sistema offshore družb

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Liberija

Nerezidenčna družba

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Macao

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Fundação (fundacija)

Maldivi

Družba

Partnerstvo

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Severni Marijanski otoki

Izvozna družba

Offshore bančna korporacija

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Marshallovi otoki

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Mavricij

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Globalna družba kategorij 1 in 2

Mikronezija

Družba

Partnerstvo

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Nauru

Skrbniški sklad/skrbniška družba

Družba

Partnerstvo

Samostojno podjetništvo

Tuje volilo

Tuja zapuščina

Druge oblike poslov, o katerih se pogaja z vlado

Nova Kaledonija

Société (družba)

Société civile (civilna družba)

Société de personnes (osebna družba)

Skupno podjetje

Zapuščina pokojne osebe

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Nova Zelandija

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Niue

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Panama

Fideicomiso (skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno pravo) in skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Fundación de interés privado (fundacija)

Mednarodna družba

Palav

Družba

Partnerstvo

Samostojno podjetništvo

Predstavništvo

Credit union (finančna zadruga)

Zadruga

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Filipini

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Portoriko

Zapuščina

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodni bančni subjekt

Saint Kitts in Nevis

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Fundacija

Izvzeta družba

Izvzeta komanditna družba

Sveta Lucija

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Saint Vincent in Grenadine

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Sao Tome in Principe

Mednarodna družba

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Samoa

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodni skrbniški sklad

Mednarodna družba

Offshore banka

Offshore zavarovalnica

Mednarodno partnerstvo

Komanditna družba

Sejšeli

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Singapur

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Salomonovi otoki

Družba

Partnerstvo

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Južna Afrika

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Tonga

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Tuvalu

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Podporni sklad

Združeni arabski emirati

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Offshore družba

Zvezna država Delaware (ZDA)

Družba z omejeno odgovornostjo

Zvezna država Wyoming (ZDA)

Družba z omejeno odgovornostjo

Deviški otoki Združenih držav

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Izvzeta družba

Urugvaj

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Sociedad Anónima Financiera de Inversión

Vanuatu

Sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Izvzeta družba

Mednarodna družba

2.

Subjekti in pravni dogovori, katerih kraj ustanovitve ali sedež dejanske uprave je v državi ali jurisdikciji, navedeni v členu 17(2), za katere se uporablja člen 2(3), dokler zadevna država ali jurisdikcija ne sprejme določb, enakovrednih določbam člena 4(2):

Države in jurisdikcije

Vrste subjektov in pravnih dogovorov

Andora

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Angvila

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Aruba

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Stichting Particulier Fonds

Britanski Deviški otoki

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Družba

Kajmanski otoki

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Izvzeta družba

Guernsey

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Družba

Fundacija

Otok Man

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Družba

Jersey

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Družba

Fundacija

Lihtenštajn

Anstalt (skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno pravo) in skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Stiftung (fundacija)

Monako

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Fondation (fundacija)

Montserrat

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Mednarodna družba

Nizozemski Antili

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Stichting Particulier Fonds

San Marino

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Fondazione (fundacija)

Švica

Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo

Fundacija

Otoki Turks in Caicos

Izvzeta družba

Komanditna družba

Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo“;

3.

vstavi se naslednja priloga kot „Priloga II“:

„PRILOGA II

Okvirni seznam vrst subjektov in pravnih dogovorov, za katere se šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje za namene člena 4(2)

Države

Vrste subjektov in pravnih dogovorov

Pripombe

Vse države članice EU

Evropsko gospodarsko interesno združenje (EEIG)

 

Belgija

Société de droit commun/maatschap (družba civilnega prava ali gospodarska družba brez kakršnega koli pravnega statusa)

Société momentanée/tijdelijke handelsvennootschap (družba brez kakršnega koli pravnega statusa, katere namen je izvajanje ene ali več posebnih gospodarskih dejavnosti)

Société interne/stille handelsvennootschap (družba brez kakršnega koli pravnega statusa, v kateri ima ena ali več oseb pravico do deleža iz dejavnosti, ki jih ena ali več oseb upravlja v njihovem imenu)

Vključena le, če predhodni nosilec gospodarske dejavnosti v plačilni verigi, ki je izvedel ali zagotovil plačilo, ni ugotovil identitete in rezidentstva vseh njenih upravičenih lastnikov, v nasprotnem primeru pa spada v točko (d) člena 4(2).

Te ‚družbe‘ (imena katerih so navedena v francoskem in nizozemskem jeziku) nimajo pravnega statusa, z vidika obdavčitve se uporablja pristop spregleda.

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Bolgarija

Дружество със специална инвестиционна цел (posebna investicijska družba)

Инвестиционно дружество (investicijska družba, ki je ne zajema člen 6)

Subjekt je oproščen plačila davka od dobička pravnih oseb.

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Razen če lahko skrbnik dokaže, da za sklad dejansko velja bolgarsko obdavčenje dohodkov.

Češka

Veřejná obchodní společnost (veř. obch. spol. ali v.o.s.) (partnerstvo)

Sdružení (združenje)

Komanditní společnost

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Danska

Interessentskab (družba z neomejeno odgovornostjo)

Kommanditselskab (komanditna družba)

Kommanditaktieselskab/ Partnerselskab

Partrederi

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Nemčija

Gesellschaft bürgerlichen Rechts (družba civilnega prava)

Kommanditgesellschaft — KG, offene Handelsgesellschaft — OHG (osebna trgovinska družba)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Estonija

Seltsing (osebna družba)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Irska

Partnerstvo in združenje vlagateljev

Irski rezident skrbnik je običajno obdavčen na dohodek iz skrbniškega sklada. Vendar če upravičenec ali skrbnik ni irski rezident, je obdavčen le irski vir dohodka, ki izhaja iz takšnih primerov.

Grčija

Ομόρρυθμος εταιρεία (OE) (družba z neomejeno odgovornostjo)

Ετερόρρυθμος εταιρεία (EE) (komanditna družba)

Za osebne družbe se uporablja davek od dohodkov pravnih oseb. Vendar je do 50 % dobička osebnih družb obdavčenih po posameznih partnerjih v skladu z njihovo individualno davčno stopnjo.

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podobeni pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Španija

Subjekti, za katere se uporablja sistem obdavčevanja pripisanega dobička:

Sociedad civil con o sin personalidad juridica (partnerstvo civilnega prava s pravno osebnostjo ali brez nje),

Herencias yacentes (zapuščina pokojne osebe),

Comunidad de bienes (skupno lastništvo).

Drugi subjekti brez pravne osebnosti, ki so ločena gospodarska enota ali ločena skupina sredstev (člen 35(4) splošnega zakona o davkih – Ley General Tributaria)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Francija

Société en participation (mešana družba)

Société ou association de fait (dejanska družba)

Indivision (skupno lastništvo)

Fiducie

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Italija

Vse družbe civilnega prava in enakovredni subjekti

Kategorija družb civilnega prava vključuje: ‚società in accomandita semplice‘, ‚società semplici‘, associazioni (združenja) umetnikov ali strokovnjakov za izvajanje njihove umetnosti ali poklica brez pravne osebnosti, ‚società in nome collettivo‘, ‚società di fatto‘ (neobičajne ali dejanske družbe) in ‚società di armamento‘.

Države z omejenim številom delničarjev, ki izberejo fiskalno transparentnost

Režim ‚davčne transparentnosti‘ lahko sprejmejo družbe z omejeno odgovornostjo ali zadruge, katerih člani so posamezniki (člen 116 TUIR).

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Razen če lahko skrbnik priskrbi dokumentacijo, ki dokazuje, da je skrbniški sklad rezident za davčne namene in zanj velja učinkovito obdavčevanje pravnih oseb v Italiji.

Ciper

Συνεταιρισμός (partnerstvo)

Σύνδεσμος ali σωματείο (združenje)

 

Συνεργατικές (zadruga)

Samo transakcije s člani.

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Skrbniški skladi, ustanovljeni znotraj ciprske jurisdikcije, se obravnavajo kot transparentni subjekti v skladu z nacionalno zakonodajo.

Latvija

Pilnsabiedrība (družba z neomejeno odgovornostjo)

Komandītsabiedrība (komanditna družba)

Biedrība un nodibinājums (združenje in fundacija)

Lauksaimniecības kooperatīvs (kmetijska zadruga)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Litva

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Luksemburg

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Madžarska

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Madžarska na podlagi nacionalne zakonodaje skrbniške sklade priznava kot ‚subjekte‘.

Malta

Soċjetà In Akkomandita (komanditna družba ‚en commandite‘, kapital katere ni razdeljen na delnice)

Arrangement in participation (združenje ‚en participation‘)

Soċjetà Kooperattiva (zadruga)

Za komanditne družbe ‚en commandite‘, kapital katerih je razdeljen na delnice, velja splošni davek od dohodkov pravnih oseb.

Nizozemska

Vennootschap onder firma (družba z neomejeno odgovornostjo)

Commanditaire vennootschap (zaprta komanditna družba)

Družbe z neomejeno odgovornostjo, zaprta partnerstva in evropska gospodarska interesna združenja so transparentni za davčne namene.

Vereniging (združenje)

Stichting (fundacija)

Verenigingen (združenja) in stichtingen (fundacije) so izvzeti iz plačila davka, razen če trgujejo ali poslujejo.

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Avstrija

Offene Gesellschaft (OG) (družba z neomejeno odgovornostjo)

Offene Handelsgesellschaft (OHG) (osebna trgovinska družba)

Kommanditgesellschaft (KG) (komanditna družba)

Gesellschaft nach bürgerlichem Recht (družba civilnega prava)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Poljska

Spólka jawna (Sp. j.) (družba z neomejeno odgovornostjo)

Spólka komandytowa (Sp. k.) (Komanditna družba)

Spólka komandytowo-akcyjna (S.K.A.) (komanditna delniška družba)

Spólka partnerska (Sp. p.) (poklicno partnerstvo)

Spolka cywilna (s.c.) (družba civilnega prava)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Portugalska

Partnerstva civilnega prava, ki niso inkorporirana v gospodarski obliki

Inkorporirana podjetja, ki se ukvarjajo z navedenimi poklicnimi dejavnostmi, pri katerih so vsi partnerji posamezniki, usposobljeni v istem poklicu

Družbe le s sredstvi, ki jih nadzoruje družinska skupnost ali so v popolni lasti največ petih oseb

 

Družbe, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslovne dejavnosti v Mednarodnem poslovnem središču na Madeiri, upravičene do izvzetja iz IRC (člen 33 EBF)

Člen 33 EBF, ki se uporablja za družbe z dovoljenjem, pridobljenim do 31. decembra 2000, določa, da so do 31. decembra 2011 oproščene plačila davka od dohodkov pravnih oseb.

Neinkorporirana združenja

 

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

V skladu s portugalskim pravom so dovoljeni le skrbniški skladi, ki jih na podlagi tujega prava ustanovijo pravne osebe v Mednarodnem poslovnem središču na Madeiri.

Romunija

Association (partnerstvo)

Cooperative (zadruga)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Slovenija

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Slovaška

Verejná obchodná spoločnosť (družba z neomejeno odgovornostjo)

Komanditn á spoločnosť (komanditna družba)

Združenie (združenje)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Finska

avoin yhtiö/öppet bolag (partnerstvo)

kommandiittiyhtiö/kommanditbolag (komanditna družba)

’Skrbniški sklad’ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Švedska

handelsbolag (družba z neomejeno odgovornostjo)

kommanditbolag (komanditna družba)

enkelt bolag (osebna družba)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

 

Združeno kraljestvo

Družba z neomejeno odgovornostjo

Komanditna družba

Družba z omejeno odgovornostjo

Družbe z neomejeno odgovornostjo; družbe z omejeno odgovornostjo so transparentne za davčne namene.

Združenje vlagateljev (v katerem so člani upravičeni do določenega deleža sredstev)

 

Gibraltar (1)

‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Dohodki skrbniškega sklada so oproščeni plačila davka v skladu s pravili o davku od dohodka iz leta 1992, če:

(a)

skrbniški sklad ustanovi oseba, ki ni rezident, ali če se ustanovi v njenem imenu; in

(b)

je dohodek

obračunan ali dosežen zunaj Gibraltarja ali

ga prejme skrbniški sklad in v primeru, da bi ga prejel upravičenec neposredno, ne bi bil obdavčljiv v skladu z odlokom o davku od dohodka.

To ne velja, če je bil skrbniški sklad ustanovljen pred 1. julijem 1983 in če so rezidenti Gibraltarja v skladu s pogoji sklada izrecno izključeni kot upravičenci.

4.

naslednja priloga se doda kot „Priloga IV“:

„PRILOGA IV

Seznam podatkov, ki jih morajo države članice vsako leto predložiti Komisiji za statistične namene

1.   Ekonomski podatki

1.1   Davčni odtegljaj:

Za Avstrijo in Luksemburg (dokler uporabljata prehodne določbe, določene v poglavju III): skupni letni znesek davčnega prihodka od davčnega odtegljaja, razdeljen po državah članicah, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

Za Avstrijo in Luksemburg (dokler uporabljata prehodne določbe, določene v poglavju III): skupni letni znesek davčnega prihodka od davčnega odtegljaja na podlagi člena 11(5), ki si ga delita z drugimi državami članicami.

Podatke o skupnih zneskih, zbranih na podlagi davčnega odtegljaja, razdeljenih po državah članicah, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti, je treba poslati tudi nacionalni instituciji, ki je pristojna za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci.

1.2   Znesek plačil obresti/iztržkov od prodaje:

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za določbo o prostovoljnem razkritju iz člena 13, znesek plačil obresti na njihovem ozemlju, za katerega velja izmenjava podatkov na podlagi člena 9, razdeljen po državah članicah ali odvisnih in pridruženih ozemljih, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za določbo o prostovoljnem razkritju iz člena 13, znesek iztržkov od prodaje na njihovem ozemlju, za katerega velja izmenjava podatkov na podlagi člena 9, razdeljen po državah članicah ali odvisnih in pridruženih ozemljih, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za mehanizem prostovoljnega razkritja, znesek plačil obresti, za katere velja izmenjava podatkov, razdeljen po vrstah plačil obresti v skladu s skupinami iz člena 8(2).

Podatke v zvezi s skupnimi zneski plačil obresti in iztržki od prodaje, razdeljenimi po državah članicah, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti, je treba sporočiti tudi nacionalni instituciji, ki je pristojna za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci.

1.3   Upravičeni lastnik:

Za vse države članice: število upravičenih lastnikov, ki so rezidenti v drugih državah članicah ter na odvisnih in pridruženih ozemljih, razdeljeno po državah članicah ali odvisnih in pridruženih ozemljih, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

1.4   Plačilni zastopniki:

Za vse države članice: število plačilnih zastopnikov (na državo članico pošiljateljico), ki so vključeni v izmenjavo podatkov ali davčni odtegljaj za namene te direktive.

1.5   Plačilni zastopniki ob prejemu:

Za vse države članice: število plačilnih zastopnikov ob prejemu, ki so prejeli plačila obresti v smislu člena 6(4). To zadeva države članice pošiljateljice, v katerih so se obresti izplačale plačilnim zastopnikom ob prejemu, katerih sedež dejanske uprave je v drugi državi članici, in države članice prejemnice, ki imajo takšne subjekte ali pravne dogovore na svojem ozemlju.

2.   Tehnični podatki

2.1   Zapisi:

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za določbo o prostovoljnem razkritju iz člena 13: število poslanih in prejetih zapisov. En zapis pomeni eno plačilo za enega upravičenega lastnika.

2.2   Obdelani/popravljeni zapisi:

Število in odstotek sintaktično neveljavnih zapisov, ki jih je mogoče obdelovati.

Število in odstotek sintaktično neveljavnih zapisov, ki jih ni mogoče obdelovati.

Število in odstotek neobdelanih zapisov.

Število in odstotek zapisov, ki so bili popravljeni na zahtevo.

Število in odstotek zapisov, ki so bili popravljeni na lastno pobudo.

Število in odstotek zapisov, ki so bili uspešno obdelani.

3.   Neobvezne postavke:

3.1

Za države članice: znesek plačil obresti subjektom ali pravnim dogovorom, za katerega velja izmenjava podatkov iz člena 4(2), razdeljen po državah članicah, kjer imajo subjekti sedež dejanske uprave.

3.2

Za države članice: znesek iztržkov od prodaje subjektom ali pravnim dogovorom, za katerega velja izmenjava podatkov iz člena 4(2), razdeljen po državah članicah, kjer imajo subjekti kraj ustanovitve.

3.3

Ustrezni deleži skupnega letnega davka, zbranega od davkoplačevalcev rezidentov s plačili obresti, ki so jih izvedli domači in tuji plačilni zastopniki.“

(1)  Združeno kraljestvo je država članica, odgovorna za zunanje odnose Gibraltarja, v skladu s členom 355(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.“;


SKLEPI

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/79


SKLEP SVETA 2014/212/SZVP

z dne 14. aprila 2014

o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/183/SZVP z dne 22. aprila 2013 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (1) in zlasti člena 19 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/183/SZVP.

(2)

Svet je v skladu s členom 22(2) Sklepa 2013/183/SZVP opravil pregled seznamov oseb in subjektov iz prilog II in III k Sklepu 2013/183/SZVP, za katera se uporabljajo točke (b) in (c) člena 13(1) ter točke (b) in (c) člena 15(1). Svet je ugotovil, da bi se za zadevne osebe in subjekte, razen za eno osebo iz Priloge II, morali še naprej uporabljati ukrepi iz navedenega sklepa.

(3)

Poleg tega bi bilo treba vnos glede enega subjekta s seznama iz Priloge I črtati iz Priloge II.

(4)

Nadalje bi bilo treba spremeniti člen 22.

(5)

Poleg tega je Odbor za sankcije, ustanovljen z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1718 (2006) o Demokratični ljudski republiki Koreji, 31. decembra 2013 posodobil seznam posameznikov in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(6)

Seznama oseb in subjektov iz prilog I in II k Sklepu 2013/183/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2013/183/SZVP se spremeni:

1.

v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ukrepi iz točk (b) in (c) člena 13(1) ter točk (b) in (c) člena 15(1) se redno pregledujejo vsaj vsakih 12 mesecev. Prenehajo se uporabljati za zadevne osebe in subjekte, če Svet v skladu s postopkom iz člena 19(2) ugotovi, da pogoji za njihovo uporabo niso več izpolnjeni“;

2.

prilogi I in II k Sklepu 2013/183/SZVP se spremenita, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  UL L 111, 23.4.2013, str. 52.


PRILOGA

1.   

V Prilogi I k Sklepu 2013/183/SZVP se vstavi naslednji naslov:

„Seznam oseb iz člena 13(1)(1) ter oseb in subjektov iz člena 15(1)(a)“.

2.   

V Prilogi I k Sklepu 2013/183/SZVP, se podnaslov „A. Seznam oseb iz člena 13(1)(a)“ nadomesti z naslednjim podnaslovom:

„A.

Osebe“.

3.   

Vnosi za naslednje osebe iz Priloge I k Sklepu 2013/183/SZVP se nadomestijo z vnosi v nadaljevanju:

 

Ime

Drugo ime

Datum rojstva

Datum uvrstitve na seznam

Druge informacije

„1.

Chang Myong- Chin

Jang Myong-Jin

Datum rojstva: 19.2.1968;

drug mogoč datum rojstva: 1965 ali 1966

22.1.2013

Generalni direktor postaje za izstrelitev satelitov Sohae in vodja centra za izstrelitev, v katerem sta bila izstreljena satelita 13. aprila in 12. decembra 2012.

2.

Ra Ky'ong-Su

Ra Kyung-Su

Datum rojstva: 4.6.1954;

št. potnega lista: 645120196

22.1.2013

Ra Ky'ong-Su je uradnik Tanchon Commercial Bank. V tej funkciji je omogočal transakcije za to banko. Banko Tanchon je Odbor za sankcije aprila 2009 uvrstil na seznam kot najpomembnejši finančni subjekt DLRK, odgovoren za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja.

3.

Kim Kwang-il

 

Datum rojstva: 1.9.1969;

št. potnega lista: PS381420397

22.1.2013

Kim Kwang-il je uradnik Tanchon Commercial Bank. V tej funkciji je omogočal transakcije za to banko in za Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Banko Tanchon je Odbor za sankcije aprila 2009 uvrstil na seznam kot najpomembnejši finančni subjekt DLRK, odgovoren za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja. Korporacija KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem.“

4.   

V Prilogi I k Sklepu 2013/183/SZVP, se podnaslov „B. Seznam subjektov iz člena 15(1)(a)“ nadomesti z naslednjim podnaslovom:

„B.

Subjekti“.

5.   

Vnosi za naslednje subjekte iz Priloge I k Sklepu 2013/183/SZVP se nadomestijo z vnosi v nadaljevanju:

 

Ime

Drugo ime

Lokacija

Datum uvrstitve na seznam

Druge informacije

„1.

Korea Ryonha Machinery Joint Venture Corporation

Chosun Yunha Machinery Joint Operation Company; Korea Ryenha Machinery J/V Corporation; Ryonha Machinery Joint Venture Corporation; Ryonha Machinery Corporation; Ryonha Machinery; Ryonha Machine Tool; Ryonha Machine Tool Corporation; Ryonha Machinery Corp; Ryonhwa Machinery Joint Venture Corporation; Ryonhwa Machinery JV; Huichon Ryonha Machinery General Plant; Unsan; Unsan Solid Tools in Millim Technology Company

Tongan-dong, centralno okrožje, Pyongyang, DLRK; Mangungdae- gu, Pyongyang, DLRK; okrožje Mangyongdae, Pyongyang, DLRK.

E-naslovi: ryonha@silibank.com; sjc-117@hotmail.com; in millim@silibank.com

Telefonske številke: 850-2-18111; 850-2-18111-8642 in 850 2 18111-3818642

Številka telefaksa: 850-2-381-4410

22.1.2013

Korea Ryonbong General Corporation je matična družba korporacije Korea Ryonha Machinery Joint Venture Corporation. Korea Ryonbong General Corporation, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je obrambni konglomerat, specializiran za nabavo blaga za obrambno industrijo DLRK in za podporo njeni prodaji vojaškega blaga.“

6.   

S seznama iz Priloge II k Sklepu 2013/183/SZVP se črtajo osebe in subjekti, navedeni v nadaljevanju:

A.

Osebe

1.

Chang Song-taek

B.

Subjekti

1.

Korea Complex Equipment Import Corporation


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/83


SKLEP SVETA 2014/213/SZVP

z dne 14. aprila 2014

o spremembi Sklepa 2010/638/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 25. oktobra 2010 sprejel Sklep 2010/638/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji (1).

(2)

Glede na razvoj dogodkov v Republiki Gvineji bi bilo treba umakniti embargo na orožje in embargo na opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo.

(3)

Sklep 2010/638/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Sklepu 2010/638/SZVP se člena 1 in 2 črtata.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  UL L 280, 26.10.2010, str. 10.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/84


SKLEP SVETA 2014/214/SZVP

z dne 14. aprila 2014

o spremembi Sklepa 2013/184/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru/Burmi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/184/SZVP (1).

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2013/184/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 30. aprila 2015.

(3)

Sklep 2013/184/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2013/184/SZVP se spremeni:

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Ta sklep se uporablja do 30. aprila 2015 in se redno pregleduje. Če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, se ta sklep podaljša ali ustrezno spremeni.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  Sklep Sveta 2013/184/SZVP z dne 22. aprila 2013 o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru/Burmi in razveljavitvi Sklepa 2010/232/SZVP (UL L 111, 23.4.2013, str. 75).


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/85


SKLEP SVETA

z dne 14. aprila 2014

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini

(2014/215/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 213 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Unijo in Ukrajino je začel veljati 1. marca 1998. Dvostranski politični dialog in gospodarsko sodelovanje sta se dodatno razvijala v okviru pridružitvenega načrta EU-Ukrajina, sprejetega 23. novembra 2009. Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi), ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine (DCFTA), je bil dosežen s pogajanji v obdobju od 2007 do 2011 in parafiran leta 2012. Dne 21. novembra 2013 je kabinet ministrov Ukrajine odločil, da začasno prekine podpis Sporazuma o pridružitvi. Vendar je po odstopu ukrajinske vlade februarja 2014 sedanja ukrajinska vlada izrazila pripravljenost za podpis Sporazuma o pridružitvi v bližnji prihodnosti. Evropski svet je 6. marca 2014 v svoji izjavi o Ukrajini razglasil svojo zavezo, da kmalu podpiše vsa politična poglavja iz Sporazuma o pridružitvi in da enostransko sprejme ukrepe, ki bodo Ukrajini omogočili bistvene koristi od DCFTA.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v ta namen je Komisija sprejela 11. marca 2014.

(2)

Trenutna politična kriza zelo škodljivo vpliva na že tako negotovo gospodarsko in finančno stabilnost Ukrajine. Ukrajina se sooča z zelo šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se naglo poslabšuje, gospodarstvo pa ponovno drsi v recesijo. Dejanska prekinitev pomoči Rusije iz naslova finančnega svežnja v višini 15 milijard USD in od aprila 2014 napovedana ukinitev nižjih cen plina, ki jih je predhodno odobrilo podjetje Gazprom, bosta položaj še dodatno poslabšali. V takih razmerah se Ukrajina sooča z resnim tveganjem, da v bližnji prihodnosti ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti.

(3)

Po odstopu predhodne vlade je ukrajinski parlament 22. oziroma 27. februarja 2014 imenoval novega začasnega predsednika in novo vlado. Čeprav je ukrajinska ustava iz leta 2004 ponovno uveljavljena in so predsedniške volitve napovedane za 25. maj 2014, pa Ukrajina ni mogla ponovno doseči politične stabilnosti, ker je Ruska federacija nedavno prekršila njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

(4)

V tem okviru Ukrajina prosi za nujno finančno pomoč mednarodnih posojilodajalcev in donatorjev. Če bi sklep za zagotovitev take finančne pomoči sprejela Parlament in Svet v skladu s členom 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v okviru rednega zakonodajnega postopka, hitro izplačilo makrofinančne pomoči Unije Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v prvi polovici leta 2014 ne bi bilo možno in tako ne bi prispevalo h kritju nujnih finančnih potreb Ukrajine. Zato je upravičena zagotovitev makrofinančne pomoči Unije na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 213 PDEU.

(5)

Nujnost pomoči se nanaša na takojšnjo potrebo Ukrajine po finančnih sredstvih, poleg tistih, ki jih bodo zagotovile druge mednarodne finančne institucije in drugi dvostranski donatorji, ter makrofinančne pomoči, predvidene s Sklepom Sveta 2002/639/ES (1) in Sklepom št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(6)

Trenutna kriza v Ukrajini opravičuje izjemno uporabo nujnega postopka v skladu s členom 213 PDEU. Ta sklep o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini ne posega v druge prihodnje posle makrofinančne pomoči.

(7)

Po odstopu ukrajinske vlade je Unija ob različnih priložnostih razglasila svojo zavezanost k podpori novi ukrajinski vladi pri njenih namerah, da se položaj stabilizira in nadaljevanju izvajanja reform. Unija je razglasila tudi, da je pripravljena v celoti podpreti prizadevanja mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih institucij, zlasti Mednarodni denarni sklad (MDS), v zvezi s svežnjem mednarodne pomoči za obravnavo nujnih potreb Ukrajine, ki je pogojena z jasno zavezanostjo k reformam. Finančna podpora Unije Ukrajini je skladna s politiko Unije, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva.

(8)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene obravnavi takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje političnega programa, ki vsebuje takojšnje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe za strukturne reforme, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(9)

Pričakuje se, da se bodo ukrajinski organi in MDS kmalu dogovorili o gospodarskem programu, ki bo podprt s finančnim dogovorom MDS.

(10)

Komisija je 5. marca 2014 glede na drastično poslabšanje plačilnobilančnega položaja v Ukrajini napovedala sveženj podpore, ki vključuje predlagano makrofinančno pomoč Unije. Ta sveženj je bil potrjen na izrednem zasedanju Evropskega sveta 6. marca 2014. Ta sveženj vključuje finančno pomoč v višini 11 milijard EUR v obdobju 2014–2020, vključno z nepovratnimi sredstvi v skupnem znesku 1,565 milijarde EUR v istem obdobju, zagotovljenimi v okviru evropskega instrumenta sosedstva, sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, instrumenta za prispevek k stabilnosti in miru ter proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Izplačilo makrofinančne pomoči Unije, predvideno s Sklepom 2002/639/ES in Sklepom št. 646/2010/EU, se lahko izvede takoj, ko bo vzpostavljen program MDS.

(11)

Ker je Ukrajina država, vključena v evropsko sosedsko politiko, je upravičena do makrofinančne pomoči Unije.

(12)

Glede na to, da bodo drastično povečane potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju predvidoma precej višje od sredstev, ki jih bodo zagotovili MDS in druge večstranske institucije, predstavlja nujna makrofinančna pomoč Unije, ki se zagotovi Ukrajini, v okviru trenutnih izrednih razmer ustrezen odziv na prošnjo Ukrajine za podporo pri finančni stabilizaciji. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančnega dogovora MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Ukrajine.

(13)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja zunanjega financiranja Ukrajine, s čimer bi podprla njen gospodarski in družbeni razvoj.

(14)

Znesek makrofinančne pomoči Unije temelji na predhodni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in finančna sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(15)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(17)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(18)

Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali biti posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne rasti in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje pogojev in doseganje navedenih ciljev.

(19)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(20)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne vpliva na pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta.

(21)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(22)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 1 milijarde EUR, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo in reforme Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije). Pomoč prispeva k pokrivanju nujnih plačilnobilančnih potreb Ukrajine, kot so opredeljene v gospodarskem programu vlade, ki ga podpira MDS.

2.   Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in jih nato posodi Ukrajini. Rok zapadlosti posojil ne sme presegati 15 let.

3.   Izplačevanje makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Ukrajino, in v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenem načrtu EU-Ukrajina, dogovorjenem v okviru evropske sosedske politike.

4.   Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi na področju izplačil, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

5.   Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje enega leta, ki se začne na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1) tega sklepa. Obdobje razpoložljivosti se lahko podaljša s sklepom Sveta na predlog Komisije.

6.   Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma jo zamrzne ali prekine.

Člen 2

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

Komisija spremlja izpolnjevanje tega predpogoja skozi celotno obdobje izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

Ta člen se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (4).

Člen 3

1.   Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z ukrajinskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev.

Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Ukrajina ob podpori MDS.

2.   Namen teh pogojev je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.   Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga sklenejo Komisija in ukrajinske oblasti.

4.   Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, vključno s tem, ali so gospodarske politike Ukrajine v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.   Komisija pod pogoji iz odstavka 3 da na voljo makrofinančno pomoč Unije v dveh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju. Če okoliščine to izjemoma zahtevajo, se makrofinančna pomoč Unije da na voljo v enem posojilnem obroku.

2.   Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (5).

3.   Komisija sklene, da bo izplačala posojilne obroke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

predpogoj iz člena 2;

(b)

stalni zadovoljivi dosežki pri izvajanju programa politik, ki vsebuje prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, podprte z nepreventivnim kreditnim dogovorom z MDS;

(c)

izpolnitev pogojev ekonomske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem okviru.

Če je predviden drugi obrok, se ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

4.   Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

5.   Makrofinančna pomoč Unije se izplača Nacionalni banki Ukrajine.

6.   Izplačilo se začne takoj, ko je zagotovljen program MDS.

Člen 5

1.   Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute posla ter ne vključujeta Unije v spremembe rokov zapadlosti oziroma je ne izpostavljata tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.   Če okoliščine to dopuščajo in če Ukrajina za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora ustrezna klavzula biti vključena tudi v pogoje posojil, ki jih najame Komisija.

3.   Če okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če Ukrajina za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne vpliva na podaljšanje roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.   Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Ukrajina.

5.   Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.   Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (6) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (7).

2.   Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.   Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, ki se skleneta z ukrajinskimi organi, vsebujeta določbe o:

(a)

zagotovitvi, da Ukrajina redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;

(b)

zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (8), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (9) ter Uredbo (Euratom, EU) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(c)

izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(d)

izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene; in

(e)

zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.   Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami spremlja ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so ustrezni za tako pomoč.

Člen 7

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno tega izvajanja. V tem poročilu:

(a)

preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)

oceni gospodarske razmere in napovedi za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

(c)

navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Ukrajine ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.   Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(5) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  Sklep Sveta 2002/639/ES z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (UL L 209, 6.8.2002, str. 22).

(2)  Sklep št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 179, 14.7.2010, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(4)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(5)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(10)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/91


IZVEDBENI SKLEP SVETA 2014/216/SZVP

z dne 14. aprila 2014

o izvajanju Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (1) in zlasti člena 2(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 5. marca 2014 sprejel Sklep 2014/119/SZVP.

(2)

Na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu 2014/119/SZVP bi bilo treba dodati še druge osebe.

(3)

Poleg tega bi bilo treba spremeniti podatke o identiteti treh oseb s seznama iz Priloge k Sklepu 2014/119/SZVP.

(4)

Prilogo k Sklepu 2014/119/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Osebe s seznama iz Priloge I k temu sklepu se dodajo na seznam iz Priloge k Sklepu 2014/119/SZVP.

Člen 2

Priloga k Sklepu 2014/119/SZVP se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  UL L 66, 6.3.2014, str. 26.


PRILOGA I

Osebe iz člena 1

 

Ime

Podatki o identiteti

Utemeljitev

Datum uvrstitve na seznam

19.

Sergej Arbuzov

rojen 24. marca 1976, nekdanji ukrajinski predsednik vlade

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15.4. 2014

20.

Jurij Ivanjuščenko

rojen 21. februarja 1959, poslanska skupina MP

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014

21.

Oleksander Klimenko

rojen 16. novembra 1980, nekdanji minister za prihodke in dajatve

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014

22.

Edvard Stavicki

rojen 4. oktobra 1972, nekdanji ukrajinski minister za gorivo in energijo

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

15. 4. 2014


PRILOGA II

Vnosi za naslednje osebe s seznama iz Priloge k Sklepu 2014/119/SZVP se nadomestijo z vnosi v nadaljevanju:

 

Ime

Podatki o identiteti

Utemeljitev

Datum uvrstitve na seznam

9.

Oleksandr Viktorovych Yanukovych

rojen 10. julija 1973, sin nekdanjega predsednika, poslovnež

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

6. 3. 2014

12.

Serhii Petrovych Kliuiev

rojen 19. avgusta 1969, brat Andriija Kliuieva, poslovnež

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

6. 3. 2014

14.

Oleksii Mykolayovych Azarov

rojen 13. julija 1971, sin nekdanjega predsednika vlade Azarova

Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

6. 3. 2014


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/94


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 11. aprila 2014

o finančnem prispevku Unije za nujne ukrepe za boj proti osepnicam ovac v Bolgariji leta 2013 ter v Grčiji v letih 2013 in 2014

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 2334)

(Besedilo v bolgarskem in grškem jeziku je edino verodostojno)

(2014/217/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 3 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Osepnice ovac so nalezljiva virusna bolezen pri ovcah in kozah, ki resno vpliva na donosnost reje ovac ter povzroča motnje v trgovini znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Pri izbruhu osepnice ovac obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga ovčerejska gospodarstva v isti državi članici, pa tudi na druge države članice in tretje države prek trgovine z živimi ovcami ali ovčjimi proizvodi.

(3)

Direktiva Sveta 92/119/EGS (2) določa ukrepe, ki jih mora država članica ob izbruhu takoj pričeti izvajati, da se prepreči nadaljnje širjenje virusa in izkorenini bolezen.

(4)

V skladu s členom 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred prevzemom obveznosti za odhodke iz proračuna Unije sprejmejo sklep o financiranju, ki določa bistvene elemente ukrepa, povezanega z odhodki.

(5)

Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. V skladu s členom 3 navedene odločbe državi članici prejmeta finančni prispevek za kritje stroškov nekaterih ukrepov za izkoreninjenje osepnice ovac.

(6)

Člen 3(6) Odločbe 2009/470/ES določa pravila o deležih stroškov, nastalih v državah članicah, ki jih lahko krije finančni prispevek Unije.

(7)

Za plačilo finančnega prispevka Unije za nujne ukrepe za izkoreninjenje osepnice ovac veljajo pravila iz Uredbe Komisije (ES) št. 349/2005 (4).

(8)

Izbruhi osepnice ovac so se pojavili v Bolgariji leta 2013 ter v Grčiji v letih 2013 in 2014. Bolgarija in Grčija sta sprejeli ukrepe zoper navedene izbruhe v skladu z Direktivo 92/119/EGS.

(9)

Bolgarski in grški organi so v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali obvestili Komisijo in druge države članice o izvedenih ukrepih v skladu z zakonodajo Unije o prijavljanju in izkoreninjanju bolezni ter izidu teh ukrepov.

(10)

Tako so bolgarski in grški organi izpolnili vse tehnične in upravne obveznosti v zvezi z ukrepi iz člena 3(4) Odločbe 2009/470/ES in člena 6 Uredbe (ES) št. 349/2005.

(11)

V tem trenutku ni mogoče določiti natančne višine finančnega prispevka Unije. Na podlagi najnovejših podatkov, ki sta jih poslali zadevni državi članici, so stroški nadomestil in odhodkov iz poslovanja ocenjeni na 79 186,33 EUR za Bolgarijo in 1 484 304,16 EUR za Grčijo.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Finančni prispevek Unije za Bolgarijo in Grčijo

1.   Bolgariji se odobri finančni prispevek Unije v višini največ 40 000,00 EUR za kritje stroškov, ki jih je ta država članica imela leta 2013 zaradi uvedbe ukrepov za boj proti osepnicam ovac iz člena 3(2) in (6) Odločbe 2009/470/ES.

2.   Grčiji se odobri finančni prispevek Unije v višini največ 700 000,00 EUR za kritje stroškov, ki jih je ta država članica imela v letih 2013 in 2014 zaradi uvedbe ukrepov za boj proti osepnicam ovac iz člena 3(2) in (6) Odločbe 2009/470/ES.

3.   Končna višina finančnega prispevka iz odstavkov 1 in 2 se določi z naknadnim sklepom, ki se sprejme po postopku iz člena 40(2) Odločbe 2009/470/ES.

Člen 2

Način plačila

Prvi obrok v višini 310 000,00 EUR, ki bo financiran iz proračunske vrstice 17 04 04 finančnega proračuna Evropske unije za leto 2014, se izplača Grčiji kot del finančnega prispevka Unije iz člena 1(2).

Člen 3

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na Republiko Bolgarijo in na Helensko republiko.

V Bruslju, 11. aprila 2014

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2)  Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69).

(3)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (UL L 55, 1.3.2005, str. 12).


Popravki

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/96


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 368/2014 z dne 10. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti

( Uradni list Evropske unije L 108 z dne 11. aprila 2014 )

Stran 33, podpis:

besedilo:

„Joaquín ALMUNIA“

se glasi:

„Siim KALLAS“.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/96


Popravek Dokončnega sprejetja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014

( Uradni list Evropske unije L 51 z dne 20. februarja 2014 )

Strani I/171 do I/173:

besedilo:

„Diferencirana sredstva“

se glasi:

„Nediferencirana sredstva“.

Stran I/267, poglavje 1 2, opombe:

besedilo:

„[…] pavšalni odbitek v višini 3,7 %.“

se glasi:

„[…] pavšalni odbitek v višini 3 %.“

Strani I/484 do I/493:

besedilo:

„Diferencirana sredstva“

se glasi:

„Nediferencirana sredstva“.

Strani I/528 do I/530 razen postavk 2 2 3 8 in 2 2 3 9:

besedilo:

„Diferencirana sredstva“

se glasi:

„Nediferencirana sredstva“.