28.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/1

(1)

V Uredbi (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določene zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo pri netrgovskih premikih hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali tretjih držav, in v zvezi s pregledi, ki se pri takih premikih uporabljajo. Cilj navedene uredbe je zagotoviti zadostno raven varnosti v zvezi s tveganji za javno zdravje in zdravje živali, ki se pojavljajo pri takih netrgovskih premikih, ter odpraviti kakršne koli neupravičene ovire za take premike.

(2)

Komisija je v izjavi, priloženi Uredbi (EU) št. 438/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 998/2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali (4), navedla, da namerava predlagati revizijo Uredbe (ES) št. 998/2003 v celoti, zlasti vidikov glede delegiranih in izvedbenih aktov. Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je treba pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo (ES) št. 998/2003, uskladiti s členoma 290 in 291 PDEU. Ker je glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali iz Uredbe (ES) št. 998/2003 potrebnih več sprememb in da se zagotovi zadostna jasnost in dostopnost navedenih zahtev za običajnega državljana, bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(3)

V tej uredbi bi bilo treba določiti seznam živalskih vrst, za katere bi bilo treba uporabljati harmonizirane zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, kadar so živali teh vrst hišne živali in so predmet netrgovskih premikov. Pri pripravi navedenega seznama bi bilo treba upoštevati njihovo dovzetnost za steklino ali vlogo pri epidemiologiji stekline.

(4)

V Direktivi Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (5), so med drugim določene zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za trgovino s psmi, mačkami in belimi dihurji, ki so živali vrst, dovzetnih za steklino, in njihov uvoz. Ker so te vrste živali hkrati tudi hišne živali, ki pogosto spremljajo svojega lastnika ali pooblaščeno osebo med netrgovskimi premiki znotraj Unije in v Unijo, bi bilo treba v tej uredbi določiti zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki bi se uporabljale za netrgovske premike teh vrst živali v države članice. Te vrste živali bi morale biti navedene na seznamu v delu A Priloge I k tej uredbi.

(5)

Podobno bi bilo treba določiti pravni okvir za zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki bi se uporabljale za netrgovske premike živalskih vrst, ki ne obolevajo za steklino ali nimajo epidemiološkega pomena glede stekline in za katere bi se, če ne bi bile hišne živali, uporabljali drugi pravni akti Unije, vključno z zakonodajo o živalih za proizvodnjo živil. Te živalske vrste bi morale biti navedene na seznamu v delu B Priloge I.

(6)

V seznam v delu B Priloge I bi bilo treba vključiti nevretenčarje, razen čebel in čmrljev,zajetih v Direktivi 92/65/EGS, ter mehkužcev in rakov, zajetih v Direktivi Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (6). Prav tako bi bilo treba vključiti okrasne vodne živali, gojene v nekomercialnih akvarijih, ki so izključene iz področja uporabe Direktive 2006/88/ES, ter dvoživke in plazilce.

(7)

V seznam v delu B Priloge I bi bilo treba vključiti tudi vse vrste ptic, razen tistih, ki so zajete v Direktivi Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (7), ter glodavce in kunce, razen tistih za proizvodnjo hrane, opredeljenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (8).

(8)

Zaradi doslednosti prava Unije pa bi do uvedbe pravil Unije, ki bi urejala netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I v državo članico iz druge države članice ali z ozemlja ali iz tretje države, moralo biti mogoče, da se za take premike uporabljajo nacionalna pravila, pod pogojem, da niso strožja od pravil, ki se uporabljajo za premike v trgovske namene.

(9)

Ker živali vrst s seznama v delu B Priloge I k tej uredbi lahko spadajo med vrste, ki jih je treba posebej zavarovati, bi bilo treba to uredbo uporabljati brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (9).

(10)

Zaradi jasnega razlikovanja med pravili, ki se uporabljajo za netrgovske premike ter za trgovino in uvoz v Unijo iz tretjih držav psov, mačk in belih dihurjev, za katere veljajo zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali iz Direktive 92/65/EGS, bi bilo treba v tej uredbi opredeliti ne samo pojem hišne živali, temveč tudi pojem netrgovskih premikov hišne živali, pri katerih taka hišna žival spremlja svojega lastnika ali pooblaščeno osebo. Izkušnje kažejo, da med netrgovskim premikom ni vedno mogoče zagotoviti, da se hišna žival ves čas nahaja v neposredni bližini lastnika ali pooblaščene osebe. V ustrezno utemeljenih in dokumentiranih primerih bi moralo veljati, da hišna žival spremlja svojega lastnika ali pooblaščeno osebo, tudi če se netrgovski premik hišne živali opravi do pet dni pred ali po premiku lastnika ali pooblaščene osebe, ali je prostorsko ločen od lokacije lastnika ali pooblaščene osebe.

(11)

Glede na izkušnje z uporabo obstoječih pravil je trgovanje s hišnimi živalmi vrst s seznama v delu A Priloge I in njihov uvoz v Unijo iz tretjih držav mogoče goljufivo prikazati kot netrgovski premik. Da bi preprečili take prakse, ki bi lahko pomenile tveganja za zdravje živali, bi bilo treba v tej uredbi določiti največje dovoljeno število hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I, ki lahko spremljajo svojega lastnika ali pooblaščeno osebo. Prekoračitev tega števila pa bi morala biti mogoča pod nekaterimi posebej določenimi pogoji. Treba bi bilo tudi jasno navesti, da se, če posebej določeni pogoji niso izpolnjeni in število hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I k tej uredbi presega največje dovoljeno število, za te hišne živali uporabljajo ustrezne določbe iz Direktive 92/65/EGS in Direktive 90/425/EGS (10) ali Direktive 91/496/EGS (11).

(12)

V Uredbi (ES) št. 998/2003 je določeno, da se v prehodnem obdobju za hišne živali vrst s seznamov v delih A in B Priloge I k navedeni uredbi šteje, da so identificirane, če nosijo jasno čitljivo tetovirano znamenje ali elektronski identifikacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: transponder). V tej uredbi bi bilo zato treba določiti pravila za označevanje hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I k tej uredbi po poteku prehodnega obdobja 3. julija 2011.

(13)

Vsaditev transponderja je invaziven poseg, za opravljanje katerega se zahteva določena usposobljenost. Transponderje bi zato morale vsajevati samo ustrezno usposobljene osebe. Če je v državi članici dovoljeno, da vsaditev transponderjev opravlja oseba, ki ni veterinar, bi država članica morala določiti pravila o zahtevani minimalni usposobljenosti take osebe.

(14)

V Prilogi Ia k Uredbi (ES) št. 998/2003 so določene tehnične zahteve za identifikacijo hišnih živali s transponderjem. Te tehnične zahteve ustrezajo mednarodno sprejetim standardom in bi jih bilo treba brez kakršnih koli bistvenih sprememb določiti v Prilogi II k tej uredbi.

(15)

Zaradi varovanja javnega zdravja in zdravja hišnih živali vrst s seznama v Prilogi I bi bilo treba v tej uredbi predvideti možnost, da se sprejmejo tudi zdravstveni ukrepi za preprečevanje bolezni in okužb, ki niso steklina. Ti ukrepi bi morali temeljiti na potrjenih znanstvenih podatkih, njihova uporaba pa bi morala biti sorazmerna s tveganjem za javno zdravje ali zdravje živali, povezanim z netrgovskimi premiki hišnih živali, ki bi lahko zbolele za temi boleznimi ali okužbami. Ti ukrepi bi morali vključevati pravila za kategorizacijo držav članic ali njihovih delov, postopke, v skladu s katerimi bi morale države članice, ki zahtevajo uporabo preventivnih zdravstvenih ukrepov, stalno utemeljevati razloge za take ukrepe, pogoje v zvezi z uporabo in dokumentiranjem preventivnih zdravstvenih ukrepov ter po potrebi pogoje za odstopanje od uporabe teh ukrepov. Zato bi bilo prav tako treba zagotoviti, da se z izvedbenim aktom, ki se sprejme na podlagi te uredbe, določi seznam držav članic ali njihovih delov, kategoriziranih v skladu z zadevnimi pravili.

(16)

Možno je, da cepiva proti steklini, s katerimi so pred tretjim mesecem starosti cepljene hišne živali vrst s seznama v delu A Priloge I, zaradi sočasnega delovanja maternalnih protiteles ne zagotovijo zaščitne imunosti. Proizvajalci cepiv zato ne priporočajo cepljenja mladih hišnih živali pred navedeno starostjo. V zvezi z odobritvijo netrgovskih premikov mladih živali vrst s seznama v delu A Priloge I, ki niso bile cepljene ali so bile cepljene, niso pa še razvile zaščitne imunosti proti steklini, bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatere previdnostne ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti, državam članicam pa dati možnost, da take premike na njihovo ozemlje odobrijo, kadar mlade hišne živali izpolnjujejo zahteve iz teh ukrepov.

(17)

Da bi poenostavili pogoje za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I med državami članicami z enako pozitivnim stanjem glede stekline, bi bilo treba v tej uredbi tudi predvideti možnost odstopanja od zahteve cepljenja proti steklini. Taka možnost bi morala biti na voljo ob vložitvi skupne prošnje zainteresiranih držav članic. Tako odstopanje bi moralo temeljiti na potrjenih znanstvenih podatkih, njena uporaba pa bi morala biti sorazmerna s tveganjem za javno zdravje ali zdravje živali, povezanim z netrgovskimi premiki teh živali, ki bi lahko zbolele za steklino. Države članice ali njihove dele, ki so upravičeni do takega odstopanja, bi bilo treba navesti v seznamu v izvedbenem aktu, ki se sprejme na podlagi te uredbe.

(18)

Države in ozemlja s seznama v oddelku 2 dela B Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 uporabljajo pravila, ki so enakovredna pravilom, ki jih uporabljajo države članice, medtem ko države in ozemlja s seznama v delu C Priloge II k navedeni uredbi izpolnjujejo merila iz člena 10 navedene uredbe. Ti seznami bi morali biti določeni brez kakršnih koli bistvenih sprememb v izvedbenem aktu, ki se sprejme v skladu s to uredbo.

(19)

Prav tako bi bilo treba določiti, da se z izvedbenim aktom, ki se sprejme na podlagi te uredbe, določi seznam ozemelj ali tretjih držav, v katerih se za hišne živali vrst s seznama v delu B Priloge I uporabljajo pravila, ki imajo enako vsebino in učinek kot pravila iz te uredbe.

(20)

V Uredbi (ES) št. 998/2003 so določene nekatere zahteve za netrgovske premike hišnih živali v države članice iz drugih držav članic in držav ali ozemelj s seznama v oddelku 2 dela B in delu C Priloge II k navedeni uredbi. Te zahteve vključujejo veljavno cepljenje zadevnih hišnih živali proti steklini s cepivi, ki izpolnjujejo minimalne standarde iz zadevnega poglavja Priročnika o diagnostičnih testih in cepivih za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), ali za katere je bilo izdano dovoljenje za promet bodisi v skladu z Direktivo 2001/82/ES (12) bodisi v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 (13). Ta cepiva so se izkazala za učinkovito zaščito živali pred steklino in so del zahtev glede veljavnosti cepljenja proti steklini iz Priloge Ib k Uredbi (ES) št. 998/2003. Te zahteve bi bilo treba brez kakršnih koli bistvenih sprememb določiti v Prilogi III k tej uredbi.

(21)

V Uredbi (ES) št. 998/2003 so v zvezi z zdravstvenim varstvom živali določene strožje zahteve za zdravstveno varstvo živali za hišne živali, s katerimi se opravi premik v države članice iz držav ali ozemelj, ki niso navedena na seznamu v delu C Priloge II k navedeni uredbi. Te zahteve vključujejo preverjanje učinkovitosti cepljenja posameznih živali proti steklini s titracijo protiteles v laboratoriju, odobrenem v skladu z Odločbo Sveta 2000/258/ES z dne 20. marca 2000 o imenovanju posebnega inštituta, pristojnega za uvajanje meril, ki so potrebna za standardizacijo seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiva proti steklini (14). To zahtevo bi bilo zato treba ohraniti v Prilogi IV k tej uredbi, vključiti pa bi bilo treba tudi pogoj, da je treba test izvesti v skladu z metodami iz zadevnega poglavja Priročnika o diagnostičnih testih in cepivih za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE).

(22)

Identifikacijski dokumenti, s katerimi so opremljene hišne živali vrst s seznama v delu A Priloge I, s katerimi se opravijo netrgovski premiki v države članice, so potrebni za potrditev skladnosti s to uredbo. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti pogoje za izdajanje identifikacijskih dokumentov ter zahteve v zvezi z njihovo vsebino, veljavnostjo, varnostnimi značilnostmi, formatom in obliko.

(23)

S to uredbo bi bilo treba državam članicam omogočiti, da odobrijo netrgovske premike na svoje ozemlje hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I, ki so opremljene z identifikacijskim dokumentom, izdanim na ozemlju ali v tretji državi, v kateri se uporabljajo pravila, ki imajo enako vsebino in učinek kot pravila, ki jih uporabljajo države članice. Države članice bi poleg tega morale imeti možnost odobriti netrgovski premik na njihovo ozemlje, potem ko je bil opravljen premik na ozemlje ali v tretjo državo hišnih živali, ki so opremljene z identifikacijskim dokumentom, izdanim v državi članici, pod pogojem, da so pogoji za vrnitev s teh ozemelj ali iz tretjih držav izpolnjeni, preden je hišna žival zapustila Unijo.

(24)

S to uredbo bi bilo treba državam članicam omogočiti tudi, da v primeru potrebe, da lastnik nujno odide, na primer zaradi nenadne naravne nesreče, političnih nemirov ali druge višje sile, ki prizadene lastnika, za hišne živali vrst s seznama v Prilogi I, ki ne upoštevajo pravil iz te uredbe, odobrijo neposreden vstop na svoje ozemlje, pod pogojem, da se predhodno zaprosi za dovoljenje in ga ciljna država članica izda ter se izvede časovno omejena izolacija pod uradnim nadzorom zaradi izpolnitve pogojev te uredbe. Kljub potrebi po takem nujnem odhodu bi morala biti taka dovoljenja nujna, zaradi tveganj za zdravje živali ob vstopu v Unijo hišne živali, ki ne upošteva pravil iz te uredbe.

(25)

Direktiva 90/425/EGS in Direktiva 91/496/EGS se ne uporabljata za veterinarske preglede hišnih živali, ki spremljajo potnike med netrgovskimi premiki.

(26)

Da bi države članice preverile skladnost s to uredbo in sprejele potrebne ukrepe, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da mora oseba, ki spremlja hišno žival, predložiti zahtevani identifikacijski dokument pri vsakem netrgovskem premiku v državo članico, ter predvideti ustrezna preverjanja dokumentov in identitete hišnih živali, ki spremljajo svojega lastnika med netrgovskim premikom v državo članico iz druge države članice ali z določenih ozemelj ali iz tretjih držav.

(27)

Prav tako bi bilo treba v tej uredbi določiti, da morajo države članice na določenih vstopnih točkah sistematično preverjati dokumente in identiteto hišnih živali, ki spremljajo svojega lastnika med netrgovskim premikom v državo članico z določenih ozemelj ali iz tretjih držav. Pri teh preverjanjih bi bilo treba upoštevati ustrezna načela iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (15). Kadar je to potrebno zaradi nadaljnjih premikov v druge države članice, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da preverjanja dokumentirajo v identifikacijskem dokumentu, da bi lahko na podlagi datumov teh preverjanj določili obdobje veljavnosti identifikacijskega dokumenta.

(28)

Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi določiti zaščitne ukrepe za preprečevanje tveganj za javno zdravje ali zdravje živali zaradi netrgovskih premikov hišnih živali.

(29)

Da bi državljanom zagotovili jasne in dostopne informacije o pravilih, ki se uporabljajo za netrgovske premike v Unijo hišnih živali vrst s seznama v Prilogi I, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da dajo javnosti na voljo te informacije, zlasti ustrezne predpise nacionalnega prava.

(30)

Da bi zagotovili pravilno uporabo te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s posebnimi zahtevami za trgovanje s posameznimi vrstami hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I ter posebnih zdravstvenih ukrepih za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina, za katerimi lahko zbolijo vrste s seznama v Prilogi I, ter za sprejemanje pravil za omejevanje števila hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I, ki spremljajo svojega lastnika med netrgovskim premikom, in spremembo prilog II do IV. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(31)

Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v ustrezno utemeljenih primerih tveganj za javno zdravje ali zdravje živali v skladu s postopkom v nujnih primerih sprejme akte v zvezi z zdravstvenimi ukrepi za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina, za katerimi lahko zbolijo hišne živali vrst s seznama v Prilogi I.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s seznamom držav članic ali njihovih delov, ki imajo enako pozitivno stanje glede stekline, in ki so pooblaščeni za sklenitev vzajemnih sporazumov o odstopanju od nekaterih pogojev, ki veljajo za netrgovske premike hišnih živali, ter seznamom držav članic, kategoriziranih v skladu s pravili o zdravstvenih ukrepih za preprečevanje bolezni in okužb, ki niso steklina, seznami ozemelj in tretjih držav določenih za namene odstopanja od nekaterih pogojev, ki veljajo za netrgovske premike, vzorcem identifikacijskih dokumentov, s katerimi se opremijo hišne živali vrst s seznama v Prilogi I med netrgovskimi premiki v državo članico iz druge države članice ali z ozemlja ali iz tretje države, pravili o formatu, obliki in jezikih izjav, ki jih je treba podpisati, ter zaščitnih ukrepih v primeru pojava ali širitve stekline ali bolezni ali okužbe, ki niso steklina. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (16).

(33)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte s takojšnjim učinkom za posodobitev seznama držav članic ali njihovih delov z enako pozitivnim stanjem glede stekline, ki so pooblaščeni za sklenitev vzajemnih sporazumov o odstopanju od določenih pogojev, ki veljajo za netrgovske premike hišnih živali, in seznama ozemelj ali tretjih držav, določenega z namenom odstopanja od nekaterih pogojev, ki veljajo za netrgovske premike ter za zaščitne ukrepe v primeru pojava ali širitve stekline ali bolezni ali okužbe, ki ni steklina, kadar v utemeljenih primerih, v zvezi z zdravjem živali in javnim zdravjem, tako zahtevajo izredno nujni razlogi.

(34)

V več državah članicah so bila ugotovljena določena neskladja s pravili iz Uredbe (ES) št. 998/2003. Države članice bi morale zato predpisati kazni, ki se uporabijo za kršitve te uredbe.

(35)

V Odločbi Komisije 2003/803/ES z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti (17) je določen vzorec potnega lista za premike hišnih živali vrste pes, mačka in beli dihur med državami članicami v skladu z Uredbo (ES) št. 998/2003. Identifikacijski dokumenti, izdani v skladu s tem vzorcem potnega lista, bi morali pod določenimi pogoji ostati veljavni do konca življenja hišnih živali, da bi omejili upravno in finančno breme za lastnike.

(36)

V Izvedbenem sklepu Komisije 2011/874/EU z dne 15. decembra 2011 o določitvi seznama tretjih držav in ozemelj, ki imajo dovoljenje za uvoz psov, mačk in belih dihurjev in za netrgovske premike več kot petih psov, mačk in belih dihurjev v Unijo, ter o vzorcih spričeval za uvoz in netrgovske premike navedenih živali v Unijo (18) je določen vzorec zdravstvenega spričevala, ki potrjuje skladnost z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 998/2003 za netrgovske premike do vključno petih psov, mačk ali belih dihurjev v Unijo. Da bi zagotovili nemoten prehod na nova pravila iz te uredbe, bi ta vzorec spričevala moral ostati veljaven pod določenimi pogoji.

(37)

Ker cilja te uredbe, torej določiti zahteve v zvezi z zdravjem živali pri netrgovskih premikih hišnih živali vrst s seznama v Prilogi I, da bi preprečili ali čim bolj zmanjšali tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, ki izhaja iz takih premikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(38)

Da bi se zagotovila sočasna objava te uredbe in izvedbenih aktov v zvezi z seznami ozemelj in tretjih držav, določenih zaradi odstopanja od določenih pogojev, ki se uporabljajo za netrgovinske premike, glede formata identifikacijskih dokumentov, ki spremljajo hišne živali iz vrst, določenih v delu A Priloge I med netrgovinskim premikom v državo članico iz druge države članice ali iz ozemlja ali tretje države, in glede pravil o formatu, obliki in jezikih izjav, ki se jih podpiše, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(a)

Uredbo (ES) št. 338/97;

(b)

kakršne koli nacionalne ukrepe za omejitev potovanj z določenimi vrstami ali pasmami hišnih živali zaradi razlogov, ki niso povezani z zdravstvenim varstvom živali, ki jih sprejmejo in objavijo države članice ter so javno dostopni.

(a)

„netrgovski premik“ pomeni kakršen koli premik, katerega namen ni niti prodaja niti prenos lastništva hišne živali;

(b)

„hišna žival“ pomeni žival vrste s seznama v Prilogi I, ki spremlja svojega lastnika ali pooblaščeno osebo med netrgovskim premikom, zanjo pa je dokler traja tak netrgovski premik odgovoren lastnik ali pooblaščena oseba;

(c)

„lastnik“ pomeni fizično osebo, ki je v identifikacijskem dokumentu navedena kot lastnik;

(d)

„pooblaščena oseba“ pomeni katero koli fizično osebo, ki jo lastnik pisno pooblasti za netrgovski premik hišne živali v imenu lastnika;

(e)

„transponder“ pomeni pasivno radiofrekvenčno identifikacijsko napravo, ki jo je mogoče samo odčitati;

(f)

„identifikacijski dokument“ pomeni dokument, pripravljen v skladu z vzorcem iz izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, ki omogoča jasno identifikacijo hišne živali in preverjanje, ali je njeno zdravstveno stanje skladno s to uredbo;

(g)

„pooblaščeni veterinar“ pomeni katerega koli veterinarja, ki ga je pristojni organ pooblastil za opravljanje specifičnih nalog v skladu s to uredbo ali z akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(h)

„uradni veterinar“ pomeni katerega koli veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ;

(i)

„preverjanje dokumentov“ pomeni preverjanje identifikacijskega dokumenta, ki spremlja hišno žival;

(j)

„preverjanje identitete“ pomeni preverjanje, ali skladnosti identifikacijskega dokumenta in hišne živali, po potrebi pa tudi, ali so označevanje in oznake prisotni in da upoštevajo pravila;

(k)

„vstopna točka za potnike“ pomeni katero koli območje, ki ga določijo države članice za namene preverjanja iz člena 34(1);

(a)

namen netrgovskega premika s hišnimi živalmi je udeležba na tekmovanjih, razstavah ali športnih prireditvah ali pri pripravah na take prireditve;

(b)

lastnik ali pooblaščena oseba predloži pisni dokaz, da so hišne živali prijavljene za sodelovanje na prireditvi iz točke (a) ali pri združenju, ki takšne prireditve organizira;

(c)

hišne živali so stare več kot šest mesecev.

(a)

hišne živali označene v skladu s členom 17(1);

(b)

hišne živali so bile cepljene proti steklini v skladu z zahtevami glede veljavnosti iz Priloge III;

(c)

hišne živali izpolnjujejo zahteve kakršnih koli zdravstvenih ukrepov za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina, sprejetih v skladu s členom 19(1);

(d)

hišne živali spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s členom 22.

(a)

so stare manj kot 12 tednov in niso bile cepljene proti steklini ali

(b)

so stare od 12 do 16 tednov in so bile cepljene proti steklini, vendar še ne izpolnjujejo veljavnih pogojev iz točke 2(e) Priloge III.

(a)

lastnik ali pooblaščena oseba predloži podpisano izjavo, da hišne živali od skotitve do začetka netrgovskega premika niso imele nobenega stika z divjimi živalmi vrst, ki so dovzetne za steklino ali

(b)

so hišne živali v spremstvu svoje matere, od katere so še vedno odvisne, in je iz identifikacijskega dokumenta njihove matere razvidno, da je bila mati pred njihovo skotitvijo cepljena proti steklini v skladu z zahtevami glede veljavnosti iz Priloge III.

(a)

v državah članicah prosilkah stalno delujejo sistemi nadzora nad steklino in poročanja o njej;

(b)

v državah članicah prosilkah ali na delih njihovega ozemlja, za katera je bila predložena prošnja, na podlagi sistemov iz točke (a) že vsaj dve leti pred predložitvijo skupne prošnje ni stekline in niso znani primeri pojava stekline pri divjih živalih na ozemlju držav članic ali delih njihovega ozemlja;

(c)

države članice prosilke imajo učinkovite in uspešne nadzorne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja stekline na njihovem ozemlju;

(d)

prošnja za odstopanje od točke (b) člena 6 mora biti utemeljena in sorazmerna glede na tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, do katerega bi lahko prišlo, če se opravi neposreden netrgovski premik necepljenih hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I iz ene od držav članic prosilke v drugo ali na del njenega ozemlja.

(a)

hišne živali so označene ali opisane v skladu z zahtevami, sprejetimi na podlagi člena 17(2);

(b)

hišne živali izpolnjujejo zahteve iz kakršnih koli zdravstvenih ukrepov za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina, sprejetih na podlagi člena 19(1);

(c)

hišne živali spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s členom 29.

(a)

uporabljajo sorazmerno s tveganjem za javno zdravje ali zdravje živali, povezanim z netrgovskim premikom hišnih živali navedenih vrst, ter

(b)

niso strožja od tistih, ki se uporabljajo za trgovino z živalmi navedenih vrst v skladu z direktivama 92/65/EGS ali 2006/88/ES.

(a)

hišne živali so označene v skladu s členom 17(1);

(b)

hišne živali so bile cepljene proti steklini v skladu z zahtevami glede veljavnosti iz Priloge III;

(c)

na hišnih živalih je bil opravljen test titracije protiteles proti steklini v skladu z zahtevami glede veljavnosti iz Priloge IV;

(d)

hišne živali izpolnjujejo zahteve iz kakršnih koli zdravstvenih ukrepov za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina, ki so bili sprejeti v skladu s členom 19(1);

(e)

hišne živali spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s členom 26.

(a)

je lastnik ali pooblaščena oseba predhodno zaprosila za dovoljenje in je država članica takšno dovoljenje izdala; ter

(b)

se v skladu s členom 34(2) na kraju, ki ga pristojni organ določi v ta namen, in v skladu z ureditvijo iz dovoljenja iz točke (a) tega odstavka opravijo preverjanja skladnosti v zvezi s psmi.

(a)

stare manj kot 12 tednov in niso bile cepljene proti steklini ali

(b)

stare od 12 do 16 tednov in so bile cepljene proti steklini, vendar še ne izpolnjujejo zahtev glede veljavnosti iz točke 2(e) Priloge III.

(a)

lastnik ali pooblaščena oseba predloži podpisano izjavo, da hišne živali od skotitve do začetka netrgovskega premika niso imele nobenega stika z divjimi živalmi vrst, ki so dovzetne za steklino, ali

(b)

so hišne živali v spremstvu svoje matere, od katere so še vedno odvisne, in je iz identifikacijskega dokumenta, ki spremlja njeno mater razvidno, da je mati bila pred njihovo skotitvijo cepljena proti steklini v skladu z zahtevami glede veljavnosti iz Priloge III.

(a)

neposredno;

(b)

po bivanju izključno v eni ali več od teh ozemelj ali tretjih držav ali

(c)

po tranzitu prek ozemlja ali tretje države, ki ni navedena na seznamu, pripravljenem na podlagi člena 13(1) ali (2), pod pogojem, da lastnik ali pooblaščena oseba predloži podpisano izjavo, da hišne živali med takšnim tranzitom niso imele stika z živalmi vrst, ki so dovzetne za steklino, in so bile zavarovane v prevoznem sredstvu ali znotraj območja mednarodnega letališča.

(a)

obveščanje pristojnih organov o primerih stekline je obvezno;

(b)

vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje je že vzpostavljen učinkovit sistem nadzora nad steklino, pri čemer je minimalna zahteva stalni program zgodnjega odkrivanja bolezni, s katerim sta zagotovljeni preiskava in poročanje o živalih, domnevno obolelih za steklino;

(c)

struktura in organizacija njihovih veterinarskih in nadzornih služb, ter pooblastila takih služb, nadzor nad njimi ter sredstva, ki jih imajo na voljo, vključno z osebjem in laboratorijskimi zmogljivostmi, zadostujejo za:

(d)

v veljavi so pravila o preprečevanju in nadzoru nad steklino in se učinkovito izvajajo za čim večje zmanjšanje tveganja okužbe hišnih živali, vključno s pravili o uvozu hišnih živali iz drugih držav ali ozemelj ter po potrebi o:

(e)

v veljavi so pravila za izdajanje dovoljenj za cepiva proti steklini in trženje teh cepiv.

(a)

hišne živali so označene ali opisane v skladu z zahtevami, sprejetimi na podlagi člena 17(2);

(b)

hišne živali izpolnjujejo zahteve iz kakršnih koli zdravstvenih ukrepov za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina, sprejetih v skladu s členom 19(1);

(c)

hišne živali so opremljene z ustrezno izpolnjenim identifikacijskim dokumentom, izdanim v skladu s členom 31,

(d)

hišne živali v državo članico vstopijo na vstopni točki za potnike, kadar prihajajo z ozemlja ali iz tretje države, ki ni navedena na seznamu v skladu s členom 15.

(a)

uporabljajo sorazmerno s tveganjem za javno zdravje ali zdravje živali, povezanim z netrgovskim premikom hišnih živali navedenih vrst ter

(b)

niso strožja od tistih, ki se uporabljajo za uvoz živali navedenih vrst v skladu z direktivama 92/65/EGS ali 2006/88/ES.

(a)

San Marino in Italija;

(b)

Vatikan in Italija;

(c)

Monako in Francija;

(d)

Andora in Francija;

(e)

Andora in Španija;

(f)

Norveška in Švedska;

(g)

Ferski otoki in Danska;

(h)

Grenlandija in Danska.

(a)

pravila za kategorizacijo držav članic ali njihovih delov glede na zdravstveno stanje živali v njih ter njihove sisteme nadzorovanja in poročanja v zvezi z nekaterimi boleznimi ali okužbami, ki niso steklina;

(b)

pogoje, ki jih morajo države članice izpolniti, da so še naprej upravičene do uporabe preventivnih zdravstvenih ukrepov iz odstavka 2;

(c)

pogoje za uporabo in dokumentiranje preventivnih zdravstvenih ukrepov iz odstavka 2 pred netrgovskimi premiki hišnih živali;

(d)

pogoje za odobritev odstopanj od uporabe preventivnih zdravstvenih ukrepov iz odstavka 2 v nekaterih posebnih okoliščinah.

(a)

mesta transponderja ali tetoviranega znamenja in bodisi datuma začetka uporabe bodisi datuma odčitanja transponderja ali tetoviranega znamenja ter alfanumerične oznake na transponderju ali tetoviranem znamenju;

(b)

imena, vrste, pasme, spola, barve, datuma skotitve, ki ga navede lastnik, ter vseh posebnih ali prepoznavnih značilnosti ali lastnosti hišne živali;

(c)

imena in kontaktnih podatkov lastnika;

(d)

imena, kontaktnih podatkov in podpisa pooblaščenega veterinarja, ki izda ali izpolni identifikacijski dokument;

(e)

podpisa lastnika;

(f)

podrobnosti o cepljenju proti steklini;

(g)

datuma vzorčenja krvi za test titracije protiteles proti steklini;

(h)

skladnost s kakršnimi koli zdravstvenimi ukrepi za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina,

(i)

drugih pomembnih podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem hišne živali.

(a)

preveri, ali je hišna žival označena v skladu s členom 17(1);

(b)

ustrezno izpolni zadevne rubrike identifikacijskega dokumenta s podatki iz točk (a) do (d) člena 21(1) ter

(c)

lastnik podpiše identifikacijski dokument.

(a)

mesta transponderja ali tetoviranega znamenja in bodisi datuma začetka uporabe bodisi datuma odčitanja transponderja ali tetoviranega znamenja ter alfanumerične oznake na transponderju ali tetoviranem znamenju;

(b)

vrste, pasme, datuma skotitve, ki ga navede lastnik, spola in barve hišne živali;

(c)

edinstvene referenčne številke spričevala;

(d)

imena in kontaktnih podatkov lastnika ali pooblaščene osebe;

(e)

imena, kontaktnih podatkov in podpisa uradnega ali pooblaščenega veterinarja, ki izda identifikacijski dokument;

(f)

podrobnosti o cepljenju proti steklini;

(g)

datuma vzorčenja krvi za test titracije protiteles proti steklini;

(h)

skladnost s kakršnimi koli zdravstvenimi ukrepi za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina;

(i)

imena in podpisa predstavnika pristojnega organa, ki potrdi dokument, ter

(j)

imena, podpisa in kontaktnih podatkov predstavnika pristojnega organa, ki opravlja preverjanja iz člena 34, ter datuma teh preverjanj;

(k)

drugih pomembnih podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem hišne živali.

(a)

preveri, ali je hišna žival označena v skladu s členom 17(1), ter

(b)

ustrezno izpolni zadevne rubrike identifikacijskega dokumenta s podatki iz točk (a) do (h) člena 25(1) ter tako potrdi, da so izpolnjeni pogoji iz točke (a) člena 10(1) ter, kjer je primerno, točk (b), (c) in (d) člena 10(1).

(a)

je identifikacijski dokument izdan na enem od ozemelj ali v eni od tretjih držav s seznama v skladu s členom 13(1), ali

(b)

take hišne živali vstopijo v državo članico po premiku na ozemlje ali v tretjo državo ali po tranzitu prek ozemlja ali tretje države iz države članice ter pooblaščeni veterinar izpolni in izda identifikacijski dokument, s katerim potrdi, da so bile hišne živali, preden so zapustile Unijo:

(a)

značilnosti oznake ali opisa hišne živali, kot je določeno v členu 17(2);

(b)

vrste ter, kjer je ustrezno, pasme, datuma skotitve, kot ga navede lastnik, spola in barve hišne živali;

(c)

imena in kontaktnih podatkov lastnika;

(d)

imena, kontaktnih podatkov in podpisa pooblaščenega veterinarja, ki izda ali izpolni identifikacijski dokument;

(e)

podpisa lastnika;

(f)

podrobnosti v zvezi s kakršnimi koli zdravstvenimi ukrepi za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina;

(g)

drugih pomembnih podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem hišne živali.

(a)

preveri, ali je hišna žival označena oziroma opisana v skladu s členom 17(2);

(b)

ustrezno izpolni zadevne rubrike s podatki iz točk (a) do (d) člena 28(1); in

(c)

lastnik podpiše identifikacijski dokument.

(a)

značilnosti oznake ali opisa hišne živali, kot je določeno v členu 17(2);

(b)

vrste ter, kjer je ustrezno, pasme, datuma skotitve, kot ga navede lastnik, spola in barve hišne živali;

(c)

imena in kontaktnih podatkov lastnika ali pooblaščene osebe;

(d)

imena, kontaktnih podatkov in podpisa uradnega ali pooblaščenega veterinarja, ki izda dokument;

(e)

edinstvene referenčne številke spričevala;

(f)

podrobnosti v zvezi s kakršnimi koli zdravstvenimi ukrepi za preprečevanje bolezni ali okužb, ki niso steklina;

(g)

imena in podpisa predstavnika pristojnega organa, ki potrdi dokument;

(h)

imena, podpisa in kontaktnih podatkov predstavnika pristojnega organa, ki opravlja preverjanja iz člena 34, ter datuma teh preverjanj;

(i)

drugih pomembnih podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem hišne živali.

(a)

preveri, ali je hišna žival označena ali opisana v skladu s členom 17(2); ter

(b)

ustrezno izpolni zadevne rubrike identifikacijskega dokumenta s podatki iz točk (a) do (f) člena 30(1) ter tako potrdi, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) člena 14(2), kjer je primerno.

(a)

lastnik predhodno vloži zahtevek za dovoljenje, ciljna država članica pa tako dovoljenje izda;

(b)

so hišne živali izolirane pod uradnim nadzorom tako dolgo, dokler ne izpolnijo navedenih pogojev, a ne več kot šest mesecev:

(a)

predloži identifikacijski dokument hišne živali, ki se zahteva v skladu s to uredbo, ki potrjuje, da so izpolnjene zahteve v zvezi s takšnim premikom; in

(b)

omogoči navedena preverjanja glede hišne živali.

(a)

predloži identifikacijski dokument hišne živali, ki se zahteva v skladu s to uredbo, ki potrjuje, da so izpolnjene zahteve za tak premik, in

(b)

omogoči navedena preverjanja glede hišne živali.

(a)

v celoti obveščen o pravilih iz poglavja III, uradniki pristojnega organa pa so ustrezno usposobljeni za njihovo izvajanje;

(b)

da hrani zapise o skupnem številu opravljenih preverjanj in primerih neskladnosti, ugotovljene med takimi preverjanji, ter

(c)

da opravljena preverjanja dokumentira v ustrezni rubriki identifikacijskega dokumenta, če je takšna dokumentacija potrebna za namene netrgovskega premika v druge države članice, kot je določeno v členu 24(1).

(a)

hišno žival vrne v njeno državo ali ozemlje odpreme;

(b)

da hišno žival v izolacijo pod uradnim nadzorom tako dolgo, dokler ne izpolni pogojev iz poglavja II ali III, ali

(c)

kot zadnjo možnost, če njena vrnitev ni mogoča ali izolacija ni praktična, da je treba hišno žival usmrtiti v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili o varstvu hišnih živali ob usmrtitvi.

(a)

vrnitve v svojo državo ali ozemlje odpreme; ali

(b)

sprejetja kakršne koli druge upravne odločitve v zvezi s temi hišnimi živalmi.

(a)

začasno ustavi netrgovske premike hišnih živali ali njihov tranzit s celotnega ozemlja ali dela ozemlja zadevne države članice ali zadevnega ozemlja ali tretje države;

(b)

določi posebne pogoje za netrgovske premike hišnih živali s celotnega ozemlja ali dela ozemlja zadevne države članice ali zadevnega ozemlja ali tretje države.

(a)

zahtevano usposobljenost oseb, ki opravljajo vsaditev transponderjev, kot je določeno v členu 18;

(b)

odobritev odstopanja od izpolnjevanja pogoja cepljenja proti steklini pri mladih hišnih živalih vrst s seznama v delu A Priloge I, kot je določeno v členih 7 in 11;

(c)

pogoje za netrgovske premike hišnih živali na ozemlje držav članic:

(d)

seznam vstopnih točk za potnike, kot se pripravi v skladu s členom 34(3), vključno s pristojnim organom, določenim za opravljanje preverjanj iz člena 34(4);

(e)

pogoje, ki veljajo za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I na ozemlje držav članic in so določeni v njihovih nacionalnih pravilih, kot je določeno v členu 9(3) in členu 14(3);

(f)

informacije o cepivih proti steklini, za katera je pristojni organ držav članic izdal dovoljenje za promet, kot je določeno v točki 1(b) Priloge III, in zlasti o ustreznem protokolu cepljenja.

(a)

povezave na spletne informativne strani držav članic in

(b)

informacije iz točk (b), (d) in (e) odstavka 2 tega člena ter informacije, ki so objavljene v skladu s točko (b) člena 2(2) v dodatnih jezikih, kot je ustrezno.

(a)

pripravljen v skladu z vzorcem potnega lista iz Sklepa 2003/803/ES in

(b)

izdan pred 29. decembrom 2014.

(a)

pripravljen v skladu z vzorcem spričevala iz Priloge II k Sklepu 2011/874/EU ali, kjer je ustrezno, vzorcem potnega lista, določenem v Sklepu 2003/803/ES, in

(b)

izdan pred 29. decembrom 2014.

28.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/27

(1)

Direktiva 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (3) je bila bistveno spremenjena (4). Glede na potrebo po nadaljnjih spremembah bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (5) določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE.

(3)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (6) določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji z namenom zagotavljanja dosledne podlage za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Direktivo 2007/23/ES bi bilo treba prilagoditi navedenemu sklepu.

(4)

Zakoni in drugi predpisi, ki so v veljavi v državah članicah v zvezi z dajanjem na voljo pirotehničnih izdelkov na trgu, so različni, zlasti glede vidikov, kot sta varnost in učinkovitost.

(5)

Zakone in druge predpise držav članic, ki lahko povzročijo trgovinske ovire v Uniji, je treba harmonizirati, da se zagotovi prosti pretok pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, pri čemer se zagotavlja visoka raven zaščite zdravja in varnosti ljudi ter varstva potrošnikov in poklicnih končnih uporabnikov. Ta visoka raven zaščite bi morala vključevati, da se spoštujejo ustrezne starostne omejitve za uporabnike pirotehničnih izdelkov.

(6)

Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (7) iz področja uporabe izključuje pirotehnične izdelke.

(7)

Varnost med skladiščenjem ureja Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (8), ki določa varnostne zahteve za organizacije, v katerih so prisotni eksplozivi, vključno s pirotehničnimi snovmi.

(8)

V zvezi z varnostjo pri prevozu so pravila glede prevoza pirotehničnih izdelkov zajeta z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, vključno s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnih snovi. Navedeni vidiki zato ne bi smeli spadati v področje uporabe te direktive.

(9)

To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(10)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za pirotehnične izdelke, za katere se uporabljajo Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (9) in v njej navedene zadevne mednarodne konvencije. Prav tako se ne bi smela uporabljati za udarne kapice, namenjene za igrače, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (10).

(11)

Izdelki za ognjemete, ki jih proizvajalec izdela za lastno uporabo in za katere zadevna država članica, kjer ima proizvajalec sedež, odobri uporabo izključno na svojem ozemlju in ki ostanejo na ozemlju te države članice, se ne bi smeli obravnavati, kot da so na voljo na trgu, zato ni potrebno, da so skladni s to direktivo.

(12)

Kadar so zahteve iz te direktive izpolnjene, države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati prostega pretoka pirotehničnih izdelkov. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalno zakonodajo o izdajanju dovoljenj proizvajalcem, distributerjem in uvoznikom v državah članicah.

(13)

Pirotehnični izdelki bi morali vključevati izdelke za ognjemete, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke za tehnične namene, na primer plinske generatorje, ki se uporabljajo v zračnih blazinah ali zategovalnikih varnostnih pasov.

(14)

Da se zagotovi ustrezno visoka raven zaščite, bi bilo treba pirotehnične izdelke razvrstiti glede na raven nevarnosti ter glede na vrsto uporabe, namen ali raven hrupa.

(15)

Glede na nevarnosti, ki so sestavni del uporabe pirotehničnih izdelkov, je primerno določiti najnižje dovoljene starosti za dostop oseb do teh izdelkov in zagotoviti, da njihove oznake navajajo zadostne in ustrezne podatke o varni uporabi, da se zaščitijo zdravje in varnost ljudi ter okolje. Nekateri pirotehnični izdelki bi morali biti na voljo le osebam s potrebnim znanjem, spretnostmi in izkušnjami. V zvezi s pirotehničnimi izdelki za vozila bi morale zahteve za označevanje upoštevati trenutno prakso in dejstvo, da se ti izdelki dobavljajo izključno profesionalnim uporabnikom.

(16)

Uporaba pirotehničnih izdelkov in zlasti uporaba izdelkov za ognjemete je predmet izrazito različnih kulturnih običajev in navad v zadevnih državah članicah. Zato je treba državam članicam omogočiti, da sprejmejo nacionalne ukrepe za omejevanje uporabe ali prodaje nekaterih kategorij pirotehničnih izdelkov širši javnosti iz razlogov, med drugim, javne varnosti ali zdravstvenih in varnostnih razlogov.

(17)

Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost pirotehničnih izdelkov z zahtevami te direktive, in sicer v povezavi z njihovo vlogo v dobavni verigi, da se zagotovi visoka raven zaščite javnih interesov, kot sta zdravje in varnost, in varstva uporabnikov ter poštena konkurenca na trgu Unije.

(18)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so na trgu dostopni samo tisti pirotehnični izdelki, ki so v skladu s to direktivo. Treba je določiti jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega gospodarskega subjekta v verigi dobave in distribucije.

(19)

Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, organi za nadzor trga in potrošniki bi morale države članice spodbuditi gospodarske subjekte, da k poštnemu naslovu dodajo tudi spletnega.

(20)

Proizvajalec, ki natančno pozna postopek zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Postopek ugotavljanja skladnosti bi zato moral ostati izključno obveznost proizvajalca.

(21)

Nujno je treba zagotoviti, da pirotehnični izdelki iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, zlasti pa je treba zagotoviti, da so proizvajalci izvedli ustrezno ugotavljanje skladnosti navedenih pirotehničnih izdelkov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da pirotehnični izdelki, ki jih dajejo v promet, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in da v promet ne dajejo pirotehničnih izdelkov, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da je označevanje pirotehničnih izdelkov in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(22)

Distributer omogoča dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu, potem ko ga da v promet proizvajalec ali uvoznik, ter mora delovati skrbno in zagotoviti, da njegovo ravnanje s pirotehničnim izdelkom ne vpliva negativno na skladnost pirotehničnega izdelka.

(23)

Vsak gospodarski subjekt, ki da pirotehnični izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali ga spremeni na tak način, da vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te direktive, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(24)

Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter navedenim organom zagotoviti vse potrebne informacije v zvezi z zadevnim pirotehničnim izdelkom.

(25)

Od gospodarskih subjektov ne bi smeli zahtevati, da pri hranjenju informacij za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov, ki jih zahteva ta direktiva, posodabljajo informacije o gospodarskih subjektih, ki so jim dobavili pirotehnični izdelek ali katerim so tak izdelek dobavili.

(26)

Ustrezno je določiti bistvene varnostne zahteve za pirotehnične izdelke, da se zaščiti potrošnike in preprečijo nesreče.

(27)

Nekateri pirotehnični izdelki, zlasti pirotehnični izdelki za vozila, kot so plinski generatorji zračnih blazin, vsebujejo manjše vrednosti tržnih eksplozivnih sestavin in vojaških eksplozivov. Po sprejetju Direktive 2007/23/ES je postalo jasno, da teh snovi ne bo mogoče nadomestiti kot dodatkov v popolnoma vnetljivih zmeseh, kjer se uporabljajo za izboljšanje energetskega ravnovesja. Bistveno varnostno zahtevo, ki prepoveduje uporabo tržnih eksplozivnih sestavin in vojaških eksplozivov, bi bilo treba zato spremeniti.

(28)

Da se olajša ugotavljanje skladnosti z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz te direktive, je treba določiti domnevo skladnosti za pirotehnične izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev.

(29)

Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za pripombe k harmoniziranim standardom, kadar navedeni standardi ne izpolnjujejo zahtev iz te direktive v celoti.

(30)

Zato da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da pirotehnični izdelki, ki so dostopni na trgu, izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc možnosti bi bilo treba izbrati postopke ugotavljanja skladnosti med navedenimi moduli.

(31)

Proizvajalci bi morali pripraviti izjavo EU o skladnosti, da se zagotovijo informacije, ki jih zahteva ta direktiva, o skladnosti pirotehničnega izdelka z zahtevami iz te direktive in druge zadevne harmonizirane zakonodaje Unije.

(32)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so potrebne za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti sestavljena iz dokumentacije ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(33)

Oznaka CE, ki predstavlja ustreznost pirotehničnega izdelka, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE, bi bilo treba določiti v tej direktivi.

(34)

V postopkih ugotavljanja skladnosti iz te direktive je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(35)

Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 2007/23/ES, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti, da se priglasijo Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke stopnje učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Zato je bistveno, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije enako in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(36)

Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti ugotavljanja skladnosti je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglaševanje in spremljanje priglašenih organov.

(37)

Sistem iz te direktive bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(38)

Pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v potrdila o skladnosti, bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar pa lahko nacionalni organi menijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, s katerimi lahko sami opravijo to vrednotenje. Da se zagotovi primerna stopnja verodostojnosti vrednotenja, ki jo opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam zagotoviti potrebna dokumentarna dokazila, da ocenjeni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zakonske zahteve.

(39)

Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na hčerinsko podjetje. Za ohranitev zahtevane varnostne ravni za pirotehnične izdelke, ki so dani na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in hčerinska podjetja za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in hčerinskih podjetij.

(40)

Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči uradno obveščanje prek spleta.

(41)

Ker priglašeni organi svoje storitve lahko ponujajo na celotnem ozemlju Unije, je treba dati državam članicam in Komisiji priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je treba določiti obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(42)

Za namene konkurenčnosti je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti brez nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti doslednost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(43)

Države članice bi morale sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko pirotehnični izdelki dajo v promet le, če pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ali v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi. Za pirotehnične izdelke bi bilo treba šteti, da ne izpolnjujejo bistvenih varnostnih zahtev iz te direktive le v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, to je ko njihova uporaba sledi iz zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja.

(44)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju izdelkov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 uporabljajo za pirotehnične izdelke. Ta direktiva državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo navedenih nalog.

(45)

Skupine pirotehničnih izdelkov, ki so si podobni po zgradbi, namenu in delovanju, bi morali priglašeni organi oceniti kot družine izdelkov.

(46)

Potreben je zaščitni postopek, ki bo omogočil spodbijanje ustreznosti pirotehničnega izdelka. Da bi povečali preglednost in skrajšali čas postopka, je z namenom povečanja učinkovitosti in črpanja iz obstoječih izkušenj držav članic treba izboljšati obstoječe zaščitne postopke.

(47)

Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki omogoča zainteresiranim stranem, da so obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati v povezavi s pirotehničnimi izdelki, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge javne interese. Organom za nadzor trga bi tudi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih pirotehničnih izdelkov prej ukrepajo.

(48)

Kadar se države članice in Komisija dogovorijo glede upravičenosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, nadaljnje posredovanje Komisije ne bi smelo biti potrebno, razen v primerih, kjer je neizpolnjevanje posledica pomanjkljivosti harmoniziranega standarda.

(49)

Dobava varnih pirotehničnih izdelkov je v interesu proizvajalcev in uvoznikov, saj se ti tako izognejo plačilu odškodnine zaradi izdelkov z napako, ki bi lahko povzročili škodo posameznikom in na zasebni lastnini. V zvezi s tem Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (12) dopolnjuje to direktivo, saj Direktiva 85/374/EGS uvaja objektivno odgovornost proizvajalcev in uvoznikov ter zagotavlja ustrezno raven varstva potrošnikov. Direktiva 85/374/EGS prav tako predvideva, da bi morali biti priglašeni organi ustrezno zavarovani glede svojih strokovnih dejavnosti, razen če njihove odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali je za preskuse neposredno odgovorna sama država članica.

(50)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13).

(51)

Svetovalni postopek bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, ki zahtevajo od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo priglasitev ali teh zahtev ne izpolnjujejo več.

(52)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov za določitev enotnih sistemov številčenja za identifikacijo pirotehničnih izdelkov in praktične ureditve za register z registrskimi številkami pirotehničnih izdelkov ter redno zbiranje in posodabljanje podatkov o nesrečah v zvezi s pirotehničnimi izdelki.

(53)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s pirotehničnimi izdelki, skladnimi z zakonodajo, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ljudi ali za druge vidike varnosti v javnem interesu.

(54)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s skladnimi pirotehničnimi izdelki, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

(55)

Odbor, ustanovljen na podlagi te direktive, ima lahko v skladu z uveljavljeno prakso pomembno vlogo pri preučitvi vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih postavi njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

(56)

Komisija bi morala z izvedbenimi akti in glede na njihov poseben značaj brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 določiti, ali so ukrepi, ki jih izvajajo države članice v zvezi z neskladnimi pirotehničnimi izdelki, upravičeni ali ne.

(57)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetega v skladu s to direktivo, in zagotoviti, da se ta pravila izvajajo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(58)

Proizvajalcem in uvoznikom je treba dati čas za uveljavljanje pravic iz nacionalnih predpisov, ki so veljali pred datumom uporabe nacionalnih ukrepov o izvajanju te direktive, da bodo na primer lahko prodali zaloge narejenih izdelkov. Zato je treba zagotoviti razumno prehodno ureditev, ki bo omogočala, da bodo pred datumom začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive pirotehnični izdelki, ki so bili že dani v promet v skladu z Direktivo 2007/23/ES, dostopni na trgu brez izpolnjevanja dodatnih zahtev. Distributerji bi zato morali pred datumom uporabe nacionalnih predpisov, ki prenašajo to direktivo, imeti možnost dobavljati pirotehnične izdelke, ki so bili dani v promet, to je zalogo, ki je že v distribucijski verigi.

(59)

Pirotehnični izdelki za vozila so izdelani za življenjsko dobo vozila in zato zahtevajo posebno prehodno ureditev. Tak pirotehnični izdelek mora izpolnjevati zakonske zahteve, ki zanj veljajo v trenutku, ko je prvič omogočena njegova dostopnost na trgu, in za čas življenjske dobe vozila, v katerega je vgrajen.

(60)

Da bi zagotovili neprekinjeno uporabo nekaterih pirotehničnih izdelkov, zlasti v avtomobilski industriji, je treba uporabiti točko 4 Priloge I od 4. julija 2013.

(61)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve, da pirotehnični izdelki na trgu izpolnjujejo zahteve, s čimer se omogoča visoka raven zaščite zdravja in varnosti ter drugih javnih interesov in hkrati zagotavlja delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(62)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz Direktive 2007/23/ES.

(63)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos v nacionalno pravo in datumom uporabe direktive, ki je navedena v delu B Priloge IV –

(a)

pirotehnične izdelke, ki so namenjeni za nekomercialno uporabo, ki jih v skladu z nacionalnim pravom uporabljajo oborožene sile, policija ali gasilske enote;

(b)

opremo, ki spada v področje uporabe Direktive 96/98/ES;

(c)

pirotehnične izdelke, ki so namenjeni za uporabo v letalsko-vesoljski industriji;

(d)

udarne kapice, ki so namenjene posebej za igrače, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/48/ES;

(e)

eksplozive, ki spadajo v področje uporabe Direktive 93/15/EGS;

(f)

streliva;

(g)

izdelke za ognjemete, ki jih proizvajalec izdela za lastno uporabo in za katere zadevna država članica, kjer ima proizvajalec sedež, odobri uporabo izključno na svojem ozemlju in ki ostanejo na ozemlju te države članice.

1.

„pirotehnični izdelek“ pomeni vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim, ali kombinacijo teh učinkov s samostojnimi eksotermnimi kemičnimi reakcijami;

2.

„izdelek za ognjemet“ pomeni pirotehnični izdelek, namenjen za zabavo;

3.

„pirotehnični izdelki za odrska prizorišča“ pomeni pirotehnične izdelke, namenjene za uporabo na odrih v zaprtih prostorih ali na prostem, vključno s filmsko in televizijsko produkcijo ali podobno uporabo;

4.

„pirotehnični izdelek za vozila“ pomeni sestavni del varnostnih naprav v vozilih, ki vsebuje pirotehnične snovi in se uporablja za aktiviranje teh ali drugih naprav;

5.

„streliva“ pomenijo projektile, pogonske naboje in vadbeno strelivo, ki se uporabljajo v prenosnem, drugem strelnem in artilerijskem orožju;

6.

„oseba s strokovnim znanjem“ pomeni osebo, ki so jo države članice pooblastile za ravnanje z in/ali uporabo izdelkov za ognjemet kategorije F4, pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča kategorije T2 in/ali drugih pirotehničnih izdelkov kategorije P2 na svojem ozemlju;

7.

„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo pirotehničnega izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

8.

„dajanje v promet“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti pirotehničnega izdelka na trgu Unije.;

9.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izdela pirotehnični izdelek ali ga je načrtoval ali izdelal pod lastnim imenom ali blagovno znamko;

10.

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da pirotehnični izdelek iz tretje države na trg Unije;

11.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu;

12.

„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, uvoznika in distributerja;

13.

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati pirotehnični izdelek;

14.

„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

15.

„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

16.

„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

17.

„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so izpolnjene bistvene varnostne zahteve te direktive glede pirotehničnega izdelka;

18.

„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno z umerjanjem opreme, preskušanjem, izdajanjem potrdil in pregledovanjem;

19.

„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev pirotehničnega izdelka, ki je že dostopen končnemu uporabniku;

20.

„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev omogočanja dostopnosti pirotehničnega sredstva iz dobavne verige na trgu;

21.

„harmonizirana zakonodaja Unije“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

22.

„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je pirotehnični izdelek v skladu z veljavnimi zahtevami iz harmonizirane zakonodaje Unije, ki zagotavlja njegovo namestitev.

(a)

izdelki za ognjemete:

(b)

pirotehnični izdelki za odrska prizorišča:

(c)

drugi pirotehnični izdelki:

(a)

za izdelke za ognjemete:

(b)

za pirotehnične izdelke za odrska prizorišča kategorije T1 in druge pirotehnične izdelke kategorije P1: 18 let.

(a)

izdelkov za ognjemete kategorije F4;

(b)

pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča kategorije T2 in drugih pirotehničnih izdelkov kategorije P2.

(a)

kategorija F1: kadar je primerno: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo;

(b)

kategorija F2: „le za uporabo na prostem“ in, kadar je primerno, najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

(c)

kategorija F3: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

(d)

kategorija F4: „le za osebe s strokovnim znanjem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje.

(a)

kategorija T1: kadar je primerno: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

(b)

kategorija T2: „le za osebe s strokovnim znanjem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje.

(a)

vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil pirotehnični izdelek;

(b)

vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili pirotehnični izdelek.

(a)

EU-pregled tipa (modul B) in, po izbiri proizvajalca, enega od naslednjih postopkov:

(b)

skladnost na podlagi preverjanja enote (modul G);

(c)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti izdelkov (modul H), če zadeva izdelke za ognjemet kategorije F4.

(a)

osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)

opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)

postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti tehnologije zadevnega proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

(a)

je dobro tehnično in poklicno usposobljeno, kar zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)

ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ocenjevanj;

(c)

primerno znanje in razumevanje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge I, veljavnih harmoniziranih standardov ter ustreznih določb harmonizirane zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(d)

je usposobljeno za pripravo potrdil, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.

(a)

vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnih preklicih ali preklicih potrdila;

(b)

vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje zanjo;

(c)

vseh zahtevah po informacijah, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;

(d)

na zahtevo o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

(a)

pirotehnični izdelek ne izpolnjuje pogojev, ki so povezani z ogrožanjem zdravja ali varnosti ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa in so določeni v tej direktivi, ali

(b)

harmonizirani standardi iz člena 16 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.

(a)

oznaka CE ni nameščena v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali členom 20 te direktive;

(b)

oznaka CE ni bila nameščena;

(c)

identifikacijska številka priglašenega organa, kadar je bil udeležen v fazi nadzora proizvodnje, je bila nameščena tako, da je kršen člen 20, ali ni bila nameščena;

(d)

izjava EU o skladnosti ni bila izdana;

(e)

izjava EU o skladnosti ni bila pravilno izdana;

(f)

tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(g)

informacije iz člena 8(6) ali člena 12(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(h)

niso izpolnjene druge upravne zahteve iz člena 8 ali člena 12.

(a)

enotni sistem številčenja iz člena 9(1) in praktično ureditev za register iz člena 33(3);

(b)

praktično ureditev za redno zbiranje in posodabljanje podatkov o nesrečah, povezanih s pirotehničnimi izdelki.

28.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/66

(1)

V členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije so določeni cilji o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter skrbni in preudarni rabi naravnih virov. S tem je uvedena obveznost, da je treba pri vseh ukrepih Unije zagotoviti visoko raven varstva, ki temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, ter da mora stroške plačati povzročitelj obremenitve.

(2)

Cilj te direktive je čim bolj zmanjšati pogostost večjih nesreč, povezanih z naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju, in omejiti njihove posledice ter s tem izboljšati zaščito morskega okolja in obalnih gospodarstev pred onesnaženjem, določiti minimalne pogoje za varno raziskovanje in izkoriščanje nafte ter zemeljskega plina na morju, omejiti morebitne prekinitve domače proizvodnje energije v Uniji ter izboljšati mehanizme za ukrepanje ob nesrečah.

(3)

Ta direktiva bi se morala uporabljati ne samo za bodoče naftne in plinske naprave ter dejavnosti na morju, temveč, pod pogoji prehodne ureditve, tudi za obstoječe naprave.

(4)

Zelo verjetno je, da bodo imele večje nesreče, povezane z naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju, uničujoče in trajne posledice za morsko in obalno okolje, pa tudi precejšne negativne učinke na obalna gospodarstva.

(5)

Nesreče, povezane z naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju, zlasti nesreča v Mehiškem zalivu leta 2010, so povečale ozaveščenost javnosti o tveganjih, povezanih z naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju, in spodbudile pregled politik za zagotavljanje varnosti takih dejavnosti. Komisija je sprožila pregled naftnih in plinskih dejavnosti na morju in prvo stališče o njihovi varnosti objavila v sporočilu „Soočanje z izzivom varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju“ z dne 13. oktobra 2010. Evropski parlament je v zvezi s tem sprejel resoluciji 7. oktobra 2010 in 13. septembra 2011. Ministri držav članic za energijo so svoja stališča izrazili v sklepih Sveta z dne 3. decembra 2010.

(6)

Tveganja, povezana z večjimi naftnimi in plinskimi nesrečami na morju, so precejšnja. Z zmanjšanjem tveganja onesnaženja morskih voda bi morala ta direktiva torej prispevati k zagotavljanju varstva morskega okolja, zlasti k temu, da se najpozneje do leta 2020 doseže ali ohrani dobro okoljsko stanje, kar je določeno kot cilj v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (3).

(7)

Direktiva 2008/56/ES, katere eden glavnih ciljev je obravnava skupnega vpliva vseh dejavnosti na morsko okolje, je okoljski steber integrirane pomorske politike. Ta politika je pomembna za naftne in plinske dejavnosti na morju, saj določa, da je treba interese posameznih gospodarskih sektorjev uskladiti s splošnim ciljem zagotavljanja celovitega razumevanja oceanov, morij in obalnih območij, da bi oblikovali usklajen pristop k obravnavi morij, v katerem bodo s pomočjo pomorskega prostorskega načrtovanja in znanja o morju upoštevani vsi gospodarski, okoljski in socialni vidiki.

(8)

Podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem nafte in plina na morju, so v številnih regijah Unije, v morskih vodah držav članic pa obstajajo možnosti za nadaljnji regionalni razvoj, saj tehnološki napredek omogoča vrtanje v vse zahtevnejših okoljih. Proizvodnja nafte in zemeljskega plina na morju je pomemben del zanesljive oskrbe Unije z energijo.

(9)

V veljavnem neenotnem in razdrobljenem regulativnem okviru, ki ureja varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju v Uniji, in praksi industrije glede zagotavljanja varnosti ni popolnoma ustreznega zagotovila, da so tveganja zaradi nesreč na morju po vsej Uniji minimalna in da bo v primeru nesreče v morskih vodah držav članic pravočasno uporabljen najučinkovitejši ukrep. Z veljavnimi ureditvami glede odgovornosti ni vedno mogoče jasno določiti, kdo je odgovoren, ali pa tisti, ki je odgovoren, morda ni sposoben oziroma ni zavezan plačati vseh stroškov sanacije škode, ki jo je povzročil. Vedno bi moralo biti še pred začetkom naftnih in plinskih dejavnosti na morju jasno, kdo so odgovorne osebe.

(10)

V skladu z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (4) se lahko naftne in plinske dejavnosti na morju v Uniji opravljajo po pridobitvi dovoljenja. Pri tem mora organ, pristojen za izdajo dovoljenj, upoštevati tehnična in finančna tveganja ter morebitno predhodno odgovornost prosilcev, ki zaprosijo za izdajo izključnih dovoljenj za raziskovanje in proizvodnjo. Zagotoviti je treba, da organ, pristojen za izdajo dovoljenj, pri preverjanju tehnične in finančne sposobnosti imetnika dovoljenja temeljito preveri tudi, ali je ta sposoben zagotavljati stalno varnost in učinkovitost dejavnosti v vseh predvidljivih okoliščinah. Države članice bi morale pri oceni finančne sposobnosti subjektov, ki zaprosijo za dovoljenje, v skladu z Direktivo 94/22/ES preveriti, ali so taki subjekti predložili ustrezne dokaze, da so bili ali bodo sprejeti ustrezni ukrepi za kritje odgovornosti v primeru večjih nesreč.

(11)

Pojasniti je treba, da so imetniki dovoljenj za opravljanje naftnih in plinskih dejavnosti na morju v skladu z Direktivo 94/22/ES tudi potencialni odgovorni „izvajalci“ v skladu z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (5) in zato svoje odgovornosti ne bi smeli prenašati na tretje osebe, s katerimi sklenejo pogodbo.

(12)

Čeprav splošna dovoljenja v skladu z Direktivo 94/22/ES imetnikom dovoljenja zagotavljajo izključne pravice do raziskovanja ali proizvodnje nafte ali zemeljskega plina na določenem območju, za katero je bilo izdano dovoljenje, bi morale države članice izvajati stalni strokovni regulativni nadzor nad naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju na tem območju, s čimer zagotovijo, da obstaja učinkovita kontrola za preprečevanje večjih nesreč in omejitev njihovega vpliva na ljudi, okolje in zanesljivo oskrbo z energijo.

(13)

Naftne in plinske dejavnosti na morju bi morali opravljati samo izvajalci, ki jih imenujejo imetniki dovoljenj ali organi, pristojni za izdajo dovoljenj. Izvajalec je lahko tretja oseba ali imetnik dovoljenja ali eden od imetnikov dovoljenja, odvisno od komercialne ureditve ali nacionalnih upravnih zahtev. Izvajalec bi moral biti vedno subjekt z glavno odgovornostjo za varnost dejavnosti in bi moral biti ves čas sposoben ukrepati. Ta vloga se razlikuje glede na fazo, v kateri so dejavnosti, zajete v dovoljenju. Vloga izvajalca je torej izvajanje del na vrtini v fazi raziskovanja in izvajanje del na proizvodni napravi v fazi proizvodnje. Moralo bi biti mogoče, da sta izvajalec del na vrtini v fazi raziskovanja in izvajalec na proizvodni napravi na nekem območju, za katero je bilo izdano dovoljenje, en subjekt.

(14)

Izvajalci bi morali tveganje večje nesreče zmanjšati na najnižjo raven, ki je izvedljiva v praksi, tj. na raven, pri kateri bi bili stroški nadaljnjega zmanjšanja tveganja preveč nesorazmerni s prednostmi takega zmanjšanja. Praktično izvedljivost ukrepov za zmanjšanje tveganja bi bilo treba redno preverjati na podlagi novih spoznanj in tehnološkega razvoja. Pri ocenjevanju, ali bi bili čas, stroški in trud preveč nesorazmerni s prednostmi nadaljnjega zmanjševanja tveganja, bi bilo treba upoštevati ravni tveganja iz najboljše prakse, ki ustrezajo izvajani dejavnosti.

(15)

Pomembno je, da se javnosti omogoči zgodnja in učinkovita udeležba pri odločanju, povezanem z dejavnostmi, ki bi lahko pomembno vplivale na okolje v Uniji. Ta politika je skladna z mednarodnimi obveznostmi Unije, kot je Konvencija ZN/ECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (6) (Aarhuška konvencija). Člen 6 Aarhuške konvencije določa udeležbo javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih, naštetih v Prilogi I k Aarhuški konvenciji, in dejavnostih, ki v tej prilogi niso naštete, vendar bi lahko pomembno vplivale na okolje. Člen 7 Aarhuške konvencije določa udeležbo javnosti pri načrtih in programih v zvezi z okoljem.

(16)

Pravni akti Unije določajo ustrezne zahteve glede priprave načrtov in projektov, zlasti v Direktivi 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (7), Direktivi 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (8), Direktivi 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (9) in Direktivi 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (10). Vendar veljavne zahteve Unije glede udeležbe javnosti ne veljajo za vse raziskovalne naftne in plinske dejavnosti na morju. To velja zlasti za odločanje, katerega cilj je začetek raziskovalnih dejavnosti z neproizvodne naprave ali pa bi bila to lahko njegova posledica. Toda takšne raziskovalne dejavnosti bi lahko v nekaterih okoliščinah pomembno vplivale na okolje in odločanje, zato bi morala biti zanje obvezna udeležba javnosti, kot to določa Aarhuška konvencija.