31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/1

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/2/EU (1) je bil dne 17. decembra 2012 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/2

(a)

„država članica“ pomeni vsako državo članico Evropske unije z izjemo Kraljevine Danske, Republike Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;

(b)

„državljan Unije“ pomeni državljana države članice, kakor je opredeljena v točki (a);

(c)

„državljan Armenije“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Armenije v skladu z zakonodajo Republike Armenije;

(d)

„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izda država članica za tranzit čez ozemlje držav članic ali načrtovano bivanje, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, na ozemlju držav članic;

(e)

„oseba, ki zakonito prebiva“ pomeni državljana Armenije, ki ima dovoljenje oziroma je upravičen do bivanja na ozemlju države članice več kot 90 dni na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

(a)

za bližnje sorodnike – zakonce, otroke (vključno s posvojenimi), starše (vključno s skrbniki), stare starše in vnuke, ki so na obisku pri državljanih Armenije, ki zakonito prebivajo v državah članicah, ali pri državljanih Unije, ki prebivajo v državi članici, katere državljani so:

(b)

za člane uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani teh delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije:

(c)

za učence, dijake, študente, podiplomske študente in spremljajoče učitelje, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, vključno v okviru programov izmenjav in drugih šolskih dejavnosti:

(d)

za osebe, ki potujejo zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati:

(e)

za novinarje in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu:

(f)

za udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi:

(g)

za poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij:

(h)

za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah:

(i)

za predstavnike organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov:

(j)

za udeležence znanstvenih, akademskih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav:

(k)

za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Armeniji:

(l)

za udeležence programov uradnih izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta in drugi občinski subjekti:

(m)

za obisk vojaških in civilnih pokopališč:

(a)

za povabljeno osebo: ime in priimek, datum rojstva, spol, državljanstvo, številka potnega lista, čas in namen potovanja, število vstopov in po potrebi ime zakonca in otrok, ki spremljajo povabljeno osebo;

(b)

za osebo, ki vabi: ime, priimek in naslov;

(c)

za pravno osebo, podjetje ali organizacijo, ki vabi: polni naziv in naslov ter

(a)

za zakonce, otroke (vključno s posvojenimi), ki so mlajši od 21 let ali vzdrževani, in starše (vključno s skrbniki) na obisku pri državljanih Armenije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali pri državljanih Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(b)

za člane nacionalnih in regionalnih vlad ter ustavnih in vrhovnih sodišč, če s tem sporazumom niso izvzeti iz vizumske obveznosti, pri izvajanju njihovih nalog;

(c)

za stalne člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega povabila, naslovljenega na Armenijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije.

—

čas veljavnosti dovoljenja za zakonito prebivanje državljanov Armenije, ki zakonito prebivajo v Uniji, za osebe iz točke (a),

—

mandat oseb iz točke (b),

—

čas veljavnosti statusa stalnega člana uradne delegacije za osebe iz točke (c),

(a)

za člane uradnih delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(b)

za predstavnike organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo v države članice zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov;

(c)

za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah in redno potujejo v države članice;

(d)

za udeležence znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v države članice;

(e)

za dijake, študente in podiplomske študente, ki redno potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav;

(f)

za udeležence programov uradnih izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta in drugi občinski subjekti;

(g)

za osebe, ki morajo na redne obiske zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati;

(h)

novinarji in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu;

(i)

za poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij, ki redno potujejo v države članice;

(j)

za udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(k)

za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Armeniji.

(a)

upokojenci;

(b)

otroci, mlajši od 12 let;

(c)

člani nacionalnih in regionalnih vlad ter ustavnih in vrhovnih sodišč, če niso s tem sporazumom izvzeti iz vizumske obveznosti;

(d)

invalidi in po potrebi osebe, ki jih spremljajo;

(e)

bližnji sorodniki – zakonec, otroci (vključno s posvojenimi), starši (vključno s skrbniki), stari starši in vnuki – državljanov Armenije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(f)

člani uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani teh delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(g)

učenci, dijaki, študenti, podiplomski študenti in spremljajoči učitelji, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, vključno s programi izmenjav in drugimi šolskimi dejavnostmi;

(h)

novinarji in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu;

(i)

udeleženci mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(j)

predstavniki organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov;

(k)

udeleženci znanstvenih, akademskih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav;

(l)

osebe, ki so predložile dokazila o nujnosti svojega potovanja iz humanitarnih razlogov, vključno zaradi prejema nujnega zdravljenja, in oseba, ki takšno osebo spremlja, ali zaradi udeležbe na pogrebu bližnjega sorodnika ali zaradi obiska bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan.

(a)

spremljanje izvajanja tega sporazuma;

(b)

predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu;

(c)

reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe določb tega sporazuma.

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/12

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/156/EU (1) je bil Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan 19. aprila 2013, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

S Sporazumom se ustanovi Skupni odbor za ponovni sprejem, ki lahko sprejme svoj poslovnik. Primerno je zagotoviti poenostavljen postopek za oblikovanje stališča Unije v tem primeru.

(4)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanju ni zavezujoč ali se v njiju ne uporablja.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/13

(a)

„pogodbenici“ pomeni Armenijo in Unijo;

(b)

„državljan Armenije“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Armenije v skladu z zakonodajo Republike Armenije;

(c)

„državljan države članice“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo države članice, kakor je opredeljeno za namene Unije;

(d)

„država članica“ pomeni vsako državo članico Evropske unije, ki jo ta sporazum zavezuje;

(e)

„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo, ki ni državljanstvo Armenije ali ene od držav članic;

(f)

„oseba brez državljanstva“ pomeni vsako osebo, ki nima nobenega državljanstva;

(g)

„dovoljenje za prebivanje“ pomeni dovoljenje katere koli vrste, ki ga je izdala Armenija ali ena od držav članic in s katerim je osebi dovoljeno prebivanje na njenem ozemlju. Ne vključuje začasnih dovoljenj, s katerimi je osebam dovoljeno ostati na ozemlju zadevne države zaradi obravnavanja prošnje za azil ali prošnje za dovoljenje za prebivanje;

(h)

„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga je izdala, ali sklep, ki ga je sprejela Armenija ali ena od držav članic, potreben za vstop ali tranzit prek njenega ozemlja. Ne vključuje letališkega tranzitnega vizuma;

(i)

„država prosilka“ pomeni državo (Armenijo ali eno od držav članic), ki vloži prošnjo za ponovni sprejem na podlagi člena 8 ali prošnjo za tranzit na podlagi člena 15 tega sporazuma;

(j)

„zaprošena država“ pomeni državo (Armenijo ali eno od držav članic), na katero je naslovljena prošnja za ponovni sprejem na podlagi člena 8 ali prošnja za tranzit na podlagi člena 15 tega sporazuma;

(k)

„pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ Armenije ali ene od držav članic, ki mu je zaupano izvajanje tega sporazuma v skladu s členom 20(1)(a) Sporazuma;

(l)

„tranzit“ pomeni prehod državljana tretje države ali osebe brez državljanstva prek ozemlja zaprošene države med potovanjem iz države prosilke v namembno državo;

(m)

„obmejno območje“ pomeni območje, ki sega do 15 kilometrov od ozemlja pristanišč, vključno s carinskimi conami, in od mednarodnih letališč držav članic in Armenije.

—

Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948,

—

Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950,

—

Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

—

Konvencije ZN proti mučenju in drugim oblikam krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja z dne 10. decembra 1984,

—

Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in Protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967.

—

neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v državi članici prosilki ali imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica,

—

zakonce oseb iz odstavka 1, ki imajo drugo državljanstvo ali so brez državljanstva, pod pogojem, da imajo pravico vstopa in zadrževanja ali pridobijo pravico vstopa in zadrževanja na ozemlju Armenije, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v državi članici prosilki ali imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica.

(a)

imajo take osebe v trenutku vložitve prošnje za ponovni sprejem veljavni vizum ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala Armenija, ali

(b)

so take osebe nezakonito in neposredno vstopile na ozemlje držav članic po tem, ko so se zadrževale na ozemlju Armenije ali potovale čez njeno ozemlje.

—

neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v Armeniji,

—

zakonce oseb iz odstavka 1, ki imajo drugo državljanstvo ali so brez državljanstva, pod pogojem, da imajo pravico vstopa in zadrževanja ali pridobijo pravico vstopa in zadrževanja na ozemlju zaprošene države članice, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v Armeniji.

(a)

imajo take osebe v trenutku vložitve prošnje za ponovni sprejem veljavni vizum ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica, ali

(b)

so take osebe nezakonito in neposredno vstopile na ozemlje Armenije po tem, ko so se zadrževale na ozemlju zaprošene države članice ali potovale čez njeno ozemlje.

(a)

podatke osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti (npr. imena, priimke, datum rojstva in po možnosti kraj rojstva ter zadnji kraj prebivanja), ter, če je ustrezno, podatke o neporočenih mladoletnih otrocih in/ali zakoncih;

(b)

v primeru lastnih državljanov, navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o državljanstvu, kot je določeno v prilogah 1 in 2;

(c)

v primeru državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, kot je določeno v prilogah 3 in 4;

(d)

fotografijo osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti.

(a)

izjavo, ki navaja, da bo oseba, ki jo je treba premestiti, morda potrebovala pomoč ali oskrbo, če se je zadevna oseba izrecno strinjala z izjavo;

(b)

vsak drug zaščitni ali varnostni ukrep ali podatke o zdravju osebe, ki bi lahko bili potrebni pri posamezni premestitvi.

—

v dveh delovnih dneh, če je bila prošnja vložena po pospešenem postopku (člen 7(3)),

—

v dvanajstih koledarskih dneh v vseh drugih primerih.

(a)

če državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v namembni državi ali drugi državi tranzita grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ali smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali

(b)

če bo državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v zaprošeni državi ali drugi državi tranzita izrečena kazenska sankcija ali

(c)

zaradi javnega zdravja, notranje varnosti, javnega reda ali drugih nacionalnih interesov zaprošene države.

(a)

vrsto tranzita (po zraku, morju ali kopnem), morebitne druge države tranzita in predvideni končni namembni kraj;

(b)

podatke o zadevni osebi (npr. ime, priimek, dekliški priimek, druga uporabljena imena / imena, po katerih je oseba znana, ali alias, datum rojstva, spol in če je mogoče kraj rojstva, državljanstvo, jezik, vrsto in številko potne listine);

(c)

predvideno mesto vstopa, čas premestitve in morebitno uporabo spremljevalcev;

(d)

izjavo, da so po mnenju države prosilke izpolnjeni pogoji iz člena 14(2) in da ni znanih razlogov za zavrnitev v skladu s členom 14(3).

(a)

osebni podatki se morajo obdelati pošteno in zakonito;

(b)

osebni podatki se morajo zbrati za določene, izrecne in upravičene namene izvajanja tega sporazuma in jih niti organ, ki jih sporoči, niti organ prejemnik ne smeta dodatno obdelati na način, ki ni združljiv s tem namenom;

(c)

osebni podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne smejo presegati namena, za katerega se zbirajo in/ali dodatno obdelujejo; zlasti lahko sporočeni osebni podatki zadevajo le naslednje:

(d)

osebni podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni;

(e)

osebni podatki morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se dodatno obdelujejo;

(f)

organ, ki sporoča osebne podatke, in organ prejemnik sprejmeta vse razumne ukrepe, da zagotovita, če je to primerno, popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, če njihova obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če podatki niso primerni, ustrezni, točni ali če presegajo namen obdelave. To vključuje uradno obvestilo drugi pogodbenici o vsakem popravku, izbrisu ali blokiranju;

(g)

organ prejemnik na zahtevo obvesti organ, ki sporoča osebne podatke, o uporabi sporočenih podatkov in tako pridobljenih rezultatih;

(h)

osebni podatki se lahko sporočijo samo pristojnim organom. Nadaljnje sporočanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki sporoča;

(i)

organ, ki sporoča osebne podatke, in organ prejemnik morata voditi pisno evidenco o sporočanju in prejemanju osebnih podatkov.

—

mednarodnih konvencij, ki določajo državo, pristojno za obravnavo vloženih prošenj za azil,

—

mednarodnih konvencij o izročitvi in tranzitu,

—

večstranskih mednarodnih konvencij in sporazumov o ponovnem sprejemu tujih državljanov.

(a)

spremljanje in izmenjava podatkov glede uporabe tega sporazuma, z izjemo osebnih podatkov;

(b)

obravnavanje vprašanj, ki izhajajo iz razlage ali uporabe določb tega sporazuma;

(c)

odločanje o izvedbenih predpisih, potrebnih za enotno uporabo tega sporazuma;

(d)

redne izmenjave podatkov o protokolih o izvajanju, ki jih sestavijo posamezne države članice in Armenija v skladu s členom 20;

(e)

priporočila sprememb tega sporazuma in njegovih prilog.

(a)

imenovanje pristojnih organov, določitev mejnih prehodov in izmenjavo podatkov o kontaktnih točkah;

(b)

pogoje za vrnitve s spremstvom, vključno s tranzitom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva s spremstvom;

(c)

dokazila in dokumente poleg tistih iz prilog 1 do 4 k temu sporazumu;

(d)

podrobnosti ponovnega sprejema po pospešenem postopku;

(e)

postopek za opravljanje razgovorov.

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/30

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa ponovno oceno dodatkov, dovoljenih v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 492/2006 (3) je bilo v skladu z Direktivo 70/524/EGS izdano dovoljenje za pripravek Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za govedo za pitanje brez časovne omejitve. Navedeni pripravek je bil v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječ proizvod.

(3)

Pripravek Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je bil dovoljen za deset let tudi za svinje z Uredbo Komisije (ES) št. 896/2009 (4), za krave molznice in konje z Uredbo Komisije (EU) št. 1119/2010 (5) in za odstavljene pujske z Uredbo Komisije (EU) št. 170/2011 (6).

(4)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno navedenega pripravka kot krmnega dodatka za govedo za pitanje ter za uvrstitev navedenega dodatka v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 13. marca 2013 (7) navedla, da pripravek Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko poveča končno telesno težo, izboljša razmerje med krmo in prirastom teže ter poveča vsakodnevno pridobivanje teže. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Zaradi izdaje novega dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 bi bilo treba črtati določbe o Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 iz Uredbe (ES) št. 492/2006. Uredbo (ES) št. 492/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/33

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter podlago in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa ponovno oceno dodatkov, dovoljenih v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Bentonit je bil z Direktivo Komisije 82/822/EGS (3) v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobren brez časovne omejitve kot krmni dodatek, vključen v skupino vezalcev, sredstev proti strjevanju in koagulantov, za vse živalske vrste. Navedeni dodatek je bil naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno bentonita kot krmnega dodatka za vse živalske vrste kot vezalca in sredstva proti strjevanju ter v skladu s členom 7 navedene uredbe za novo dovoljenje kot snov za kontrolo kontaminacije z radionuklidi za vse živalske vrste. Poleg tega je bil v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 vložen zahtevek za novo dovoljenje za bentonit kot snov za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini za vse živalske vrste. Z navedenimi zahtevki je bila podana zahteva za uvrstitev navedenega dodatka v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“, v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 pa so jim priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 2. februarja 2011 (4), 14. junija 2011 (5) in 14. junija 2012 (6) navedla, da uporaba bentonita pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da je lahko učinkovit kot vezalec in sredstvo proti strjevanju ter kot snov za kontrolo kontaminacije z radionuklidi za vse živalske vrste. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bentonit lahko učinkovit kot vezalec aflatoksina za krave molznice in da se ta ugotovitev lahko razširi na vse prežvekovalce. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ker predložene študije in vitro izpolnjujejo pogoje za dokazovanje učinkovitosti tehnoloških dodatkov, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 429/2008 (7), zlasti pod točko 4 Priloge II in točko 1.4 Priloge III navedene uredbe, in ker je bilo v njih jasno dokazano, da vežejo aflatoksin B1 (AfB), poleg tega pa je bila vezljivost, omejena na aflatoksin B1, opredeljena kot značilna za bentonit, se ugotovitve o učinkovitosti snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini lahko štejejo kot zadostne za razširitev uporabe na perutnino in prašiče.

(6)

Ocena bentonita je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kakor je opredeljeno v prilogah k tej uredbi.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za bentonit kot vezalec in sredstvo proti strjevanju, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/38

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter podlago in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa ponovno oceno dodatkov, dovoljenih v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Pripravek Enterococcus faecium NCIMB 10415 je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS brez časovne omejitve odobren kot krmni dodatek za teleta z Uredbo Komisije (ES) št. 1288/2004 (3), za svinje z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (4), za pujske z Uredbo Komisije (ES) št. 252/2006 (5), za prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 943/2005 (6) ter za mačke in pse z Uredbo Komisije (ES) št. 102/2009 (7). Navedeni pripravek je bil v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod.

(3)

Navedeni pripravek je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 361/2011 (8) prav tako dovoljen za deset let za piščance za pitanje.

(4)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil predložen zahtevek za ponovno oceno pripravka Enterococcus faecium NCIMB 10415 kot krmnega dodatka za teleta, mačke in pse ter v skladu s členom 7 navedene uredbe za novo uporabo pri kozličih in za uvrstitev navedenega dodatka v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojih mnenjih z dne 29. januarja 2013 (9) navedla, da pripravek Enterococcus faecium NCIMB 10415 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba povečuje končno telesno težo in/ali dnevni prirast teže pri teletih za rejo in pitanje, prav tako pa se lahko ekstrapolira na kozliče za rejo in pitanje. Potrdila je tudi, da pripravek pozitivno vpliva na pse, saj povečuje črevesno ali serumsko koncentracijo IgA. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Pri mačkah so bile opaženi sicer majhni, a bistveni vplivi na fekalno kakovost, ki so bili obravnavani kot zadostni za potrditev učinkovitosti pri teh živalih.

(7)

Ocena pripravka Enterococcus faecium NCIMB 10415 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(8)

Zaradi odobritve novega dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 102/2009 in ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 1288/2004.

(9)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/42

(1)

Evropska tehnična ocena je potrebna, da proizvajalcem gradbenih proizvodov omogoči pripravo izjave o lastnostih gradbenega proizvoda, ki ni zajet ali ni v celoti zajet v harmoniziranem standardu.

(2)

Člen 26(2) Uredbe (EU) št. 305/2011 določa zahteve o vsebini evropske tehnične ocene. Ker se veljavna načela za tovarniški nadzor proizvodnje določijo v ustreznem evropskem ocenjevalnem listu (v nadaljnjem besedilu: EOL), bi evropska tehnična ocena morala vsebovati le tehnične podrobnosti, ki so v skladu s temi načeli v okviru EOL na tej ravni potrebne za uporabo sistema ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti.

(3)

Glede na veliko raznolikost zadevnih gradbenih proizvodov bi bilo treba predstavitev tehničnega opisa zadevnega proizvoda opredeliti dovolj prožno v obliki evropske tehnične ocene.

(4)

Tudi predstavitev lastnosti proizvoda v evropski tehnični oceni bi morala biti dovolj prožna, da lahko proizvajalec jasno in natančno opredeli takšno lastnost v svoji izjavi o lastnosti, ki temelji na navedeni oceni.

(5)

Zaradi varstva zaupnih tehničnih podatkov o proizvodu bi proizvajalec moral imeti možnost, da odgovornemu organu za tehnično ocenjevanje navede, kaj v opisu proizvoda je zaupne narave ter se ne sme razkriti skupaj z evropsko tehnično oceno. Zaupne podatke bi bilo treba priložiti v ločenih prilogah k navedenim evropskim tehničnim ocenam.

(6)

Da bi okrepili učinkovitost notranjega trga in konkurenčnost evropskega gradbenega sektorja kot celote, bi bilo treba omogočiti, da se evropske tehnične ocene za proizvajalce, ki jih zahtevajo, izdajo čim prej –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/44

(1)

Točka 3 Priloge 74 k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) dovoljuje uporabo sistema enakovrednosti med surovim trsnim sladkorjem (oznaka KN 1701 11 90) in surovim pesnim sladkorjem (oznaka KN 1701 12 90) pod pogojem, da se proizvedejo pridobljeni proizvodi, ki spadajo v oznako KN 1701 99 10 (beli sladkor).

(2)

Vendar točke 3 Priloge 74 k Uredbi (EGS) št. 2454/93 ni mogoče uporabiti pravilno, saj v Uniji ni trga za surovi pesni sladkor.

(3)

Treba bi bilo najti rešitev, ki zagotavlja pravno varnost v sektorju sladkorja v povezavi z uporabo sistema enakovrednega blaga.

(4)

Beli sladkor se običajno pridobiva iz sladkorne pese v neprekinjenem postopku. Surovi pesni sladkor se ne proizvaja kot ločen proizvod v tem postopku in ga zato ni mogoče tržiti. Zato je bolj primerno, da se namesto surovega pesnega sladkorja dovoli uporaba sladkorne pese kot enakovrednega blaga.

(5)

Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna v skladu s točko III(3) dela B Priloge IV k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 (3), saj gre za posebno računsko metodo v sektorju sladkorja.

(6)

Sklicevanja na oznake kombinirane nomenklature (KN) v točki 3 Priloge 74 k Uredbi (EGS) št. 2454/93 je treba posodobiti zaradi sprememb v KN.

(7)

Točko 3 Priloge 74 k Uredbi (EGS) št. 2454/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/46

(1)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1670/2006 določa, da so količine žit, za katere se dodeli nadomestilo, tiste količine žit, ki se nadzirajo, so destilirane in ovrednotene s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico. Ta koeficient izraža obstoječe razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevne žgane pijače na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja zadevne žgane pijače.

(2)

Na osnovi podatkov, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo in se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012, je bila v letu 2012 povprečna doba staranja škotskega viskija sedem let.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 745/2012 (3) je brezpredmetna, saj se nanaša na koeficiente, ki so se uporabljali za leto 2012/2013. Zato bi bilo treba določiti koeficiente za obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014.

(4)

Člen 10 Protokola 3 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru izključuje dodelitev izvoznih nadomestil za izvoz v Lihtenštajn, na Islandijo in Norveško. Poleg tega je Unija z določenimi tretjimi državami sklenila sporazume, ki odpravljajo izvozna nadomestila. V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1670/2006 je treba to upoštevati pri izračunavanju koeficienta za obdobje 2013/2014 –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/48

(1)

Republika Peru je vložila zahtevek za registracijo geografske označbe „Pisco“ v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v skladu s postopkom, ki ga določa člen 17(1) navedene uredbe. „Pisco“ je žganje iz sadja, ki ga po tradicionalnih postopkih proizvajajo v Peruju s fermentacijo in destilacijo grozdja.

(2)

Glavne specifikacije tehnične dokumentacije za pijačo „Pisco“ so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije  (2) za namene postopka ugovora v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008. Ker Komisija v skladu s členom 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008 ni prejela nobenih ugovorov, bi bilo treba to ime vključiti v Prilogo III k navedeni uredbi.

(3)

Glede na Sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi, odobren s Sklepom Sveta 2002/979/ES (3), je „Pisco“ zaščitena označba za žgane pijače, ki izvirajo iz Čila. Zato bi bilo treba pojasniti, da zaščita geografske označbe „Pisco“ za proizvode, ki izvirajo iz Peruja, ne preprečuje rabe te označbe za proizvode, ki izvirajo iz Čila.

(4)

Uredbo (ES) št. 110/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/49

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za znanstveno oceno ter Komisiji in državam članicam v vednost.

(3)

Agencija pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Béres Pharmaceuticals Ltd. je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki glukozamina na ohranjanje funkcije sklepov (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00907) (2). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Glukozamin prispeva k zaščiti sklepnega hrustanca, izpostavljenega prekomernemu gibanju ali obremenitvi, in pomaga izboljšati obseg premikanja sklepov.“

(6)

Komisija in države članice so 5. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem glukozamina in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba Merck Consumer Healthcare je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki glukozamina na ohranjanje normalnega sklepnega hrustanca (vprašanje št. EFSA-Q-2011-01113) (3). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Glukozamin prispeva k ohranjanju normalnega sklepnega hrustanca.“

(8)

Komisija in države članice so 16. maja 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem glukozamina in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(9)

Družba Extraction Purification Innovation France je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z uživanjem izvlečka polarnega lipida iz pšenice in zaščito kože pred dehidracijo (vprašanje št. EFSA-Q-2011-01122) (4). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Prispeva k izboljšanju hidracije kože“.

(10)

Komisija in države članice so 5. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izvlečka polarnega lipida iz pšenice in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(11)

Družba Lesaffre International/Lesaffre Human Care je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Saccharomyces cerevisiae var. boulardii CNCM I-3799 na zmanjšanje prebavnih motenj (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00271) (5). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Saccharomyces cerevisiae var. boulardii CNCM I-3799 pomaga vzdrževati črevesno udobje“.

(12)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledične povezave med uživanjem Saccharomyces cerevisiae var. boulardii CNCM I-3799 in navedeno trditvijo ni bilo mogoče utemeljiti. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(13)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila dve vlogi, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki mešanice tiamina, riboflavina, niacina, pantotenske kisline, piridoksina, D-biotina in bučnega olja (Cucurbita pepo L.) na ohranjanje zdravih las (vprašanji št. EFSA-Q-2012-00334 in EFSA-Q-2012-00335) (6). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga povečati število las“.

(14)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem mešanice tiamina, riboflavina, niacina, pantotenske kisline, piridoksina, D-biotina in bučnega olja (Cucurbita pepo L.) ter navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(15)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki izvlečka Rhodiola rosea L. na zmanjšanje psihične utrujenosti (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00336) (7). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga zmanjšati utrujenost v primeru stresa“.

(16)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izvlečkom Rhodiola rosea L. in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(17)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki mešanice lanenega olja in vitamina E na ohranjanje pregradne funkcije prepustnosti kože (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00337) (8). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Prispeva k ohranjanju pregradne funkcije prepustnosti kože“.

(18)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem mešanice lanenega olja in vitamina E ter navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(19)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Opti EFAX™ na vzdrževanje normalne koncentracije LDL-holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00339) (9). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Opti EFAX™ pomaga vzdrževati zdrave ravni LDL-holesterola v krvi.“

(20)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Opti EFAX™ in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(21)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Opti EFAX™ na vzdrževanje normalne koncentracije HDL-holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00340) (10). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Opti EFAX™ pomaga vzdrževati zdrave ravni HDL-holesterola v krvi.“

(22)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Opti EFAX™ in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(23)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki KF2BL20, mešanice keratina, bakra, cinka, niacina, pantotenske kisline, piridoksina in D-biotina na ohranjanje zdravih las (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00381) (11). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga ohraniti močne lase“.

(24)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem KF2BL20 in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(25)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki hialuronske kisline na zaščito kože pred dehidracijo (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00382) (12). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga ohraniti dobro hidracijo kože“.

(26)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem hialuronske kisline in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(27)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Opti EFAX™ na vzdrževanje normalne koncentracije trigliceridov v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00383) (13). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Opti EFAX™ pomaga vzdrževati zdrave ravni trigliceridov v krvi.“

(28)

Komisija in države članice so 17. julija 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Opti EFAX™ in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(29)

Družba Vivatech je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Transitech® na „izboljšanje in trajno uravnavanje prehajanja črevesne vsebine“ (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00296) (14). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Izboljša prehajanje črevesne vsebine in ga trajno ureja“.

(30)

Komisija in države članice so 26. septembra 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledične povezave med uživanjem Transitech® in navedeno trditvijo ni bilo mogoče utemeljiti. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(31)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Femilub® na vzdrževanje vaginalne vlažnosti (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00571) (15). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga zmanjšati vaginalno suhost“.

(32)

Komisija in države članice so 26. septembra 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Femilub® in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(33)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki mešanice likopena, vitamina E, luteina in selena na zaščito kože pred škodo, nastalo zaradi UV-žarkov (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00592) (16). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga pripraviti občutljivo kožo, da od znotraj izboljša odpornost na sonce“.

(34)

Komisija in države članice so 27. septembra 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem mešanice likopena, vitamina E, luteina in selena ter navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(35)

Družba Glanbia Nutritionals plc je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Prolibra® in „Pomaga zmanjšati telesno maščobo in obenem ohranja mišično maso“ (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00001) (17). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Pomaga zmanjšati telesno maščobo in obenem ohranja mišično maso.“

(36)

Komisija in države članice so 8. novembra 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledične povezave med uživanjem Prolibra® in navedeno trditvijo ni bilo mogoče utemeljiti. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(37)

Družba Nutrilinks Sarl je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Eff EXT™ in „Pomaga pri presnovi v sklepih z vzdrževanjem nizkih ravni C-reaktivnega proteina v plazmi“ (vprašanje št. EFSA-Q-2012-00386) (18). Vložnik je med drugim predlagal naslednjo trditev: „Pomaga pri presnovi v sklepih z vzdrževanjem nizkih ravni C-reaktivnega proteina v plazmi“.

(38)

Komisija in države članice so 27. septembra 2012 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je zapisala, da se trditev nanaša na zmanjšanje vnetja, ki jo pokaže znižana koncentracija C-reaktivnega proteina v plazmi, in na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da je zmanjšanje vnetja terapevtski cilj pri zdravljenju bolezni, kot sta osteoartritis ali revmatoidni artritis.

(39)

Uredba (ES) št. 1924/2006 dopolnjuje splošne določbe Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (19). Člen 2(1)(b) Direktive 2000/13/ES določa, da označevanje živilom ne sme pripisovati lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh ali opozarjati na take lastnosti. Ker je pripisovanje zdravilnih lastnosti živilom prepovedano, se trditev o učinkih Eff EXT™ ne bi smela odobriti.

(40)

Zdravstvena trditev v zvezi z učinki Eff EXT™ in „Pomaga pri presnovi v sklepih z vzdrževanjem nizkih ravni C-reaktivnega proteina v plazmi“ je zdravstvena trditev, ki pripisuje zdravilne lastnosti živilom, za katera velja trditev, in je zato prepovedana za živila.

(41)

Zdravstvena trditev v zvezi s Prolibra® in „Pomaga zmanjšati telesno maščobo in obenem ohranja mišično maso“ je zdravstvena trditev iz člena 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1924/2006, zato zanjo velja prehodno obdobje iz člena 28(6) navedene uredbe. Ker pa vloga ni bila predložena pred 19. januarjem 2008, zahteva iz točke (b) člena 28(6) navedene uredbe ni izpolnjena, zato se prehodno obdobje iz navedenega člena za to trditev ne more uporabiti.

(42)

Druge zdravstvene trditve, ki so predmet te uredbe, so zdravstvene trditve iz točke (a) člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006, za katere do sprejetja seznama dovoljenih zdravstvenih trditev velja prehodno obdobje iz člena 28(5) navedene uredbe, pod pogojem, da so te v skladu z navedeno uredbo.

(43)

Seznam dovoljenih zdravstvenih trditev je bil določen z Uredbo Komisije (EU) št. 432/2012 (20) in se uporablja od 14. decembra 2012. Glede trditev iz člena 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006, za katere ocena agencije ali presoja Komisije ni bila zaključena do 14. decembra 2012 in katere na podlagi te uredbe niso vključene v seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, je primerno predvideti prehodno obdobje, v katerem se še vedno lahko uporabljajo, da se nosilci živilske dejavnosti in nacionalni pristojni organi lahko prilagodijo prepovedi takih trditev.

(44)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vložniki in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(45)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/56

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (2) določa mejne vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB) v izboru živil, vključno v jetrih nekaterih kopenskih živali.

(2)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranjevalni verigi (odbor) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 5. julija 2011 na zahtevo Komisije sprejel mnenje o tveganju za javno zdravje, ki je povezano s prisotnostjo visokih vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v jetrih ovac in jelenov (3).

(3)

Komisija je zahtevala, da je treba v mnenju navesti, ali obstaja možnost povečanja tveganja za zdravje podskupin prebivalstva, ki uživajo take proizvode (npr. pogosti uživalci ali ljudje s posebnimi dietami itn.). Mnenje bi moralo proučiti tudi možne razloge za ugotovitev visokih vrednosti dioksinov in PCB v jetrih ovac in jelenov ter zagotoviti znanstvena spoznanja o primernosti, da se zakonsko določene ravni v jetrih v prihodnje določijo na podlagi proizvodov in ne maščob.

(4)

Zato je odbor sklenil, da bi redno uživanje ovčjih jeter v povprečju pomenilo približno 20-odstotno povečanje osnovne izpostavljenosti dioksinom in dioksinom podobnim PCB. V posameznih primerih ima lahko uživanje ovčjih jeter za posledico visoke vnose, ki presegajo sprejemljiv tedenski vnos (TWI – tolerable weekly intake) teh onesnaževal. Odbor je ugotovil, da je pogosto uživanje ovčjih jeter lahko škodljivo za zdravje, zlasti če jih uživajo ženske v rodni dobi in otroci.

(5)

Odbor je nadalje sklenil, da so prst in sedimenti naravni zbiralniki dioksinov in PCB. Prenos dioksinov in PCB iz prsti v rastline prek korenin je v glavnem manjšega pomena. V zadnjih nekaj letih je bilo za številne vzorce ovčjih jeter iz različnih evropskih držav ugotovljeno, da vsebujejo visoke koncentracije dioksinov in PCB, čeprav niso bili povezani s specifičnimi viri onesnaževanja. Za ovce je paša glavni dejavnik izpostavljenosti. Med pašo lahko vnos prsti poteka prek delcev, odloženih na zelenjavi, ali neposredno pri krmljenju na pašniku blizu površine tal. Vnos prsti je izredno spremenljiv in izrazito sezonsko pogojen: po poročanju naj bi mediana vnosa prsti znašala 8 % vnosa suhe snovi. Na splošno lahko vnos prsti bistveno prispeva k izpostavljenosti ovc dioksinom in PCB. Na voljo so le omejeni podatki o prenosu dioksinov in/ali PCB s krme v ovčja jetra. Poročana razmerja prenosa so bila od 5 do 175, odvisno od polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) ali kongenerov PCB, in so bila štirikrat večja za jetra kot za meso ali ledvice.

(6)

EFSA je sklenila tudi, da so jetra ovac pomemben organ za skladiščenje dioksinov in PCB. Razlike v presnovi bi lahko delno pojasnile sorazmerno visoko skladiščenje dioksinov in sorodnih sestavin v jetrih ovac v primerjavi z govedom.

(7)

EFSA je zaključila, da tudi v primeru, če bi bila možna sekvestracija v jetrih ter dioksini in PCB ne bi bili v celoti povezani z maščobno frakcijo jeter, to ne bi vplivalo na rezultat, ne glede na to, ali je izražen na podlagi lipidov ali sveže teže, saj so med analitskim postopkom ekstrahirani vsi dioksini in PCB ne glede na to, kje se nahajajo v jetrih.

(8)

Komisija je zaprosila referenčni laboratorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EURL) za dioksine in PCB v krmi in živilih, da razišče, kako različne metode ekstrakcije vplivajo na ravni dioksinov in PCB v jetrih ovac glede poročanja analitičnih rezultatov na podlagi maščobe ali mokre teže. EURL je sklenil, da so bila odstopanja koncentracij dioksinov in PCB znatno višja na podlagi maščobe v primerjavi z mokro težo. Koncentracije dioksinov in PCB na podlagi maščobe v ovčjih jetrih so odvisne od uporabljene metode ekstrakcije ali topil in tako od posledične vsebnosti maščobe. Pri primerjavi rezultatov mokre teže so bile ravni dioksinov in PCB dokaj primerljive.

(9)

Zato je primerno določiti mejne vrednosti na podlagi mokre teže, kot je že bilo ugotovljeno za ribja jetra in proizvode iz njih, da se zagotovijo primerljivi rezultati in enakomeren pristop izvajanja v zvezi z dioksini in PCB v jetrih kopenskih živali v Uniji.

(10)

Določiti je treba, da se mejne vrednosti ne uporabljajo za živila, ki so zakonito dana v promet pred dnevom začetka uporabe.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/58

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2).

(3)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se lahko seznam Unije aditivov za živila na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi.

(4)

Zahtevek za odobritev uporabe difosfatov (E 450), trifosfatov (E 451) in polifosfatov (E 452) pri pripravi mokro nasoljene ribe je bil vložen 19. junija 2009 in je dostopen državam članicam.

(5)

Riba se lahko nasoli ali konzervira z dodajanjem velikih količin soli v surovino. Prvotno je postopek soljenja sestavljala ena etapa, zdaj pa ga sestavlja več faz, kar vključuje predsolitev, ki omogoča krajši čas soljenja in relativno homogeno koncentracijo soli v mišičevju ribe. Da bi to dosegli, se riba najprej predsoli z vbrizganjem slanice in/ali soljenjem v slanici, pripravljeni z nadzorovano koncentracijo soli. Po tem se riba suho nasoli (tj. nasolitev), da se dobi prava koncentracija soli v končnem proizvodu.

(6)

V tem dolgem postopku konzervacije lahko še naprej prihaja do oksidacije, zlasti lipidov, ki so prisotni v mišičevju ribe. To bo privedlo do spremembe barve in okusa. Oksidacijo pospešijo kovinski ioni, ki so prisotni v mišičevju ribe, in uporabljena sol. Ker difosfati (E 450), trifosfati (E 451) in polifosfati (E 452) tvorijo kemične komplekse s kovinskimi ioni, je bilo dokazano, da so najbolj učinkoviti za zaščito nasoljene ribe proti oksidaciji. Večina dodanih fosfatov in sol se odstranijo z namakanjem v vodi pred uporabo. Vsebnost vode v končnem mokro nasoljenem proizvodu se ne poveča s to uporabo fosfatov. Nasoljeno ribo, katere izvirna barva in okus sta ohranjena, zlasti zahtevajo na trgih v Španiji, Italiji in Grčiji.

(7)

V skladu s členom 3 v povezavi s členom 6(4) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (3) mora biti uporaba fosfatov pri pripravi mokro nasoljene ribe označena na seznamu sestavin. Nosilci živilske dejavnosti lahko prav tako na svojih proizvodih označijo, da polifosfati niso bili uporabljeni.

(8)

Ker se večina dodanih fosfatov odstrani med namakanjem v vodi, bo izpostavljenost potrošnikov fosfatom minimalna in zato ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Zato je primerno, da se dovoli uporaba difosfatov (E 450), trifosfatov (E 451) in polifosfatov (E 452) za konzerviranje mokro nasoljene ribe.

(9)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Odobritev uporabe difosfatov (E 450), trifosfatov (E 451) in polifosfatov (E 452) za konzerviranje mokro nasoljene ribe pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, zato Evropske agencije za varnost hrane ni treba zaprositi za mnenje.

(10)

Bakala ali portugalska trska se proizvaja z dodatnim sušenjem mokro nasoljene ribe. Uporaba polifosfatov bi lahko vplivala na ta postopek sušenja. Poleg tega bi ta uporaba lahko ovirala razvoj značilne barve in okusa bakala. Nasoljena riba, ki se obdela s fosfati, zato ne bi bila zaželena pri proizvajalcih tradicionalnega bakala. Da se tem proizvajalcem omogoči prilagoditev možnemu dajanju v promet ribe, obdelane s fosfati, bi bilo treba predlagati prehodno obdobje. V tem obdobju bi proizvajalci tradicionalnega bakala lahko sklenili sporazume z dobavitelji in spoznali analitske metode, ki se lahko uporabijo za nadziranje navzočnosti dodanih fosfatov v ribi.

(11)

Da bi nadalje ocenila vpliv na razpoložljivost mokro nasoljene ribe za proizvodnjo bakala, bo Komisija tri leta spremljala uporabo polifosfatov v glavnih državah proizvajalkah bakala.

(12)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/61

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka spremeni v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2).

(3)

Zahtevek za odobritev uporabe natrijevih fosfatov (E 339) kot sredstva za uravnavanje kislosti v naravnih črevih za klobase je bil predložen 26. avgusta 2010 in je dostopen državam članicam.

(4)

Natrijevi fosfati (E 339) so vključeni na seznam Unije aditivov za živila, ki se lahko uporabljajo v nekaterih živilih, vendar pa seznam ne vključuje naravnih črev za klobase.

(5)

Pokanje črev med polnjenjem in slabo drsenje (povečanje lepljivosti) pri nabiranju črev na lijak za polnjenje klobas sta mehanski lastnosti naravnih črev, ki pomembno zmanjšujeta njihovo učinkovitost, kar povzroča težave pri proizvodnji klobas.

(6)

Natrijevi fosfati (E 339), ki se uporabljajo kot sredstvo za uravnavanje kislosti, so dokazano primerni za izboljšanje drsnih lastnosti naravnih črev, ki olajšajo polnjenje klobas ter zmanjšajo največjo silo in pritisk, ki povzroči pok črev.

(7)

Največji dopustni dnevni vnos (MTDI) fosfatov, ki ga je določil Znanstveni odbor za hrano (3), je 70 mg/kg telesne teže. Najvišja dovoljena vsebnost, ki jo predlaga vložnik, je 12 600 mg/kg črev, kar pomeni, da pride pri najvišjem prenosu fosfatov iz črev v končno klobaso 250 mg/kg. Največji vpliv fosfatov prek obdelanih naravnih črev bo 2,1 % MTDI. Zato je primerno, da se dovoli uporaba natrijevih fosfatov kot sredstva za uravnavanje kislosti za izboljšanje mehanskih lastnosti črev za klobase.

(8)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Ker odobritev uporabe natrijevih fosfatov (E 339) za izboljšanje mehanskih lastnosti naravnih črev za klobase pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi zaradi zgoraj navedenih razlogov, se ni treba posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane.

(9)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/63

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/65

(1)

Priloga I k Direktivi 98/8/ES vsebuje seznam aktivnih snovi, ki so odobrene na ravni Unije za uporabo v biocidnih proizvodih. Z Direktivo Komisije 2009/92/ES (2) je bila dodana aktivna snov bromadiolon za uporabo v 14. vrsti proizvodov (rodenticidi), kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(2)

Bromadiolon je antikoagulantni rodenticid, za katerega je znano, da povzroča tveganje naključnih nesreč z otroki ter tudi tveganje za neciljne živali in okolje. Ugotovljeno je bilo, da je potencialno obstojen, se lahko kopiči v organizmih in je strupen (PBT) ali da je zelo obstojen in se zelo lahko kopiči v organizmih (vPvB).

(3)

Zaradi javnega zdravja in higiene je bilo kljub temu ugotovljeno, da je upravičeno vključiti bromadiolon in druge antikoagulantne rodenticide v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES, kar državam članicam omogoča, da odobrijo proizvode na osnovi bromadiolona. Vendar pa Direktiva 2009/92/ES države članice obvezuje, da zagotovijo, da se pri izdaji dovoljenj za proizvode, ki vsebujejo bromadiolon, zmanjšata primarna in sekundarna izpostavljenost ljudi, neciljnih živali in okolja z upoštevanjem in izvajanjem vseh ustreznih in razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ukrepi za zmanjšanje tveganja iz Direktive 2009/92/ES zato med drugim vključujejo omejitev na samo poklicno uporabo.

(4)

Podjetje Lipha Tech S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je v skladu s členom 8 Direktive 98/8/ES Nizozemski predložilo vlogo za odobritev enega rodenticida, ki vsebuje bromadiolon (v nadaljnjem besedilu: proizvod). Ime in referenčna številka proizvoda v registru biocidnih proizvodov Unije (R4BP) sta navedena v Prilogi k temu sklepu.

(5)

Nizozemska je izdala dovoljenje 2. novembra 2012. Proizvod je bil odobren z omejitvami, da se zagotovi upoštevanje pogojev iz člena 5 Direktive 98/8/ES na Nizozemskem. Navedene omejitve niso vključevale omejitve uporabe na usposobljene poklicne uporabnike ali poklicne uporabnike z dovoljenjem.

(6)

Vložnik je 20. decembra 2012 Nemčiji predložil popolno vlogo za medsebojno priznavanje prvega dovoljenja za proizvod.

(7)

Nemčija je 10. aprila 2013 obvestila Komisijo, druge države članice in vložnika o svojem predlogu za omejitev prvega dovoljenja v skladu s členom 4(4) Direktive 98/8/ES. Nemčija je predlagala, da se uvede omejitev uporabe proizvoda na usposobljene poklicne uporabnike ali poklicne uporabnike z dovoljenjem.

(8)

Komisija je povabila druge države članice in vložnika, naj predložijo pisne pripombe na obvestilo v 90 dneh v skladu s členom 27(1) Direktive 98/8/ES. V navedenem roku ni bilo predloženih nobenih pripomb. Obvestilo so obravnavali tudi Komisija in organi držav članic, pristojni za biocidne proizvode, na srečanju Skupine za poenostavitev medsebojnega priznavanja in izdajo dovoljenj za proizvode 14. maja 2013.

(9)

V skladu z Direktivo 2009/92/ES je treba za odobritev biocidnih proizvodov, ki vsebujejo bromadiolon, upoštevati vse ustrezne in razpoložljive ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno z omejitvijo na samo poklicno uporabo. Glede na znanstveno oceno za sprejetje Direktive 2009/92/ES se lahko le od poklicnih uporabnikov pričakuje upoštevanje navodil in s tem zmanjšanje tveganja sekundarne zastrupitve neciljnih živali ter uporaba proizvodov na način, ki preprečuje selekcijo in širjenje odpornosti. Omejitev uporabe na poklicne uporabnike bi zato morala načeloma veljati za ustrezen ukrep za zmanjšanje tveganja, zlasti v državah članicah, kjer se pojavlja odpornost na bromadiolon.

(10)

Ker ni dokaza o nasprotnem, je omejitev uporabe na poklicne uporabnike ustrezen in razpoložljiv ukrep za zmanjšanje tveganja pri odobritvi proizvodov, ki vsebujejo bromadiolon, v Nemčiji. To ugotovitev potrjujejo tudi argumenti Nemčije o ugotovljeni odpornosti proti bromadiolonu pri podganah in njenem domnevnem širjenju po državi. Poleg tega ima Nemčija dobro delujočo infrastrukturo usposobljenih ponudnikov obvladovanja škodljivcev in poklicnih uporabnikov z dovoljenjem, kot so kmetje, vrtnarji in gozdarji, ki so se poklicno usposabljali, kar pomeni, da predlagana omejitev ne ovira preprečevanja okužb.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/68

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 391/2013 (2) določa skupno ureditev pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa. Skupna ureditev pristojbin je sestavni element prizadevanj za dosego ciljev načrta izvedbe, kakor je določen v členu 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 390/2013 (4).

(2)

Sklep Komisije 2011/121/EU (5) vzpostavlja vseevropske cilje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa med letoma 2012 in 2014. Z dopisoma z dne 19. julija 2012 oziroma 17. decembra 2012 je Komisija obvestila države članice, da so njihovi revidirani načrti izvedbe skladni s sprejetimi vseevropskimi cilji uspešnosti in ustrezno prispevajo k njihovi uresničitvi. Cilji stroškovne učinkovitosti so izraženi v določenih cenah na enoto.

(3)

Člen 17(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 določa, da Komisija oceni te cene na enoto za območja zaračunavanja za leto 2014, ki so jih države članice predložile Komisiji do 1. junija 2013 v skladu z zahtevami iz člena 9(1) in (2) navedene uredbe. S to oceno preveri skladnost cen na enoto za leto 2014 z določbami izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013.

(4)

Komisija je izvedla svojo oceno cen na enoto za območja zaračunavanja za leto 2014 s pomočjo organa za oceno uspešnosti in Eurocontrolovega osrednjega urada za pristojbine na zračnih poteh, pri čemer je uporabila podatke in dodatne informacije, ki so jih posredovale države članice do junija 2013. V oceni so bile upoštevane tudi obrazložitve in popravki, vstavljeni pred posvetovanjem, ki je potekalo 26. junija 2013 v skladu s členom 9(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013, ter poznejši dopisi med Komisijo ter Dansko, Estonijo, Irsko, Španijo, Francijo, Italijo, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Romunijo, Švedsko in Združenim kraljestvom.

(5)

Danska, Francija, Italija, Nizozemska in Romunija so predlagale, da se prilagoditve, predvidene v okviru Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013, delno ali v celoti izravnajo, s čimer bi se zmanjšala ali ohranila določena raven cene na enoto, kar je v interesu uporabnikov zračnega prostora. Zato se ti zneski v naslednjih letih ne povrnejo.

(6)

Komisija ugotavlja, da Španija namerava uporabiti prehodno določbo v skladu s členom 2 Uredbe Komisije (EU) št. 1191/2010 (6). Komisija je preverila informacije, ki jih je glede tega predložila Španija, in se strinja, da Španija izpolnjuje pogoje iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1191/2010 in se lahko odloči, da iz uporabe člena 11a(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1794/2006 (7) izvzame ugotovljene stroške izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Zato bi se moral mehanizem za delitev tveganja, povezanega s prometom, z delitvijo koristi ali izgub, ki izhajajo iz razlike med dejanskimi enotami storitev in predvidenimi enotami storitev, med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa in uporabniki zračnega prostora v razmerju 30: 70, uporabljati že z ničodstotno namesto dvoodstotno razliko. V skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1191/2010 in znižanjem cene na enoto, za katero se je odločila Španija za leto 2012, je ta izjema omejena na delitev tveganja, povezanega s prometom, v zvezi s prihodki v navedenem letu. Španija namerava porazdeliti prenos, ki izhaja iz izvajanja tega mehanizma, v naslednja leta, in sicer od leta 2015 naprej.

(7)

Člen 17(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 določa, da Komisija obvesti zadevne države članice, v katerih so cene na enoto skladne z izvedbenima uredbama (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013.

(8)

Obvestilo, da so cene na enoto za območja zaračunavanja v skladu z določbami izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013, ne bi smelo posegati v člen 16 Uredbe (ES) št. 550/2004 –

31.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/71

(1)

V skladu s členom 8(5) Uredbe (ES) št. 443/2009 mora Komisija vsako leto potrditi povprečne specifične emisije CO2 in cilj specifičnih emisij za vsakega proizvajalca osebnih avtomobilov v Uniji in za vsako združenje proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 7(1) navedene uredbe. Na podlagi navedene potrditve mora Komisija opredeliti, ali proizvajalci in združenja izpolnjujejo zahteve iz člena 4 navedene uredbe.

(2)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 443/2009 so cilji za proizvajalce in združenja zavezujoči od leta 2012. Povprečne specifične emisije proizvajalcev v letu 2012 se izračunajo v skladu z drugim odstavkom navedenega člena, pri čemer se upošteva 65 % novih avtomobilov proizvajalca, registriranih v navedenem letu.

(3)

Podrobni podatki, ki se uporabijo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij, so določeni v točki 1 dela A in v delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 443/2009 ter temeljijo na registracijah novih osebnih avtomobilov v državah članicah v predhodnem koledarskem letu. Podatki se pridobijo iz potrdil o skladnosti, ki so jih izdali proizvajalci, ali iz dokumentov, ki vsebujejo enakovredne informacije, v skladu s členom 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 1014/2010 (2).

(4)

Vse države članice so podatke za leto 2012 Komisiji predložile do roka 28. februarja 2013 v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 443/2009. Če je Komisija pri preverjanju podatkov ugotovila, da nekateri podatki manjkajo ali so očitno nepravilni, je o tem obvestila zadevne države članice in v dogovoru z njimi podatke ustrezno prilagodila ali dopolnila. Če dogovora z državo članico ni bilo mogoče doseči, se začasni podatki navedene države članice niso prilagodili.

(5)

Komisija je 30. aprila 2013 objavila začasne podatke in v skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 85 proizvajalcev obvestila o začasnih izračunih njihovih povprečnih specifičnih emisij CO2 v letu 2012 in njihovih ciljev specifičnih emisij. Proizvajalci so bili pozvani, da preverijo podatke ter v skladu s prvim pododstavkom člena 8(5) navedene uredbe in členom 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010 v treh mesecih po prejemu obvestila obvestijo Komisijo o kakršnih koli napakah. Osem proizvajalcev je začasne podatke sprejelo brez popravkov, 40 proizvajalcev pa je v določenem roku predložilo obvestila o napakah.

(6)

Za preostalih 37 proizvajalcev, ki Komisije niso obvestili o napakah v sklopih podatkov ali se kako drugače odzvali, bi bilo treba začasne podatke ter začasne izračune povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij potrditi brez prilagoditev.

(7)

Komisija je preverila popravke, o katerih so jo obvestili proizvajalci, in ustrezne utemeljitve, izražene v oznakah, ki so določene v členu 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010, ter sklope podatkov ustrezno prilagodila.

(8)

V primeru podatkov, ki so jih proizvajalci označili z oznako B, kot je določeno v členu 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010, je treba upoštevati dejstvo, da proizvajalci zaradi manjkajočih ali nepravilnih identifikacijskih parametrov ne morejo ustrezno preveriti ali popraviti navedenih podatkov. V skladu s tem bi bilo treba pri navedenih podatkih za vrednosti emisij CO2 in mase uporabiti dovoljeno stopnjo napake.

(9)

Dovoljeno stopnjo napake bi bilo treba izračunati kot razliko med odstopanji od cilja specifičnih emisij, izraženimi kot odbitek povprečnih emisij od ciljev specifičnih emisij, izračunanih vključno z registracijami, ki jih proizvajalci ne morejo preveriti, in brez njih. Ne glede na to, ali je navedena razlika pozitivna ali negativna, bi morala dovoljena stopnja napake vedno zmanjšati odstopanje proizvajalca od cilja.

(10)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 443/2009 bi moralo veljati, da proizvajalec izpolnjuje svoj cilj specifičnih emisij iz člena 4 navedene uredbe, če so povprečne emisije iz tega sklepa nižje od cilja specifičnih emisij, kar se izraža kot negativno odstopanje od cilja. Če povprečne emisije presežejo cilj specifičnih emisij, bi bilo treba v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 443/2009 določiti premije za presežne emisije, razen če za zadevnega proizvajalca velja odstopanje od navedenega cilja ali če je član združenja v skladu s členom 7 navedene uredbe, ki izpolnjuje svoj cilj specifičnih emisij.

(11)

V skladu s tem bi bilo treba potrditi povprečne specifične emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov, registriranih leta 2012, cilje specifičnih emisij in razliko med navedenima vrednostma –

(a)

cilj specifičnih emisij;

(b)

povprečne specifične emisije CO2, po potrebi prilagojene z ustrezno dovoljeno stopnjo napake;

(c)

razlika med vrednostma iz točk (a) in (b);

(d)

povprečne specifične emisije CO2 za vse nove osebne avtomobile v Uniji;

(e)

povprečna masa za vse nove osebne avtomobile v Uniji.