23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/1

(1)

Za zagotovitev prožnosti bi moralo biti nasprotni stranki omogočeno, da poročanje o pogodbi prenese na drugo nasprotno stranko ali tretjo stranko. Nasprotnim strankam bi prav tako moralo biti omogočeno, da se dogovorijo za prenos naloge poročanja na skupni tretji subjekt, vključno s centralno nasprotno stranko (CNS), pri čemer slednja repozitoriju sklenjenih poslov predloži eno poročilo, vključno z zadevnimi razpredelnicami s polji. V teh okoliščinah in za zagotovitev kakovosti podatkov bi moralo biti v poročilu navedeno, da je pripravljeno v imenu obeh nasprotnih strank in vsebuje vse podatke, ki bi se sporočili, če bi se o pogodbi poročalo ločeno.

(2)

Da bi se izognili neskladnosti v razpredelnicah s skupnimi podatki, bi morala vsaka nasprotna stranka v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih zagotoviti, da se o skupnih podatkih, ki se sporočajo, dogovorita obe stranki v poslu. Edinstven identifikator sklenjenega posla bo prispeval k usklajevanju podatkov v primeru, da nasprotne stranke poročajo različnim repozitorijem sklenjenih poslov.

(3)

Da bi se izognili podvojevanju poročanja in da bi zmanjšali obremenitev zaradi poročanja, kadar ena nasprotna stranka ali CNS poroča v imenu obeh nasprotnih strank, bi morala imeti nasprotna stranka ali CNS možnost, da repozitoriju sklenjenih poslov posreduje eno poročilo, v katerem so zadevne informacije.

(4)

Vrednotenje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih je bistveno, da se regulativnim organom omogoči izpolnjevanje njihovih nalog, zlasti v zvezi s finančno stabilnostjo. Vrednost pogodbe glede na tekoče tržne cene ali notranji model nakazuje znake in obseg izpostavljenosti, povezanih z navedeno pogodbo, ter dopolnjuje informacije o prvotni vrednosti, določeni v pogodbi.

(5)

Zbiranje informacij o zavarovanju za določeno pogodbo je bistveno za zagotovitev ustreznega spremljanja izpostavljenosti. Da bi to omogočili, bi morale nasprotne stranke, ki zavarujejo svoje transakcije, podrobnosti o takšnem zavarovanju sporočati za posamezno transakcijo. Kadar se zavarovanje izračuna na podlagi neto pozicij, ki izhajajo iz sklopa pogodb, in zato ni predloženo na ravni transakcije, ampak na podlagi portfelja, bi morale imeti nasprotne stranke možnost, da o portfelju poročajo z uporabo edinstvene oznake ali sistema številčenja, kot določi nasprotna stranka. Ta edinstvena oznaka bi morala določati specifičen portfelj, pri katerem se zavarovanje izmenjuje, kadar ima nasprotna stranka več kot en portfelj, prav tako pa bi morala zagotoviti, da je pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih mogoče povezati z določenim portfeljem, za katerega velja zavarovanje.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil Komisiji, ter odraža pomembnost vloge repozitorijev sklenjenih poslov za izboljšanje preglednosti trgov za javnost in regulativne organe, podatke, ki jih je treba sporočiti repozitorijem sklenjenih poslov, ki jih zbirajo in dajo na voljo, in sicer glede na razred izvedenih finančnih instrumentov ter naravo sklenjenega posla.

(7)

Organ ESMA se je pred predložitvijo osnutka regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, posvetoval z zadevnimi organi in člani Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3) je organ ESMA tudi opravil odprta javna posvetovanja o takšnem osnutku regulativnih tehničnih standardov, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino ESMA za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 te uredbe –

(a)

podrobnosti iz razpredelnice 1 Priloge, ki vsebuje informacije o nasprotnih strankah v pogodbi;

(b)

informacije iz razpredelnice 2 Priloge, ki vsebuje podrobnosti o pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih med dvema nasprotnima strankama.

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/11

(1)

Zagotoviti bi bilo treba okvir, ki bi zajemal pravila, ki veljajo za obveznost kliringa, njeno uporabo, morebitna izvzetja in tehnike zmanjševanja tveganja, ki jih je treba vzpostaviti, kadar ni mogoče izvesti kliringa prek centralne nasprotne stranke (CNS). Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami ter učinkovitega dostopa zainteresiranim stranem in zlasti tistim, za katere obveznosti veljajo, je zaželeno večino regulativnih tehničnih standardov, ki se zahtevajo v skladu z naslovom II Uredbe (EU) št. 648/2012, vključiti v eno uredbo.

(2)

Glede na globalno naravo prostega trga izvedenih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: OTC) bi bilo treba v tej uredbi upoštevati ustrezne mednarodno dogovorjene smernice in priporočila o reformah trga in obveznem kliringu izvedenih finančnih instrumentov OTC ter s tem povezanih pravil, oblikovanih v drugih jurisdikcijah. Zlasti okvir za določitev obveznosti kliringa upošteva zahteve za obvezni kliring, ki jih je objavilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev. Navedeno bo v največji možni meri podpiralo zbliževanje s pristopom v drugih jurisdikcijah.

(3)

Zaradi pojasnitve omejenega števila pojmov, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in opredelitve tehničnih izrazov, ki so potrebni za pripravo tega tehničnega standarda, bi bilo treba opredeliti nekatere izraze.

(4)

Posredna ureditev kliringa ne bi smela izpostaviti CNS, klirinškega člana, stranke ali posredne stranke dodatnemu tveganju nasprotne stranke, premoženje in pozicije posredne stranke pa bi morale biti deležne ustrezne stopnje zaščite. Torej je bistvenega pomena, da vse vrste posrednih ureditev kliringa izpolnjujejo minimalne pogoje za zagotovitev njihove varnosti. V ta namen bodo za stranke, ki sodelujejo v posrednih ureditvah kliringa, veljale posebne obveznosti. Take ureditve so širše od pogodbenega razmerja med posrednimi strankami in stranko klirinškega člana, ki opravlja posredne klirinške storitve.

(5)

Uredba (EU) št. 648/2012 zahteva, da je CNS sistem določen v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (3). To pomeni, da bi morali klirinški člani CNS biti udeleženci v smislu te direktive. Da se za posredne stranke zagotovi enaka stopnja zaščite, kot jo imajo stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, je zato treba zagotoviti, da so stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve, kreditne institucije, investicijska podjetja ali enakovredne kreditne institucije ali investicijska podjetja tretje države.

(6)

Vzpostaviti bi bilo treba posredne ureditve kliringa, da se za posredne stranke v primeru neplačila zagotovi stopnja zaščite, ki je enakovredna tisti za neposredne stranke. Po propadu klirinškega člana, ki omogoča posredno ureditev kliringa, bi morale biti posredne stranke vključene v prenos pozicij strank na nadomestnega klirinškega člana v skladu z zahtevami glede prenosljivosti, določenimi v členih 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012. Ustrezni zaščitni ukrepi v primeru propada stranke bi morali obstajati tudi v okviru posrednih ureditev kliringa in bi morali podpirati prenos pozicij posrednih strank na nadomestnega ponudnika klirinških storitev.

(7)

Ker lahko zaradi posrednih ureditev kliringa nastanejo posebna tveganja, bi morale vse stranke, udeležene v posredni ureditvi kliringa, vključno s klirinškimi člani in CNS, redno prepoznavati, spremljati in obvladovati vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz take ureditve. Ustrezna izmenjava informacij med strankami, ki opravljajo posredne klirinške storitve, in klirinškimi člani, ki te storitve omogočajo, je v tem okviru še posebej pomembna. Klirinški člani bi morali informacije, ki jih predložijo stranke, uporabiti izključno za namene obvladovanja tveganja in bi morali preprečiti zlorabo poslovno občutljivih informacij, vključno z učinkovitim ločevanjem različnih oddelkov finančne institucije, da se prepreči navzkrižje interesov.

(8)

Kadar pristojni organ CNS izda dovoljenje za kliring razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, mora o tem uradno obvestiti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ ESMA). To uradno obvestilo bi moralo vključevati podrobne informacije, ki so potrebne, da lahko organ ESMA izvede svoj postopek ocenjevanja, vključno z informacijami o likvidnosti in obsegu ustreznega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC. Čeprav organu ESMA informacije posreduje pristojni organ, bi morala CNS, ki je zaprosila za dovoljenje, prvotno predložiti zahtevane informacije pristojnim organom, ki jih lahko nato dopolnijo.

(9)

Čeprav vse informacije, ki jih je treba vključiti v uradno obvestilo pristojnega organa organu ESMA za namene obveznosti kliringa, morda niso vedno na voljo, zlasti za nove produkte, bi bilo treba predložiti ocene, ki so na voljo, vključno z jasno navedbo uporabljenih predpostavk. Uradno obvestilo bi moralo vsebovati tudi informacije, ki se nanašajo na nasprotne stranke, kot so vrsta in število nasprotnih strank, koraki, ki so potrebni za začetek kliringa prek CNS, njihove pravne in operativne zmogljivosti ali njihov okvir za obvladovanje tveganja, da se organu ESMA omogoči ocena sposobnosti dejavnih nasprotnih strank za izpolnjevanje obveznosti kliringa brez povzročanja motenj na trgu.

(10)

Uradno obvestilo pristojnega organa organu ESMA bi moralo vsebovati informacije o stopnji standardizacije, likvidnosti in razpoložljivosti cen, da lahko organ ESMA oceni, če bi morala za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC veljati obveznost kliringa. Merila v zvezi s standardizacijo pogodbenih pogojev in operativnih postopkov ustreznega razreda OTC so pokazatelj standardizacije ekonomskih pogojev za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, saj je mogoče pogodbene pogoje in operativne postopke standardizirati šele, ko so standardizirani takšni ekonomski pogoji. Merila v zvezi z likvidnostjo in razpoložljivostjo cen organ ESMA oceni na podlagi drugačnih dejavnikov, kot so jih pri svoji oceni ob izdaji dovoljenja CNS upoštevali pristojni organi. V tem okviru se likvidnost oceni glede na širše vidike in se razlikuje od likvidnosti po tistem, ko bi že veljala obveznost kliringa. Zlasti dejstvo, da je pogodba dovolj likvidna, da lahko kliring izvede ena CNS, ne pomeni nujno, da bi morala zanjo veljati obveznost kliringa. Ocena organa ESMA ne bi smela ponavljati ali podvajati pregleda, ki ga je že opravil pristojni organ.

(11)

Informacije, ki jih mora pristojni organ predložiti za namen obveznosti kliringa, bi morale organu ESMA omogočiti, da oceni razpoložljivost informacij o oblikovanju cen. V zvezi s tem dostop CNS do informacij o oblikovanju cen v določenem trenutku ne pomeni, da bi lahko udeleženci na trgu dostopali do informacij o oblikovanju cen v prihodnosti. Zaradi tega dejstvo, da ima CNS dostop do potrebnih informacij o ceni za obvladovanje tveganj kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v določenem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC, ne pomeni samodejno, da bi morala za ta razred izvedenih finančnih instrumentov OTC veljati obveznost kliringa.

(12)

Raven podrobnosti, ki so na voljo v registru razredov pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere velja obveznost kliringa, je odvisna od pomembnosti teh podrobnosti za opredelitev posameznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zato se lahko raven podrobnosti v registru za različne razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC razlikuje.

(13)

Dovoljenje za dostop do mesta trgovanja več CNS bi lahko razširilo dostop udeležencev do zadevnega mesta trgovanja in tako okrepilo splošno likvidnost. V takih razmerah je kljub temu treba opredeliti pojem drobitve likvidnosti znotraj mesta trgovanja, če bi lahko ogrozila nemoteno in urejeno delovanje trgov za razred finančnih instrumentov, za katere se vloži zahtevek.

(14)

Ocena mesta trgovanja, za dostop do katerega je zaprosila CNS, in ocena CNS s strani pristojnega organa bi morali temeljiti na mehanizmih, ki so na voljo za preprečevanje drobitve likvidnosti znotraj mesta trgovanja.

(15)

Da se prepreči drobitev likvidnosti, bi morali imeti vsi udeleženci znotraj mesta trgovanja možnost kliringa vseh med sabo izvedenih transakcij. Vendar ne bi bilo primerno zahtevati, da vsi klirinški člani obstoječe CNS postanejo tudi klirinški člani vsake nove CNS, ki opravlja storitve na takšnem mestu trgovanja. Če obstajajo subjekti, ki so klirinški člani obeh CNS, lahko olajšajo prenos in kliring transakcij, ki so jih izvedli udeleženci na trgu, za katere storitve opravlja ena ali druga CNS, da se omeji tveganje drobitve likvidnosti. Kljub temu je pomembno, da zahtevek za dostop do mesta trgovanja s strani CNS ne drobi likvidnosti na način, ki bi povečal tveganja, ki jim je izpostavljena obstoječa CNS.

(16)

V skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 zahtevek za dostop do mesta trgovanja s strani CNS ne bi smel zahtevati interoperabilnosti in zato ta uredba ne bi smela določati interoperabilnosti kot edinega načina za reševanje problema drobitve likvidnosti. Vendar ta uredba ne bi smela prepovedovati prostovoljne udeležbe CNS v taki ureditvi, če so izpolnjeni potrebni pogoji za njeno vzpostavitev.

(17)

Da bi ugotovile, za katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC je objektivno mogoče izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja, bi morale nefinančne nasprotne stranke uporabiti eno izmed meril iz te uredbe, vključno z računovodsko opredelitvijo, ki temelji na pravilih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). Računovodsko opredelitev lahko nasprotne stranke uporabijo tudi, če ne uporabijo pravil MSRP. Za tiste nefinančne nasprotne stranke, ki lahko uporabijo lokalna računovodska pravila, se pričakuje, da bi večina pogodb, ki so uvrščene kot zavarovanje pred tveganjem, na podlagi takšnih lokalnih računovodskih pravil spadalo pod splošno opredelitev pogodb za zmanjševanje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz te uredbe.

(18)

V nekaterih okoliščinah morda ne bo mogoče zavarovanje pred tveganjem z uporabo neposredno povezane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, tj. pogodbe s popolnoma istim osnovnim sredstvom in datumom poravnave, kot se uporabljata za tveganje, za katerega velja zavarovanje. V takem primeru lahko nefinančna nasprotna stranka za kritje izpostavljenosti uporabi nadomestno zavarovanje pred tveganjem prek tesno povezanega instrumenta, na primer instrumenta z drugačnim, vendar v smislu ekonomskega obnašanja zelo podobnim osnovnim sredstvom. Poleg tega lahko nekatere skupine nefinančnih nasprotnih strank, ki za zavarovanje pred tveganjem v zvezi s skupnimi tveganji skupine sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek enega samega subjekta, uporabijo makro zavarovanja ali zavarovanja portfelja. Te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC z namenom makro zavarovanja, zavarovanja portfelja ali nadomestnega zavarovanja lahko predstavljajo zavarovanje za namen te uredbe in bi jih bilo treba preučiti glede na merila za ugotavljanje, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno zmanjšujejo tveganja.

(19)

Tveganje se lahko sčasoma spremeni, in da bi se temu razvoju tveganja prilagodili, bo morda potrebno pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so bile prvotno izvedene za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja, pobotati z uporabo dodatnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Posledično se lahko zavarovanje pred tveganjem doseže s kombinacijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno s pobotom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki poravnajo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem ali tveganjem zakladniškega financiranja.

(20)

Razpon tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo in dejavnostjo zakladniškega financiranja je zelo širok in se razlikuje glede na različne gospodarske sektorje. Tveganja, povezana s poslovnimi dejavnostmi, so običajno vezana na vložke v proizvodno funkcijo podjetja ter produkte in storitve, ki jih podjetje prodaja ali opravlja. Dejavnosti zakladniškega financiranja se običajno nanašajo na upravljanje kratkoročnih in dolgoročnih sredstev subjekta, vključno z njegovimi dolgovi, in na načine vlaganja finančnih sredstev, ki jih ustvari ali jih ima v lasti, vključno z upravljanjem denarnih sredstev. Zakladniško financiranje in poslovne dejavnosti lahko prizadenejo skupni viri tveganj, kot so devizni tečaji, cene surovin, inflacija ali kreditno tveganje. Glede na to, da se izvedeni finančni instrumenti OTC sklenejo za zavarovanje pred določenim tveganjem, bi bilo treba pri analizi tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja, ta tveganja opredeliti na dosleden način in tako, da zajamejo obe dejavnosti. Poleg tega bi lahko imela ločitev teh dveh pojmov neželene posledice, saj bi se glede na sektor, v katerem delujejo nefinančne nasprotne stranke, pred določenim tveganjem zavarovalo v okviru dejavnosti zakladniškega financiranja ali poslovne dejavnosti.

(21)

Medtem ko bi bilo treba prage kliringa določiti ob upoštevanju sistemske pomembnosti povezanih tveganj, je pomembno upoštevati, da so izvedeni finančni instrumenti OTC, ki zmanjšujejo tveganja, izključeni iz izračuna pragov kliringa in da pragi kliringa dovoljujejo odstopanje od načela obveznosti kliringa za tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se lahko šteje, da niso bile sklenjene za namene zavarovanja pred tveganjem. Natančneje, višino pragov kliringa bi bilo treba redno pregledovati in bi morala biti določena glede na razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki se določijo za namen pragov kliringa, se lahko razlikujejo od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC za namen obveznosti kliringa. Pri določanju vrednosti pragov kliringa bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo, da se opredeli en sam kazalnik, ki odraža sistemsko pomembnost vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred sredstev izvedenih finančnih instrumentov OTC. Poleg tega bi moralo biti izvajanje pragov kliringa, ki jih uporabljajo nefinančne nasprotne stranke, preprosto.

(22)

Pri določitvi vrednosti pragov kliringa bi bilo treba upoštevati sistemsko pomembnost vsote neto pozicij in izpostavljenosti za nasprotno stranko in za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Vendar bi bilo treba upoštevati, da se te neto pozicije in izpostavljenosti razlikujejo od neto izpostavljenosti vseh nasprotnih strank in celotnega razreda sredstev. Poleg tega bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 te neto pozicije sešteti, da se opredeli podatke, ki se jih upošteva pri določitvi pragov kliringa. Pri določitvi pragov kliringa bi bilo treba upoštevati skupno bruto vsoto, dobljeno s prištetjem teh neto pozicij. Skupno nominalno bruto vsoto, dobljeno s prištetjem teh neto pozicij, bi bilo treba uporabiti kot referenčno vrednost za določitev pragov kliringa.

(23)

Poleg tega struktura dejavnosti nefinančnih nasprotnih strank z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC običajno vodi do nizke stopnje pobotov, saj se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC sklepajo v isto smer. Posledično bi bila razlika med vsoto neto pozicij in izpostavljenostmi nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC zelo podobna bruto vrednosti pogodb. Zato in za poenostavitev bi bilo treba bruto vrednost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabiti kot veljaven nadomestek merila, ki se upošteva pri določitvi praga kliringa.

(24)

Ker nefinančnim nasprotnim strankam, ki ne presegajo praga kliringa, njihovih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC ni treba vrednotiti po tekočih tržnih cenah, tega ukrepa ne bi bilo smiselno uporabiti za določitev pragov kliringa, saj bi za nefinančne nasprotne stranke to pomenilo veliko breme, ki ne bi bilo sorazmerno s tako obravnavanim tveganjem. Namesto tega bi za nefinančne nasprotne stranke uporaba nominalne vrednosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC omogočila preprost pristop, ki ni izpostavljen zunanjim dogodkom.

(25)

Preseganje ene od vrednosti, določenih za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, bi moralo sprožiti preseganje praga kliringa za vse razrede, saj glede na to, da so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za zmanjševanje tveganj izključene iz izračuna praga kliringa, posledice preseganja praga kliringa niso povezane le z obveznostjo kliringa, ampak tudi s tehnikami zmanjševanja tveganja, pristop za zadevne obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ki veljajo za nefinančne nasprotne stranke, pa bi moral biti zaradi preproste narave večine od njih enostaven.

(26)

Za tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere kliring ni bil opravljen, bi bilo treba uporabljati tehnike zmanjševanja tveganja, na primer pravočasno potrditev. Potrditev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC se lahko nanaša na enega ali več okvirnih dogovorov, okvirne dogovore o potrditvi ali druge običajne pogoje. Opravi se lahko v obliki elektronsko izvedene pogodbe ali dokumenta, ki ga podpišeta obe nasprotni stranki.

(27)

Bistveno je, da nasprotne stranke potrdijo pogoje svojih transakcij čim prej po izvedbi transakcije, zlasti kadar se transakcija izvede ali obdela elektronsko, da se zagotovita skupno razumevanje in pravna varnost pogojev transakcije. Zlasti nasprotne stranke, ki sklepajo nestandardne ali zapletene pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bodo morda morale uvesti orodja za izpolnitev zahteve po pravočasni potrditvi svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Pravočasna potrditev bi pomenila tudi, da bi se na tem področju razvile ustrezne tržne prakse.

(28)

Da bi se tveganja še bolj zmanjšala, usklajevanje portfelja vsaki nasprotni stranki omogoča celovit pregled portfelja transakcij, kot jih vidi njena nasprotna stranka, da bi se nemudoma ugotovili morebitni nesporazumi glede ključnih pogojev transakcije. Taki pogoji bi morali vključevati vrednotenje vsake transakcije, lahko pa vključujejo tudi druge ustrezne podrobnosti, kot so datum začetka veljavnosti, predvideni datum zapadlosti, morebitni datumi plačila ali poravnave, nominalna vrednost pogodbe in valuta transakcije, osnovni instrument, pozicija nasprotnih strank, dogovor o delovnih dneh in vse ustrezne fiksne ali spremenljive obrestne mere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(29)

Ob upoštevanju različnih profilov tveganja, in da bi bilo usklajevanje portfelja ustrezna tehnika zmanjševanja tveganja, bi morali biti pogostost usklajevanja in velikost zadevnega portfelja drugačni glede na naravo nasprotnih strank. Strožje zahteve bi morale veljati za finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke, ki presegajo prag kliringa, medtem ko bi morala za nefinančne nasprotne stranke, ki ne bi presegale praga kliringa, ne glede na kategorijo njihove nasprotne stranke, ki bi prav tako imela koristi od manj pogostega usklajevanja za zadevni del svojega portfelja, veljati manjša pogostost usklajevanja.

(30)

Tudi stiskanje portfelja je lahko učinkovito orodje za namene zmanjševanja tveganja, kar je odvisno od okoliščin, kot so velikost portfelja z nasprotno stranko, zapadlost, namen in stopnja standardizacije pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke, ki imajo portfelj pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa CNS nad ravnjo, določeno v tej uredbi, bi morale imeti vzpostavljene postopke za preučitev možnosti uporabe stiskanja portfelja, kar bi jim omogočilo zmanjšanje kreditnega tveganja nasprotne stranke.

(31)

Reševanje sporov je namenjeno zmanjševanju tveganj, ki izhajajo iz pogodb brez centralnega kliringa. Pri sklepanju transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC med sabo bi morale nasprotne stranke imeti dogovorjen okvir za reševanje vseh s tem povezanih sporov, ki se lahko pojavijo. Okvir bi se moral sklicevati na mehanizme reševanja sporov, kot je arbitraža z vključitvijo tretje strani ali mehanizem tržnih raziskav. Cilj okvira je preprečiti, da se nerešeni spori stopnjujejo in nasprotne stranke izpostavijo dodatnim tveganjem. Spore bi bilo treba ugotoviti, upravljati in ustrezno razkriti.

(32)

Za določitev tržnih pogojev, ki preprečijo vrednotenje po tekočih tržnih cenah, je treba določiti nedejavne trge. Trg je lahko nedejaven iz več razlogov, vključno zaradi neobstoja rednih tržnih transakcij na strogo poslovni podlagi, pri čemer bi moral pojem na strogo poslovni podlagi imeti enak pomen kot v računovodstvu.

(33)

Ta uredba se uporablja za finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke nad pragom kliringa ter upošteva Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (4), ki določa tudi zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vrednotenju na podlagi notranjega modela.

(34)

Čeprav se lahko model, ki se uporablja za vrednotenje na podlagi notranjega modela, oblikuje znotraj podjetja ali zunaj njega, model odobri upravni odbor ali njegov pooblaščeni odbor, da se zagotovi ustrezna odgovornost.

(35)

Kadar lahko nasprotne stranke uporabijo izvzetje znotraj skupine po uradnem obvestilu pristojnim organom, vendar ne da bi počakale na konec obdobja za ugovor teh pristojnih organov, je pomembno zagotoviti, da pristojni organi pridobijo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije, da bi lahko ocenili, ali bi morali uporabi izvzetja nasprotovati.

(36)

Pričakovani velikost, količina in pogostost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj skupine se lahko določijo glede na pretekle transakcije nasprotnih strank znotraj skupine, kakor tudi predvidenega modela in dejavnosti, ki se pričakuje v prihodnosti.

(37)

Če nasprotne stranke uporabijo izvzetje znotraj skupine, bi morale javno razkriti informacije, da se zagotovi preglednost glede udeležencev na trgu in potencialnih upnikov. To je zaradi ocene tveganja zlasti pomembno za potencialne upnike nasprotnih strank. Cilj razkritja je preprečiti napačno predstavo, da je bil za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC opravljen centralni kliring ali uporabljene tehnike zmanjševanja tveganja, če temu ni tako.

(38)

Časovni okvir za pravočasno potrditev zahteva prizadevanja za prilagoditev, vključno s spremembami tržnih praks in okrepitvijo informacijskih sistemov. Glede na to, da se lahko hitrost prilagajanja za dosego skladnosti razlikuje glede na kategorijo nasprotnih strank in razred sredstev izvedenih finančnih instrumentov OTC, bi določitev postopnih datumov uporabe, ki upoštevajo te razlike, omogočila pospešitev časovnega okvira za potrditev tistih nasprotnih strank in produktov, ki bi lahko bili pripravljeni hitreje.

(39)

Standardi za stiskanje portfelja, usklajevanje portfelja ali reševanje sporov bi od nasprotnih strank zahtevali vzpostavitev postopkov, politik in procesov ter spremembo dokumentacije, za kar bi bil potreben določen čas. Začetek veljavnosti s tem povezanih zahtev bi bilo treba odložiti, da se nasprotnim strankam zagotovi čas za sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(40)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(41)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je organ ESMA o osnutku regulativnih tehničnih standardov opravil javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

(a)

„posredna stranka“ pomeni stranko stranke klirinškega člana;

(b)

„posredna ureditev kliringa“ pomeni sklop pogodbenih razmerij med centralno nasprotno stranko (v nadaljnjem besedilu: CNS), klirinškim članom, stranko klirinškega člana in posredno stranko, ki stranki klirinškega člana omogoča opravljanje klirinških storitev za posredno stranko;

(c)

„potrdilo“ pomeni dokumentacijo dogovora med nasprotnimi strankami o vseh določbah pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: OTC).

(a)

vodenje ločenih evidenc in računov, kar vsem strankam omogoča, da v računih pri klirinškem članu sredstva in pozicije stranke ločijo od sredstev in pozicij za račune svojih posrednih strank;

(b)

vodenje ločenih evidenc in računov, kar vsem strankam omogoča, da v računih pri klirinškem članu sredstva in pozicije stranke za račun posredne stranke ločijo od sredstev in pozicij za račun drugih posrednih strank.

(a)

navedbo razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

navedbo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(c)

druge informacije, ki jih je treba vključiti v javni register v skladu s členom 8;

(d)

vse druge značilnosti, ki so potrebne za razlikovanje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC od pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC zunaj zadevnega razreda;

(e)

dokazila o stopnji standardizacije pogodbenih pogojev in operativnih postopkov za zadevni razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(f)

podatke o obsegu razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(g)

podatke o likvidnosti razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(h)

dokazila o razpoložljivosti za udeležence na trgu pravičnih, zanesljivih in splošno sprejetih informacij o oblikovanju cen za pogodbe v razredu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(i)

dokazila o učinku obveznosti kliringa na razpoložljivost za udeležence na trgu informacij o oblikovanju cen.

(a)

podatke, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanega obsega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa;

(b)

dokazila o sposobnosti CNS za obvladovanje pričakovanega obsega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa, in za obvladovanje tveganja, ki izhaja iz kliringa zadevnega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno z ureditvijo kliringa s stranko ali posredno stranko;

(c)

vrsto in število nasprotnih strank, ki so dejavne ali za katere se pričakuje, da bodo dejavne na trgu razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa;

(d)

pregled različnih nalog, ki jih je treba dokončati, da se začne kliring pri CNS, skupaj z določitvijo časa, potrebnega za izvedbo posameznih nalog;

(e)

informacije o obvladovanju tveganja ter pravni in operativni zmogljivosti tistih nasprotnih strank, ki so dejavne na trgu razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa.

(a)

številom transakcij;

(b)

skupno količino;

(c)

skupnim številom odprtih pogodb;

(d)

globino naročil na trgu, vključno s povprečnim številom naročil in zahtev za ponudbe;

(e)

tesnostjo razmikov;

(f)

merili likvidnosti v težkih tržnih pogojih;

(g)

merili likvidnosti za izvedbo postopkov v primeru neplačil.

(a)

ali pogodbeni pogoji ustreznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC vključujejo splošno pravno dokumentacijo, vključno z okvirnimi pogodbami o pobotu, opredelitvami, standardnimi pogoji in potrditvami, ki določajo pogodbene pogoje, ki jih običajno uporabljajo nasprotne stranke;

(b)

ali se za operativne postopke tega zadevnega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporablja samodejna obdelava po trgovanju in življenjski cikel dogodkov, ki se upravljata na enoten način v skladu s časovnim razporedom, za katerega obstaja splošno soglasje med nasprotnimi strankami.

(a)

ali bi bila kritja ali finančne zahteve CNS sorazmerne s tveganjem, ki ga obveznost kliringa namerava zmanjšati;

(b)

stabilnost velikosti in globine trga za produkt skozi čas;

(c)

verjetnost, da bi trg v primeru neplačila klirinškega člana ostal dovolj razpršen;

(d)

število in vrednost transakcij.

(a)

razred sredstev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

vrsto pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(c)

osnovna sredstva pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(d)

za osnovna sredstva, ki so finančni instrumenti, navedbo, ali je osnovno sredstvo enotni finančni instrument ali izdajatelj ali indeks ali portfelj;

(e)

za druga osnovna sredstva, navedbo kategorije osnovnega sredstva;

(f)

nominalno valuto in valuto poravnave pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(g)

razpon zapadlosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(h)

pogoje za poravnavo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(i)

razpon pogostosti plačil pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(j)

identifikator produkta ustreznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(k)

vse druge značilnosti, ki so potrebne za razlikovanje ene pogodbe znotraj ustreznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC od drugih.

(a)

identifikacijsko oznako v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1247/2012 (6);

(b)

polno ime;

(c)

državo ustanovitve;

(d)

pristojni organ, imenovan v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012.

(a)

navedbo kategorij nasprotnih strank, za katere se uporablja obdobje postopnega uvajanja;

(b)

kateri koli drug pogoj, ki se zahteva na podlagi regulativnih tehničnih standardov, sprejetih v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, da bi se uporabilo obdobje postopnega uvajanja.

(a)

navedbo CNS;

(b)

razred sredstev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v uradnem obvestilu;

(c)

vrsto pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(d)

datum uradnega obvestila;

(e)

navedbo pristojnega organa, ki predloži uradno obvestilo.

(a)

najmanj ene skupne CNS;

(b)

ureditev kliringa, ki so jo vzpostavile CNS.

(a)

pokriva tveganja, ki izhajajo iz morebitne spremembe vrednosti sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti, ki jih ima nefinančna nasprotna stranka ali njena skupina v lasti, jih proizvaja, izdeluje, predeluje, opravlja, kupuje, trži, oddaja, prodaja ali prevzame ali razumno pričakuje, da jih bo imela v lasti, jih proizvajala, izdelovala, predelovala, opravljala, kupovala, tržila, oddajala, prodajala ali prevzela v okviru njenega običajnega poslovanja;

(b)

pokriva tveganja, ki izhajajo iz morebitnega posrednega učinka na vrednost sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti iz točke (a), ki so posledica nihanj obrestnih mer, stopenj inflacije, deviznih tečajev ali kreditnega tveganja;

(c)

je zavarovalna pogodba v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP), sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(a)

1 milijarda EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

1 milijarda EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC na delnice;

(c)

3 milijarde EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(d)

3 milijarde EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o valutnih izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(e)

3 milijarde EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o blagovnih izvedenih finančnih instrumentih OTC in druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki niso zajete v točkah (a) do (d).

(a)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene do vključno 28. februarja 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene po 28. februarju 2014, do konca delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(c)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene do vključno 31. avgusta 2013, do konca tretjega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(d)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2013 in do vključno 31. avgusta 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(e)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2014, do konca delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

(a)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene do vključno 31. avgusta 2013, do konca petega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene po 31. avgustu 2013 in do vključno 31. avgusta 2014, do konca tretjega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(c)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene po 31. avgustu 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(d)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene do vključno 31. avgusta 2013, do konca sedmega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(e)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2013 in do vključno 31. avgusta 2014, do konca četrtega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(f)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvedbe.

(a)

za finančno nasprotno stranko ali nefinančno nasprotno stranko iz člena 10 Uredbe (EU) št. 648/2012:

(b)

za nefinančno nasprotno stranko, ki ni zajeta v členu 10 Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)

ugotavljanjem, evidentiranjem ter spremljanjem sporov, ki se nanašajo na priznanje ali vrednotenje pogodbe in izmenjavo zavarovanja med nasprotnimi strankami. Ti postopki evidentirajo vsaj čas trajanja spora, nasprotno stranko in znesek, ki je predmet spora;

(b)

pravočasnim reševanjem sporov s posebnim postopkom za tiste spore, ki se ne rešijo v petih delovnih dneh.

(a)

kadar je trg nedejaven;

(b)

kadar je razpon ocen glede razumnih poštenih vrednosti znaten in verjetnosti različnih ocen ni mogoče razumno oceniti.

(a)

vključuje vse dejavnike, ki bi jih nasprotne stranke upoštevale pri določanju cene, vključno s čim večjo uporabo informacij za vrednotenje po tekočih tržnih cenah;

(b)

je skladen s sprejetimi ekonomskimi metodologijami za oblikovanje cen finančnih instrumentov;

(c)

je umerjen in preizkušen za veljavnost z uporabo cen katerih koli opaznejših trenutnih tržnih transakcij z istim finančnim instrumentom ali temelji na katerih koli opaznejših tržnih podatkih, ki so na voljo;

(d)

je potrjen in se spremlja neodvisno s strani drugega oddelka, kot je oddelek, ki prevzema tveganje;

(e)

je ustrezno dokumentiran in odobren s strani upravnega odbora tako pogosto, kot je to potrebno, po vsaki bistveni spremembi in vsaj enkrat na leto. Ta odobritev se lahko prenese na odbor.

(a)

pravne nasprotne stranke v transakcijah, vključno z njihovimi identifikatorji v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 1247/2012;

(b)

korporacijski odnos med nasprotnimi strankami;

(c)

podrobnosti o podpornih pogodbenih razmerjih med strankami;

(d)

kategorijo transakcije znotraj skupine, kot je opredeljena v odstavku 1 in točkah (a) do (d) odstavka 2 člena 3 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)

podrobnosti o transakcijah, za katere nasprotna stranka zahteva izvzetje, vključno z naslednjim:

(a)

v enem mesecu od prejema uradnega obvestila v zvezi z uradnim obvestilom v skladu s členom 11(7) ali (9) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

v enem mesecu od predložitve odločitve nasprotni stranki v zvezi z odločitvijo pristojnega organa v skladu s členom 11(6), (8) ali (10) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(a)

informacije, navedene v členu 18;

(b)

ali je odločitev pozitivna ali negativna;

(c)

v primeru pozitivne odločitve:

(d)

v primeru negativne odločitve:

(a)

pravne nasprotne stranke pri transakcijah, vključno z njihovimi identifikatorji v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 1247/2012;

(b)

razmerje med nasprotnimi strankami;

(c)

ali gre pri izvzetju za izvzetje v celoti ali za delno izvzetje;

(d)

nominalni skupni znesek pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se uporablja izvzetje znotraj skupine.

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/25

(1)

Določiti bi bilo treba pravila glede informacij, ki jih je treba Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložiti kot del vloge za registracijo repozitorija sklenjenih poslov.

(2)

Vsaka oseba, ki vloži vlogo za registracijo repozitorija sklenjenih poslov, bi morala navesti informacije o strukturi svojega notranjega nadzora in neodvisnosti svojih upravnih organov, da bi lahko organ ESMA ocenil, ali struktura upravljanja podjetja zagotavlja neodvisnost repozitorija sklenjenih poslov in ali so struktura ter postopki poročanja ustrezni.

(3)

Organ ESMA, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3), je odgovoren za registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov v skladu z naslovom VI Uredbe (EU) št. 648/2012. Da bi lahko organ ESMA ocenil dober ugled ter izkušnje in strokovno znanje morebitnega višjega vodstva repozitorija sklenjenih poslov, bi moral repozitorij sklenjenih poslov prosilec zagotoviti ustrezne informacije za izvedbo take ocene.

(4)

Repozitorij sklenjenih poslov, ki vlaga vlogo, bi moral organu ESMA dokazati, da ima na voljo finančna sredstva, potrebna za neprekinjeno izvajanje svojih nalog, in ustrezne ureditve za neprekinjeno poslovanje.

(5)

Ko repozitorij sklenjenih poslov deluje prek podružnic, te niso ločene pravne osebe, zato bi bilo treba organu ESMA predložiti ločene informacije o podružnicah, da bi lahko jasno opredelil njihov položaj v organizacijski strukturi repozitorija sklenjenih poslov, ocenil ustreznost in primernost višjega vodstva podružnic in ocenil, ali so nadzorni mehanizmi, funkcije zagotavljanja skladnosti in druge funkcije, ki so na voljo, dovolj trdni ter zadostujejo za ustrezno ugotavljanje, oceno in upravljanje tveganj podružnic.

(6)

Pomembno je, da vlagatelj organu ESMA predloži informacije o pomožnih storitvah ali drugih poslovnih dejavnostih, ki jih repozitorij sklenjenih poslov ponuja poleg svoje osrednje dejavnosti poročanja o izvedenih finančnih instrumentih, zlasti kar zadeva njegovo osrednjo dejavnost regulativnega poročanja.

(7)

Da bi lahko organ ESMA ocenil neprekinjeno in pravilno delovanje tehnoloških sistemov repozitorija sklenjenih poslov, ki vlaga vlogo, bi moral navedeni vlagatelj organu ESMA predložiti opise navedenih relevantnih tehnoloških sistemov in njihovega upravljanja. Vlagatelj bi moral opisati tudi vse dogovore o zunanjem izvajanju, ki so relevantni za njegove storitve.

(8)

Pristojbine, povezane s storitvami, ki jih opravljajo repozitoriji sklenjenih poslov, so pomembne informacije, ki udeležencem na trgu omogočajo sprejemanje utemeljenih odločitev in bi morale biti zato del vloge za registracijo repozitorija sklenjenih poslov.

(9)

Glede na to, da se udeleženci na trgu in regulativni organi zanašajo na podatke, ki jih hranijo repozitoriji sklenjenih poslov, bi morale biti v vlogi za registracijo repozitorija sklenjenih poslov strogo operativne zahteve jasno ločene od zahtev v zvezi z vodenjem evidenc.

(10)

Modeli za obvladovanje tveganj, povezani s storitvami, ki jih opravlja repozitorij sklenjenih poslov, so potrebne postavke v njegovi vlogi za registracijo zato, da bodo lahko udeleženci na trgu sprejemali utemeljene odločitve.

(11)

Da bi zagotovili celovit dostop do repozitorija sklenjenih poslov, imajo zunanji ponudniki storitev odobren nediskriminatoren dostop do informacij, ki jih hrani repozitorij sklenjenih poslov, če so subjekt, ki zagotavlja podatke, in ustrezne nasprotne stranke predložile svoje soglasje. Repozitorij sklenjenih poslov, ki vlaga vlogo, bi moral zato organu ESMA predložiti informacije o svoji politiki in postopkih na področju dostopa.

(12)

Da bi lahko organ ESMA svoje naloge v zvezi z izdajo dovoljenja izvajal učinkovito, bi moral od repozitorijev sklenjenih poslov, povezanih tretjih strani in tretjih strani, na katere so repozitoriji sklenjenih poslov prenesli operativne funkcije ter dejavnosti, prejeti vse informacije. Takšne informacije so potrebne za ocenjevanje ali zaključek ocene vloge za registracijo in njene dokumentacije.

(13)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je organ ESMA predložil Komisiji.

(14)

Organ ESMA je v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izvedel odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje Interesne skupine za vrednostne papirje in trge organa ESMA, ustanovljene v skladu s členom 37 navedene uredbe –

(a)

ime podjetja vlagatelja in pravni naslov v Uniji;

(b)

izpisek iz ustreznega poslovnega ali sodnega registra ali drugo certificirano dokazilo o kraju pridobitve statusa pravne osebe in obsegu poslovanja vlagatelja na datum vložitve vloge;

(c)

informacije o razredih izvedenih finančnih instrumentov, za katere se želi vlagatelj registrirati;

(d)

statut in, kjer je ustrezno, drugo statutarno dokumentacijo, v kateri je navedeno, da bo vlagatelj izvajal storitve repozitorija sklenjenih poslov;

(e)

zapisnik sestanka, na katerem je upravni odbor odobril vlogo;

(f)

ime in kontaktne podatke oseb, odgovornih za zagotavljanje skladnosti, ali katerih koli drugih zaposlenih, ki so vključeni v ocene skladnosti za vlagatelja;

(g)

program dejavnosti, vključno z navedbo mesta glavnih poslovnih dejavnosti;

(h)

opredelitev vseh hčerinskih družb in, kjer je ustrezno, strukturo skupine;

(i)

vse storitve, ki jih namerava vlagatelj opravljati poleg funkcije repozitorija sklenjenih poslov;

(j)

vse informacije o vseh sodnih, upravnih, arbitražnih ali drugih sodnih postopkih v teku, ne glede na njihovo vrsto, v katerih je vlagatelj, zlasti zadeve na področju davkov in plačilne nesposobnosti ter kjer lahko pride do visokih finančnih stroškov ali grožnje ugledu, ali o končanih postopkih, ki lahko še vedno pomembno vplivajo na stroške repozitorija sklenjenih poslov.

(a)

navedba osebe, odgovorne za potrditev ter ohranjanje politik in postopkov;

(b)

opis tega, kako se bo zagotavljala in spremljala skladnost s politikami in postopki, ter za to odgovorno osebo;

(c)

opis ukrepov, ki se sprejmejo v primeru kršitve politik in postopkov;

(d)

navedba postopka za poročanje organu ESMA o vseh pomembnih kršitvah politik ali postopkov, ki lahko privedejo do neizpolnjevanja pogojev za začetno registracijo.

(a)

seznam vseh oseb ali subjektov, ki imajo posredno ali neposredno v lasti 5 ali več odstotkov kapitala ali glasovalnih pravic vlagatelja ali katerih delež jim omogoča, da znatno vplivajo na upravljanje vlagatelja;

(b)

seznam vseh podjetij, v katerih ima oseba iz točke (a) v lasti 5 ali več odstotkov kapitala ali glasovalnih pravic ali na upravljanje katere imajo znaten vpliv.

(a)

navede pravni naslov;

(b)

navede, ali ima nadrejeno podjetje dovoljenje ali je registrirano ter predmet nadzora, in v tem primeru navede kakršno koli referenčno številko in ime pristojnega nadzornega organa.

(a)

politikah in postopkih vlagatelja na področju notranjega nadzora;

(b)

spremljanju in ocenjevanju ustreznosti ter učinkovitosti sistemov vlagatelja;

(c)

nadzoru in zaščiti sistemov vlagatelja za obdelavo informacij;

(d)

notranjih organih, odgovornih za ocenjevanje ugotovitev.

(a)

obrazložitev tega, kako razvija in uporablja metodologijo notranje revizije, pri čemer upošteva značilnosti dejavnosti, zapletenost in tveganja vlagatelja;

(b)

delovni načrt za tri leta po datumu vloge.

(a)

opis vlog oseb, odgovornih za zagotavljanje skladnosti, in katerih koli drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri ocenah skladnosti, vključno z opisom tega, kako se bo zagotavljala neodvisnost funkcije zagotavljanja skladnosti od drugih poslovnih funkcij;

(b)

notranje politike in postopke, ki so zasnovani za zagotovitev, da vlagatelj, vključno z vodstvom in zaposlenimi, izpolnjuje določbe Uredbe (EU) št. 648/2012, vključno z opisom vloge upravnega odbora in višjega vodstva;

(c)

najnovejše notranje poročilo, če je na voljo, ki so ga pripravile osebe, odgovorne za skladnost, ali kateri koli drugi zaposleni, ki so vključeni v ocene skladnosti v okviru vlagatelja.

(a)

izvod življenjepisa, ki omogoča oceno ustreznih izkušenj in znanja za ustrezno izvajanje njihovih odgovornosti;

(b)

natančne informacije o kazenskih obsodbah na področju opravljanja finančnih ali podatkovnih storitev ali v zvezi z dejanji goljufije ali poneverbe, zlasti prek uradnega potrdila, če je na voljo v zadevni državi članici;

(c)

lastno izjavo o dobrem ugledu na področju opravljanja finančnih in podatkovnih storitev, v kateri vsak član višjega vodstva in upravnega odbora navede, ali:

(d)

izjavo o kakršnih koli morebitnih navzkrižjih interesov, ki jih imajo lahko višje vodstvo in člani upravnega odbora pri opravljanju svojih nalog, in o tem, kako se takšna navzkrižja obvladujejo.

(a)

izvod plačne politike za višje vodstvo, člane odbora in zaposlene, zaposlene na funkcijah vlagatelja, ki zadevajo tveganje in nadzor;

(b)

opis ukrepov, ki jih vlagatelj sprejme za zmanjšanje tveganja prekomerne odvisnosti od posameznih zaposlenih.

(a)

splošni seznam zaposlenih, vključno z njihovo vlogo in kvalifikacijami za vlogo;

(b)

podroben opis informacijske tehnologije, ki jo zaposleni uporabljajo za opravljanje storitev repozitorijev sklenjenih poslov, vključno z njihovo vlogo in kvalifikacijami vsakega posameznika;

(c)

opis vlog in kvalifikacij vsakega posameznika, ki je odgovoren za notranjo revizijo, notranji nadzor, skladnost, oceno tveganja in notranji pregled;

(d)

identifikacijo dodeljenih zaposlenih in tistih zaposlenih, ki delujejo v okviru zunanjega izvajanja;

(e)

podatke o izobraževanju in razvoju s področja poslovanja repozitorijev sklenjenih poslov, vključno z izpiti ali drugimi vrstami formalnega ocenjevanja, ki se zahtevajo za izvajanje dejavnosti repozitorijev sklenjenih poslov.

(a)

celoten sklop računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z mednarodnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (4);

(b)

kadar se za računovodske izkaze vlagatelja opravi obvezna revizija v skladu s členom 2(1) Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (5), računovodska poročila vključujejo tudi revizijsko poročilo o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih;

(c)

če je vlagatelj v postopku revizije, ime in nacionalno registrsko številko zunanjega revizorja;

(d)

finančni poslovni načrt, v katerem so opredeljeni različni poslovni scenariji za storitve repozitorija sklenjenih poslov, in sicer v najmanj triletnem referenčnem obdobju.

(a)

formalni obrazec z izjavo, ki prikazuje ustrezno raven sredstev in pričakovan poslovni položaj v šestih mesecih po odobritvi registracije;

(b)

medletno računovodsko poročilo, če računovodski izkazi za zahtevano obdobje še niso na voljo;

(c)

izkaz finančnega stanja, kot je bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz sprememb lastniškega kapitala in denarnih tokov ter opombe, ki vsebujejo povzetek računovodskih politik in druga pojasnila.

(a)

navedbo prihodnjih načrtov za ustanovitev hčerinskih družb in njihove lokacije;

(b)

opis načrtovanih poslovnih dejavnosti vlagatelja z navedbo dejavnosti hčerinskih družb ali podružnic.

(a)

politike in postopke za ugotavljanje, obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov ter opis postopka, ki se uporablja za zagotavljanje, da jih zadevne osebe poznajo;

(b)

vse druge ukrepe in nadzor, vzpostavljene za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz točke (a) o obvladovanju navzkrižij interesov.

(a)

za nezakonite namene;

(b)

za razkritje zaupnih informacij;

(c)

ki niso dovoljene za komercialno uporabo.

(a)

sistemov in naprav za uporabnika, ki jih je vlagatelj razvil za opravljanje storitev za stranke, vključno z izvodom vseh priročnikov in notranjih postopkov;

(b)

politik na področju vlaganja in posodabljanja virov informacijske tehnologije vlagatelja;

(c)

dogovorov o zunanjem izvajanju, ki jih je sklenil vlagatelj, skupaj z metodami, ki se uporabljajo za spremljanje storitvene ravni funkcij zunanjega izvajanja, ter izvodov pogodb, ki urejajo takšne dogovore.

(a)

pomožnih storitev, ki jih opravlja vlagatelj ali njegova nadrejena skupina, ter opis kakršnih koli dogovorov, ki jih je repozitorij sklenjenih poslov morda sklenil s podjetji, ki ponujajo trgovalne, potrgovalne in druge povezane storitve, ter izvode takšnih dogovorov;

(b)

postopkov in politik, ki bodo zagotavljali operativno ločevanje storitev repozitorija sklenjenih poslov in drugih poslovnih dejavnosti vlagatelja, vključno v primeru, da drugo poslovno dejavnost izvaja repozitorij sklenjenih poslov, podjetje, ki je del njegovega krovnega podjetja, ali katero koli drugo podjetje, s katerim je sklenil pomemben dogovor v okviru trgovalne ali potrgovalne verige ali poslovne dejavnosti.

(a)

politike in postopke dostopa, v skladu s katerimi uporabniki dostopajo do podatkov v repozitoriju sklenjenih poslov, vključno z vsemi postopki, v skladu s katerimi bi uporabniki morda morali spremeniti registrirane pogodbe;

(b)

izvod pogojev, ki določajo pravice in obveznosti uporabnikov;

(c)

opis različnih kategorij dostopa, ki so na voljo uporabnikom, če je na voljo več kot ena kategorija;

(d)

politike in postopke dostopa, v skladu s katerimi bi drugi ponudniki storitev lahko imeli nediskriminatoren dostop do informacij, ki jih hrani repozitorij sklenjenih poslov, če so zadevne stranke predložile svoje soglasje.

(a)

skladnost poročanja nasprotne stranke ali subjekta, ki vlaga vlogo, z zahtevami glede poročanja;

(b)

točnost poročanih informacij;

(c)

ali je mogoče uskladiti podatke med repozitoriji sklenjenih poslov, če nasprotne stranke poročajo različnim repozitorijem sklenjenih poslov.

(a)

cenovne politike, vključno z vsemi obstoječimi popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do takšnih znižanj;

(b)

strukture pristojbin za opravljanje kakršnih koli pomožnih storitev, vključno z ocenjenimi stroški storitev repozitorija sklenjenih poslov in pomožnih storitev, skupaj s podrobnostmi o metodah za izračun ločenih stroškov, ki jih ima lahko vlagatelj pri opravljanju storitev repozitorija sklenjenih poslov in pomožnih storitev;

(c)

metod, ki se uporabljajo za omogočanje dostopa strank do informacij, in sicer subjektov poročanja in morebitnih strank, vključno z izvodom strukture pristojbin, v kateri so storitve repozitorija sklenjenih poslov in pomožne storitve ločene.

(a)

natančen opis razpoložljivih sredstev in postopkov za ugotavljanje ter zmanjšanje operativnega tveganja in katerega koli drugega pomembnega tveganja, ki mu je vlagatelj izpostavljen, vključno z izvodom vseh zadevnih priročnikov in notranjih postopkov;

(b)

opis likvidnih neto sredstev, ki se financirajo z lastniškim kapitalom, za kritje morebitnih splošnih poslovnih izgub, da bi še naprej lahko opravljali storitve kot delujoče podjetje, in oceno ustreznosti njegovih finančnih sredstev za namene kritja operativnih stroškov pri prenehanju ali reorganizaciji ključnih dejavnosti in storitev v obdobju najmanj 6 mesecev;

(c)

načrt neprekinjenega poslovanja vlagatelja in opis politike za posodobitev načrta. Načrt zlasti vključuje:

(d)

opis ureditev za zagotavljanje izvajanja dejavnosti repozitorija sklenjenih poslov, ki vlaga vlogo, v primeru motenj ter vključenosti uporabnikov repozitorija sklenjenih poslov in drugih tretjih strani v njih.

(a)

pravočasne in točne registracije poročanih informacij;

(b)

hrambe podatkov na spletu in zunaj njega;

(c)

ustreznega razmnoževanja podatkov za namene neprekinjenega poslovanja.

(a)

opisom virov, metod in kanalov, ki jih bo repozitorij sklenjenih poslov uporabil za lažji dostop javnosti do vsebovanih podatkov v skladu s členom 81(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, in pogostosti posodobitev, skupaj z izvodom posebnih priročnikov in notranjih politik;

(b)

opisom virov, metod in naprav, ki jih bo repozitorij sklenjenih poslov uporabil za lažji dostop zadevnih organov do svojih informacij v skladu s členom 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, pogostosti posodobitev ter nadzora in preverjanj, ki jih repozitorij sklenjenih poslov lahko vzpostavi za postopek filtriranja dostopa, skupaj z izvodom posebnih priročnikov in notranjih politik;

(c)

opisom virov, metod in kanalov, ki jih bo repozitorij sklenjenih poslov uporabil za lažji dostop nasprotnih strank do svojih informacij v skladu s členom 80(5) Uredbe (EU) št. 648/2012, in pogostosti posodobitev, skupaj z izvodom posebnih priročnikov in notranjih politik.

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/33

(1)

Pomembno je, da se jasno opredelijo ustrezne pogodbe in njihove ustrezne nasprotne stranke. V skladu s funkcionalnim pristopom bi bilo treba subjekte, ki dostopajo do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov, obravnavati glede na njihove pristojnosti in funkcije, ki jih opravljajo.

(2)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ ESMA) bi moral imeti dostop do vseh podatkov o transakcijah, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov, za nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov, da lahko zahteva informacije, sprejme ustrezne nadzorne ukrepe in tudi spremlja, ali bi bilo treba registracijo repozitorija sklenjenih poslov ohraniti ali odvzeti.

(3)

Organu ESMA bi bilo treba glede na njegove pristojnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3) in Uredbo (EU) št. 648/2012 podeliti dostop glede na različne naloge, ki so mu dodeljene. Dostop do podatkov za posamezne člane osebja organa ESMA bi moral biti v skladu z vsako od teh posebnih nalog.

(4)

Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB), organ ESMA in zadevne članice Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB), vključno z nekaterimi nacionalnimi centralnimi bankami in ustreznimi organi Unije za vrednostne papirje in trge, imajo nalogo spremljati in ohranjati finančno stabilnosti v Uniji ter bi torej morali imeti dostop do podatkov o transakcijah za vse nasprotne stranke za namen njihovih različnih s tem povezanih nalog.

(5)

Nadzorniki in pregledovalci centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) potrebujejo dostop, da se jim omogoči učinkovito opravljanje njihovih nalog pri teh subjektih, in bi zato morali imeti dostop do vseh informacij, potrebnih za take naloge.

(6)

Dostop zadevnih članic ESCB je namenjen izpolnjevanju njihovih osnovnih nalog, še zlasti nalog centralne banke izdaje, njihovih nalog glede finančne stabilnosti in v nekaterih primerih bonitetnega nadzora nekaterih nasprotnih strank. Ker imajo v skladu z nacionalno zakonodajo nekatere članice ESCB drugačne naloge, bi jim bilo treba dostop do podatkov odobriti v skladu z različnimi nalogami, navedenimi v členu 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(7)

Glavna naloga ustreznih organov Unije za vrednostne papirje in trge je zaščita vlagateljev v njihovih zadevnih jurisdikcijah ter bi jim bilo treba odobriti dostop do podatkov o transakcijah glede trgov, udeležencev, produktov in osnovnih sredstev, ki sodijo pod njihov nadzor in izvršilne naloge.

(8)

Organom, imenovanim v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (4), bi bilo treba odobriti dostop do transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti na delnice, pri katerih je osnovno sredstvo bodisi sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu v njihovi jurisdikciji, ima pravni naslov v njihovi jurisdikciji ali je ponudnik za podjetje, sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu v njihovi jurisdikciji, in nadomestilo, ki ga ponuja, vključuje vrednostne papirje.

(9)

Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija ACER) bi bilo treba odobriti dostop za spremljanje veleprodajnih energetskih trgov z namenom odkrivanja in odvračanja od zlorab trga v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi ter spremljanje veleprodajnih energetskih trgov z namenom odkrivanja in odvračanja od zlorab trga v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (5) (v nadaljnjem besedilu: REMIT). Agencija ACER bi zato morala imeti dostop do vseh podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov, v zvezi z energetskimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

(10)

Uredba (EU) št. 648/2012 pokriva samo podatke o trgovanju, ne pa podatkov pred trgovanjem, kot so naročila za trgovanje v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 1227/2011. Zato se v tem pogledu repozitoriji sklenjenih poslov ne bi smeli šteti kot ustrezen vir informacij za agencijo ACER.

(11)

V okviru funkcionalnega pristopa za dostop do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov, je bonitetni nadzor bistven sestavni del. Podobno imajo lahko nalogo bonitetnega nadzora različni organi. Zato bi bilo treba dostop do podatkov o transakcijah za zadevne subjekte zagotoviti vsem organom, navedenim v členu 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

Subjekti, ki dostopajo do podatkov, shranjenih v repozitoriju sklenjenih poslov, v skladu s členom 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morali zagotoviti, da imajo in izvajajo politike za zagotovitev, da do podatkov dostopajo samo ustrezne osebe za natančno določen in pravno utemeljen namen, pri čemer bi moralo biti jasno tudi, katere morebitne druge osebe so pooblaščene za dostop do takih podatkov.

(13)

Dostop do podatkov bi bilo treba obravnavati v okviru treh zbirnih ravni. Podatki o transakcijah bi morali vključevati podrobnosti o posameznih poslih, podatki o pozicijah bi se morali nanašati na podatke o zbirnih pozicijah glede na osnovno sredstvo/produkt za posamezne nasprotne stranke, zbirni nominalni podatki pa bi morali ustrezati zbirnim pozicijam glede na osnovno sredstvo/produkt brez podatkov o nasprotnih strankah. Dostop do podatkov o transakcijah bi dovoljeval tudi dostop do ravni pozicij in zbirnih podatkov. Dostop do podatkov o pozicijah bi dovoljeval tudi dostop do zbirnih podatkov, ne pa dostopa do ravni podatkov o transakcijah. Nasprotno pa bi moral biti dostop do zbirnih nominalnih podatkov manj prepustna kategorija in ne bi smel omogočati dostopa do ravni podatkov o pozicijah ali transakcijah.

(14)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(15)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 se je organ ESMA pred predložitvijo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, posvetoval z zadevnimi organi in članicami Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB), poleg tega pa je organ ESMA o osnutku regulativnih tehničnih standardov opravil tudi javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine organa ESMA za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 zadevne uredbe –

(a)

razčlembo zbirnih odprtih pozicij po razredih izvedenih finančnih instrumentov kot sledi:

(b)

razčlembo zbirnih obsegov transakcij po razredih izvedenih finančnih instrumentov kot sledi:

(c)

razčlembo zbirnih vrednosti po razredih izvedenih finančnih instrumentov kot sledi:

(a)

sprejeto je v trgovanje na reguliranem trgu znotraj njegove jurisdikcije;

(b)

ima registrirani sedež ali, če nima registriranega sedeža, glavni sedež v njegovi jurisdikciji;

(c)

gre za ponudnika za subjekte iz točke (a) ali (b) in nadomestilo, ki ga ponuja, vključuje vrednostne papirje.

(a)

osnovnih vrednostnih papirjih;

(b)

razredu izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

predznaku pozicije;

(d)

številu referenčnih vrednostnih papirjev;

(e)

nasprotnih strankah pri izvedenem finančnem instrumentu.

(a)

za vse nasprotne stranke znotraj njihovih zadevnih jurisdikcij;

(b)

za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, kadar se referenčni subjekt pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih nahaja znotraj njihovih zadevnih jurisdikcij ali kadar je referenčna obveznost državni dolg zadevne jurisdikcije.

(a)

obseg podatkov, do katerih se je dostopilo;

(b)

sklic na pravne določbe, ki dovoljujejo dostop do takih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in to uredbo.

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/37

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 med drugim uvaja bonitetne zahteve za centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) za zagotovitev, da so varne in vedno izpolnjujejo kapitalske zahteve. Glede na to, da so tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti kliringa, v veliki meri krita s posebnimi finančnimi sredstvi, bi morale take kapitalske zahteve zagotoviti ustrezno in stalno kapitalizacijo CNS za nekrita kreditna tveganja, tveganja nasprotnih strank, tržna tveganja, operativna, pravna in poslovna tveganja, ki jih navedena posebna finančna sredstva še ne krijejo, ter da lahko CNS po potrebi in v skladu s predpisi preneha poslovati ali prestrukturira svoje dejavnosti.

(2)

Pri tehničnih standardih bi bilo treba zlasti upoštevati kapitalsko obravnavo kreditnih institucij in investicijskih družb, saj so CNS pri opravljanju nekritih dejavnosti izpostavljeni tveganjem, ki so podobna tveganjem kreditnih institucij in investicijskih družb. Upoštevati bi bilo treba tudi ustrezne dele načel za infrastrukturo finančnega trga, ki sta jih izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS–IOSCO). CNS bi za zagotovitev ustrezne priprave prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti v skladu s predpisi morali imeti zadostna finančna sredstva za kritje operativnih stroškov v ustreznem časovnem obdobju. CNS bi moral biti v takšnem obdobju sposoben uvesti kakršne koli ukrepe za reorganizacijo svojih kritičnih dejavnosti, vključno z dokapitalizacijo, zamenjavo upravnih organov, revidiranjem svojih poslovnih strategij, stroškovnih struktur ali struktur pristojbin, prestrukturiranjem storitev, ki jih opravlja, likvidacijo svojega klirinškega portfelja ali združitvijo z drugim CNS ali prenosom svojih klirinških dejavnosti na drug CNS. Med prenehanjem ali prestrukturiranjem mora CNS še vedno nadaljevati svoje dejavnosti. Medtem ko se pri tem nekateri stroški, kot so stroški trženja, lahko zmanjšajo, se lahko drugi, na primer pravni stroški, povečajo. Zato se uporaba bruto letnih operativnih stroškov šteje za ustrezen približek dejanskih stroškov prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CNS. Da bi se upoštevale različne računovodske prakse med CNS, bi bilo treba operativne stroške obravnavati v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (3), ali v skladu s številnimi drugimi omejenimi pravili na tem področju, kot navaja zakonodaja Unije.

(3)

Ker mora kapital ves čas zadostovati za zagotavljanje prenehanja v skladu s predpisi in ustrezno zaščito pred pomembnimi tveganji, kot zahteva člen 16(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, je treba vzpostaviti orodje za zgodnje opozarjanje, ki bo pristojnim organom omogočilo pridobivanje znanja dovolj časa pred položajem, ko se kapital CNS začne približevati kapitalski zahtevi, in sicer z uvedbo praga za obveščanje, ki znaša 110 % kapitalske zahteve.

(4)

Ne glede na težave pri ocenjevanju izpostavljenosti operativnemu tveganju je Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4) ustrezno merilo za namene določitve kapitalskih zahtev za CNS. V skladu z Direktivo 2006/48/ES bi opredelitev operativnega tveganja morala vključevati pravno tveganje glede na tehnične standarde o kapitalskih zahtevah za nasprotne stranke.

(5)

Direktiva 2006/48/ES in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (5) sta ustrezno merilo za namen določitve kapitalskih zahtev za kritje kreditnega tveganja, tveganja nasprotne stranke in tržnega tveganja, ki jih posebna finančna sredstva ne krijejo, saj so podobna tveganjem kreditnih institucij ali investicijskih družb.

(6)

CNS-ju ni treba imeti kapitala za izpostavljenost pri trgovanju in prispevke v jamstveni sklad, ki izhajajo iz dogovora o interoperabilnosti, če sta izpolnjena člena 52 in 53 Uredbe (EU) št. 648/2012. Kadar pa te zahteve niso izpolnjene, bi povezave med CNS lahko povzročile njihovo izpostavljenost dodatnemu tveganju, če njihovo zavarovanje ni v celoti zaščiteno in njegova vrednost ni odvisna od tega ali če so ogroženi prispevki v jamstveni sklad, v primeru da klirinški član CNS prejemnika ne izpolni obveznosti. Zato bi v takih primerih za prispevke v jamstveni sklad in izpostavljenost pri trgovanju z drugimi CNS morale veljati kapitalske zahteve. Da bi se izognili učinkom širitve, bi obravnava prispevkov v jamstveni sklad za druge CNS na splošno morala biti bolj konzervativna od obravnave izpostavljenosti kreditnih institucij do CNS. Lastna sredstva CNS, ki se uporabljajo za prispevke v jamstveni sklad drugega CNS, se ne bi smela upoštevati za namene člena 16(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, saj niso vložena v skladu z njegovo naložbeno politiko. Prav tako se ne bi smela šteti dvakrat za namene izračuna tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhajajo iz teh prispevkov.

(7)

Čas, potreben za prenehanje v skladu s predpisi, je strogo odvisen od klirinških storitev, ki jih opravlja posamezni CNS, in tržnega okolja, v katerem deluje, zlasti v primeru, ko lahko drug CNS prevzame njegove storitve. Zato bi moralo število mesecev, potrebnih za prenehanje, temeljiti na lastni oceni CNS, ki jo mora odobriti pristojni organ. Uvesti je treba najkrajše obdobje šestih mesecev, da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev.

(8)

Poslovno tveganje zadeva tveganje, ki ga CNS prevzame zaradi svoje učinkovitosti in morebitnih sprememb splošnih pogojev poslovanja, ki bi lahko škodovale njegovemu finančnemu položaju zaradi upada prihodkov ali povečanja stroškov, kar bi povzročilo izgubo, ki jo mora pokriti njegov kapital. Ker je stopnja poslovnega tveganja zelo odvisna od individualnega položaja posameznega CNS in je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so neučinkoviti postopki, neugodno tržno okolje, neučinkovito odzivanje na tehnološki napredek ali slabo izvajanje poslovnih strategij, bi morale kapitalske zahteve temeljiti na lastni oceni CNS, ki jo mora odobriti pristojni organ. Uvesti je treba minimalno raven, da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev.

(9)

Evropski bančni organ (EBA) je, preden je predložil osnutke tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, tesno sodeloval z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) in se posvetoval z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA). Opravil je tudi odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) predložil Evropski komisiji –

(a)

kapitalskih zahtev CNS za prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti, izračunanih v skladu s členom 2;

(b)

kapitalskih zahtev CNS za operativno in pravno tveganje, izračunanih v skladu s členom 3;

(c)

kapitalskih zahtev CNS za kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke in tržno tveganje, izračunanih v skladu s členom 4;

(d)

kapitalskih zahtev CNS za poslovno tveganje, izračunanih v skladu s členom 5.

(a)

razloge za to, da je kapital CNS pod pragom za obveščanje, in opis kratkoročnega finančnega stanja CNS;

(b)

celovit opis ukrepov, ki jih namerava sprejeti CNS za zagotovitev stalne skladnosti s kapitalskimi zahtevami.

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/41

(1)

Določbe iz te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo organizacijske zahteve, vključno z vodenjem evidenc in neprekinjenim poslovanjem, bonitetne zahteve, vključno v zvezi s kritji, jamstveni sklad, kontrole likvidnostnega tveganja, kaskadni pristop k neplačilom, zavarovanje s premoženjem, naložbeno politiko, pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo v skladu z naslovom III in naslovom IV Uredbe (EU) št. 648/2012, vključijo v eno uredbo.

(2)

Glede na globalno naravo finančnih trgov bi morala ta uredba upoštevati načela za infrastrukturo za finančni trg, ki sta jih izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (načela CPSS-IOSCO) in služijo kot globalno merilo za regulativne zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS).

(3)

Za zagotavljanje, da so CNS varne in stabilne v vseh tržnih pogojih, je pomembno, da CNS sprejmejo postopke za preudarno upravljanje tveganj, ki ustrezno zajemajo vsa tveganja, ki so jim lahko ali so jim izpostavljene CNS. V zvezi s tem bi morali biti standardi upravljanja tveganj, ki jih dejansko izvajajo CNS, strožji od tistih, ki so določeni v tej uredbi, če se za namene upravljanja tveganj to zdi primerno.

(4)

Zaradi pojasnitve omejenega števila pojmov, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in opredelitve tehničnih izrazov, ki so potrebni za pripravo tega tehničnega standarda, bi bilo treba opredeliti nekatere izraze.

(5)

Pomembno je zagotoviti, da priznane CNS iz tretjih držav ne motijo pravilnega delovanja trgov Unije. Zaradi tega je bistveno, da priznane CNS ne morejo znižati svojih zahtev glede upravljanja tveganj pod standarde Unije, kar bi lahko privedlo do regulatorne arbitraže. Informacije, ki se posredujejo organu ESMA o priznanju CNS iz tretje države, bi mu morale omogočiti, da oceni, ali CNS v celoti upošteva bonitetne zahteve, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi. Poleg tega bi morala Komisija z ugotavljanjem enakovrednosti zagotoviti, da so zakoni in drugi predpisi v tretji državi enakovredni določbam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 in iz te uredbe.

(6)

Da se zagotovi ustrezna raven zaščite vlagateljev, lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pri priznavanju CNS iz tretjih držav zahteva dodatne informacije poleg tistih, ki so nujno potrebne za oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(7)

Stalno ocenjevanje, ali CNS iz tretjih držav v celoti upoštevajo bonitetne zahteve iz teh tretjih držav, je dolžnost pristojnega organa iz tretje države. Namen informacij, ki jih posreduje CNS vlagateljica iz tretje države organu ESMA, ne bi smela biti ponovna ocena pristojnega organa iz tretje države, ampak zagotavljanje, da za CNS veljata učinkovit nadzor in izvrševanje v tretji državi, s čimer se zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev.

(8)

Da bi organ ESMA lahko opravil celovito oceno, bi bilo treba informacije, ki jih zagotovi CNS vlagateljica iz tretje države, dopolniti z informacijami, potrebnimi za oceno učinkovitosti stalnega nadzora, izvršilnih pooblastil in ukrepov, ki jih sprejme pristojni organ iz tretje države. Take informacije bi bilo treba zagotoviti v okviru dogovora o sodelovanju, sklenjenega v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Takšen dogovor o sodelovanju bi moral zagotoviti, da je organ ESMA pravočasno obveščen o vseh nadzornih ali izvršilnih ukrepih glede CNS vlagateljice, o vseh spremembah pogojev, pod katerimi se izda dovoljenje zadevni CNS, in o vseh zadevnih posodobitvah informacij, ki jih je CNS prvotno zagotovila v okviru postopka priznavanja.

(9)

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, ki se nanašajo na notranje zahteve glede poročanja o tveganjih, je treba podrobneje določiti, da se izvaja okvir upravljanja tveganj, ki vključuje strukturo, pravice in odgovornosti notranjega postopka za upravljanje s tveganji. Ureditve upravljanja bi morale upoštevati različne ureditve prava družb v Uniji za zagotovitev, da CNS delujejo znotraj trdnega pravnega okvira.

(10)

Za zagotovitev, da CNS izvaja ustrezne postopke za upoštevanje te uredbe, Uredbe (EU) št. 648/2012 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1249/2012 (3), bi bilo treba določiti vlogo in odgovornosti funkcije za zagotavljanje skladnosti CNS.

(11)

Treba je jasno opredeliti odgovornosti organa upravljanja in višjega vodstva ter minimalne zahteve za delovanje organa upravljanja za zagotovitev, da organizacijska struktura CNS omogoča stalno in urejeno izvajanje njenih storitev in dejavnosti. Poleg tega je treba tudi določiti jasne in neposredne zahteve glede poročanja, da se zagotovi odgovornost.

(12)

Pomembno je, da politika prejemkov ne spodbuja čezmernega tveganja, da se zagotovi zanesljivo in preudarno upravljanje CNS. Da bi politika prejemkov dosegla nameravane učinke, bi jo moral ustrezno spremljati in pregledovati organ upravljanja, ki bi moral ustanoviti poseben odbor za ustrezno nadzorovanje izpolnjevanja politike prejemkov.

(13)

Za zagotavljanje, da CNS poslujejo s potrebno ravnjo človeških virov za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti, da so odgovorne za izvajanje svojih dejavnosti in da imajo pristojni organi ustrezne kontakte znotraj CNS, ki jih nadzirajo, bi CNS morale imeti vsaj vodilnega za tveganja, vodilnega za zagotavljanje skladnosti s predpisi in vodilnega za tehnologijo.

(14)

CNS bi morale ustrezno ocenjevati in spremljati, v kolikšni meri imajo člani organov upravljanja različnih gospodarskih subjektov navzkrižja interesov bodisi znotraj bodisi zunaj skupine CNS. Članom organa upravljanja se ne bi smelo preprečiti, da sedijo v različnih organih upravljanja, razen če to povzroča navzkrižja interesov.

(15)

Za doseganje učinkovite revizijske funkcije, bi morala CNS opredeliti zahteve glede odgovornosti in poročanja svojih notranjih revizorjev, da bi lahko organ upravljanja CNS in pristojni organi pravočasno obravnavali zadevna vprašanja. Pri uvedbi in ohranjanju funkcije notranje revizije bi bilo treba jasno opredeliti njeno misijo, neodvisnost in objektivnost, področje dela in dolžnosti, pristojnost, odgovornost in standarde poslovanja.

(16)

Da bi lahko zadevni pristojni organ učinkovito izvajal svoje dolžnosti, bi mu bilo treba zagotoviti dostop do vseh potrebnih informacij za ugotavljanje, ali CNS izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja. Takšne informacije bi morala CNS dati takoj na voljo.

(17)

Evidence, ki jih hrani CNS, bi morale omogočiti temeljito poznavanje kreditne izpostavljenosti CNS do klirinških članov in spremljanje implicitnega sistemskega tveganja. Prav tako bi morale omogočiti pristojnim organom, organu ESMA in zadevnim članom Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ustrezno rekonstrukcijo klirinškega procesa, da se oceni skladnost s predpisanimi zahtevami, vključno z zahtevami glede poročanja. Ko so ti podatki evidentirani, so koristni tudi za CNS pri izpolnjevanju regulativnih zahtev in obveznosti do klirinških članov in pri reševanju sporov.

(18)

Podatke, ki jih CNS sporočajo v repozitorije sklenjenih poslov, bi bilo treba evidentirati, tako da se pristojnim organom omogoči preverjanje, ali CNS spoštujejo obveznosti glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in da se olajša dostop do informacij v primerih, ko jih ni mogoče najti v repozitorijih sklenjenih poslov.

(19)

Pri zahtevah glede vodenja evidenc v zvezi s trgovino bi bilo treba uporabiti enake koncepte, kot se uporabljajo pri obveznostih poročanja iz člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, da se zagotovi ustrezno poročanje s strani CNS.

(20)

Da se zagotovi neprekinjeno poslovanje v času motenj, bi se morala sekundarna lokacija za obdelavo CNS nahajati dovolj daleč stran in na geografsko dovolj ločeni lokaciji od primarne lokacije, tako da ne bi bila podvržena istim motnjam, ki bi povzročile nerazpoložljivost primarne lokacije. Treba bi bilo pripraviti scenarije za analizo učinka krize na ključne storitve, vključno s scenariji, ki predvidevajo nerazpoložljivost sistemov zaradi naravne nesreče. Te analize bi bilo treba redno pregledovati.

(21)

CNS so sistemsko pomembna infrastruktura finančnega trga in ključne funkcije bi se jim morale povrniti v dveh urah, rezervni sistemi pa naj bi v idealnem primeru začeli z obdelavo podatkov takoj po incidentu. CNS bi morale tudi z zelo visoko zanesljivostjo zagotoviti, da nobeni podatki ne bodo izgubljeni.

(22)

Pomembno je, da v primeru neplačila klirinškega člana niso povzročene velike izgube za druge udeležence na trgu. Zato se od CNS zahteva, da s kritji neplačnika pokrijejo vsaj ustrezen delež izgube, ki jo lahko ima CNS med postopkom zapiranja pozicije. Pravila bi morala določiti najnižji odstotek kritja za različne razrede finančnih instrumentov. Poleg tega bi morale CNS upoštevati načela za ustrezno prilagoditev stopenj kritja značilnostim vsakega finančnega instrumenta ali portfelja, za katerega opravijo kliring.

(23)

CNS naj ne bi zmanjšale kritja na raven, ki zaradi zelo konkurenčnega okolja ogroža njihovo varnost. Zaradi tega bi se morale pri izračunu kritja v osnovnih komponentah upoštevati posebne zahteve. Kritja bi torej morala upoštevati celo vrsto tržnih pogojev, vključno z obdobji izjemnih situacij.

(24)

Treba bi bilo določiti pravila za opredelitev ustreznega odstotka in časovnih obdobij za obdobje unovčenja in izračun pretekle nestanovitnosti. Vendar je za zagotovitev, da CNS ustrezno obvladujejo tveganja, s katerimi se soočajo, zaželeno, da ta uredba ne opredeljuje pristopa, ki bi ga morala izbrati CNS za izračun zahtev glede kritja iz teh parametrov. Iz istih razlogov se CNS ne bi smelo preprečiti, da uporabijo različne zanesljive metodološke pristope za razvoj portfeljskega kritja, in bi jim bilo treba dovoliti, da uporabijo metode, ki temeljijo na korelacijah med različnimi cenovnimi tveganji finančnega instrumenta ali sklopa finančnih instrumentov, za katere se opravi kliring, ter ustrezne metode, ki temeljijo na enakovrednih statističnih parametrih odvisnosti.

(25)

CNS bi morala pri določitvi obdobja, v katerem je izpostavljena tržnemu tveganju v zvezi z upravljanjem pozicij neplačnika, upoštevati ustrezne značilnosti finančnih instrumentov ali portfelja, za katerega je bil opravljen kliring, kot so raven likvidnosti in velikost pozicije ali njena koncentracija. CNS bi morala preudarno oceniti čas, ki je potreben za popolno zaprtje pozicije neplačnika od zadnjega zbiranja podatkov o kritju, velikosti pozicije in njeni koncentraciji.

(26)

Da bi se izognili povzročanju finančne nestabilnosti ali njenemu povečevanju, bi morale CNS, kolikor je to izvedljivo, sprejeti v prihodnost usmerjene metodologije za izračun kritja, ki omejujejo verjetnost procikličnih sprememb v zahtevah po kritju, ne da bi pri tem ogrozile prilagodljivost CNS.

(27)

Večji interval zaupanja za izvedene finančne instrumente OTC je običajno upravičen, ker je lahko določanje cen pri teh proizvodih manj zanesljivo in je na voljo manj preteklih podatkov, na podlagi katerih se oceni izpostavljenost. CNS lahko opravijo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki jih to ne zadeva in imajo enake značilnosti tveganja, kakor finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi, in bi morale biti sposobne opraviti kliring teh proizvodov dosledno, ne glede na metodo izvrševanja.

(28)

Primerna opredelitev skrajnih, vendar možnih tržnih razmer, je temeljni sestavni del upravljanja tveganj CNS. Da se okvir upravljanja tveganj CNS posodablja, se skrajne, vendar možne tržne razmere, ne bi smele obravnavati kot statičen koncept, ampak kot pogoji, ki se sčasoma razvijajo in se po trgih razlikujejo. Neki tržen scenarij je lahko skrajen, vendar možen za eno CNS, za drugo CNS pa nima večjega pomena. CNS bi morala vzpostaviti trden okvir notranje politike za opredelitev trgov, ki jim je izpostavljena, in uporabljati skupen minimalen sklop standardov za opredelitev skrajnih, vendar možnih razmer na vsakem opredeljenem trgu. Objektivno bi morala tudi preučiti možnost hkratnih pritiskov na več trgih.

(29)

Da bi se zagotovilo sprejetje primernih in zanesljivih ureditev upravljanja, bi moral odbor za tveganja razpravljati o okviru, ki ga uporablja CNS za opredelitev skrajnih, vendar možnih tržnih razmer, odobriti pa bi ga moral organ upravljanja. Treba bi ga bilo pregledati vsaj enkrat letno, o rezultatih pa bi moral razpravljati odbor za tveganja in jih nato sporočiti organu upravljanja. Pregled bi moral zagotoviti, da se spremembe obsega in koncentracije izpostavljenosti CNS ter razvoj na trgih, na katerih deluje, odražajo v opredelitvi skrajnih, vendar možnih tržnih razmer. Ta pregled pa ne bi smel biti nadomestilo za stalno ocenjevanje ustreznosti jamstvenega sklada s strani CNS, in sicer glede na spreminjajoče se tržne razmere.

(30)

Da bi zagotovili učinkovito upravljanje likvidnostnega tveganja, bi se moralo od CNS zahtevati, da vzpostavijo okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja. Ta okvir bi moral biti odvisen od narave njenih obveznosti in obravnavati orodja, ki jih ima CNS na voljo za oceno likvidnostnega tveganja, s katerim se sooča, določanje verjetnih likvidnostnih pritiskov in zagotavljanje ustreznosti njenih likvidnih sredstev.

(31)

Od CNS bi bilo treba zahtevati, da pri ocenjevanju ustreznosti svojih likvidnih sredstev upošteva velikost in likvidnost sredstev, ki jih ima v lasti, ter morebitno koncentracijo tveganja teh sredstev. Pomembno je, da lahko CNS identificirajo vse glavne vrste koncentracij likvidnostnega tveganja znotraj svojih sredstev, tako da so lahko likvidnostna sredstva CNS po potrebi takoj na voljo. CNS bi morala upoštevati tudi dodatna tveganja, ki izhajajo iz večkratnih razmerij, soodvisnosti in koncentracije.

(32)

Ker morajo biti likvidna sredstva takoj na voljo za transakcije, ki se poravnajo na isti dan, ali celo za enodnevne transakcije, lahko CNS uporablja denarna sredstva centralne banke izdajateljice, denarna sredstva posojilno sposobnih poslovnih bank, zavezujoče kreditne linije, zavezujoče repo posle, zelo tržljivo zavarovanje s premoženjem, ki se hrani pri CNS, in naložbe, ki so takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denarna sredstva z vnaprej določenimi in visoko zanesljivimi ureditvami financiranja, in sicer tudi v izjemnih tržnih razmerah. Takšna denarna sredstva in zavarovanje s premoženjem bi bilo pod določenimi pogoji mogoče šteti kot del vnaprej določenih likvidnih finančnih sredstev.

(33)

Da bi se izognili regulatorni arbitraži in ustrezno spodbudili CNS, da določi bonitetne zahteve in ohranja ta znesek na ustrezni ravni, je pomembno določiti skupno metodologijo za izračun in ohranjanje določenega zneska namenskih lastnih sredstev, ki jih mora imeti CNS na voljo za uporabo pri kaskadnem pristopu k neplačilom. Ključnega pomena je, da so ta sredstva, ki krijejo izgube iz naslova neplačil, ločena od minimalnih kapitalskih zahtev CNS, ki zajemajo drugačna tveganja, ki jim je lahko izpostavljena CNS, in imajo drugačno funkcijo od teh minimalnih kapitalskih zahtev.

(34)

Pomembno je, da CNS uporabljajo usklajeno metodologijo za izračun lastnih sredstev, ki jo je treba uporabiti pri kaskadnem pristopu k neplačilom, da se zagotovijo enaki pogoji med CNS. Če se CNS dovoli lastna presoja pri izvajanju metodologije, ki ni dovolj jasna, bi to privedlo do zelo različnih rezultatov med CNS ter tako spodbudilo regulatorno arbitražo. Zato je bistvenega pomena, da metodologija ne omogoča lastne presoje CNS. Zaradi tega bi bilo ustrezno uporabiti enostaven odstotek, ki temelji na jasno opredeljivi meri, in jasno metodologijo za zagotavljanje usklajenega izračuna lastnih sredstev CNS, ki se uporabijo pri kaskadnem pristopu k neplačilom.

(35)

Treba bi bilo določiti minimalen sklop meril za zagotovitev visoke likvidnosti sprejemljivega zavarovanja s premoženjem, ki se lahko hitro in z minimalnim učinkom na cene pretvori v denarna sredstva. Ta merila bi se morala nanašati na izdajatelja zavarovanja s premoženjem, obseg, v katerem se lahko unovči na trgu, in na to, ali je njegova vrednost povezana s kreditno sposobnostjo člana, ki nudi zavarovanje s premoženjem, da se poskrbi za morebitno tveganje zaradi neugodnih gibanj. CNS bi morala imeti možnost, da po potrebi uporabi dodatna merila za doseganje želene ravni trdnosti.

(36)

CNS bi morala sprejeti le visoko likvidno zavarovanje s premoženjem z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. Za zagotavljanje, da zavarovanje s premoženjem CNS ostane ves čas zelo likvidno, mora CNS vzpostaviti pregledne in predvidljive politike in postopke za ocenjevanje in stalno spremljanje likvidnosti sredstev, sprejetih kot zavarovanje s premoženjem, in izvajati ustrezne metodologije vrednotenja. V ta namen bi morale CNS uporabljati tudi omejitve koncentracije, namenjene ohranjanju zadostne razpršenosti zavarovanja s premoženjem, za zagotavljanje, da se lahko takoj unovči, ne da bi na njegovo vrednost vplivalo znatno tržno tveganje. Pri določanju politik glede primernega zavarovanja in omejitev koncentracije bi morale upoštevati globalno razpoložljivost takšnega zavarovanja s premoženjem glede na potencialne makroekonomske učinke politik.

(37)

Da bi se izognili tveganju zaradi neugodnih gibanj, klirinškim članom na splošno ne bi smelo biti dovoljeno, da kot zavarovanje s premoženjem uporabijo svoje vrednostne papirje ali vrednostne papirje, ki jih izda subjekt iz iste skupine. Vendar bi CNS moralo biti omogočeno, da klirinškim članom dovoli izdajo kritih obveznic, ki ščitijo pred insolventnostjo izdajatelja. Osnovno zavarovanje s premoženjem pa bi moralo biti kljub temu ustrezno ločeno od izdajatelja in izpolnjevati minimalna merila za sprejemljivost zavarovanja s premoženjem. Klirinški član ne bi smel izdati finančnih instrumentov predvsem za to, da bi jih drug klirinški član uporabil kot zavarovanje s premoženjem.

(38)

Za zagotovitev varnosti CNS bi morala CNS sprejeti garancijo poslovne banke kot zavarovanje s premoženjem šele po temeljiti oceni izdajatelja ter pravnega, pogodbenega in operativnega okvira garancije. Treba bi se bilo izogniti nezavarovanim izpostavljenostim CNS poslovnim bankam. Zato se lahko garancije poslovnih bank sprejmejo le pod strogimi pogoji. Ti pogoji so na splošno izpolnjeni na trgih, za katere je značilna visoka koncentracija poslovnih bank, ki so pripravljene dati posojilo nefinančnim klirinškim članom. Zato bi bilo treba v teh primerih dovoliti višjo omejitev koncentracije.

(39)

Za omejitev tržnega tveganja bi bilo treba od CNS zahtevati, da vsaj enkrat dnevno ovrednoti svoje zavarovanje s premoženjem. Uporabljati bi morala skrbne odbitke, ki odražajo potencialno zmanjšanje vrednosti zavarovanja s premoženjem v intervalu med zadnjim prevrednotenjem in časom, do katerega se zavarovanje s premoženjem lahko upravičeno šteje za unovčenega v izjemnih tržnih pogojih. Stopnja zavarovanja s premoženjem bi morala upoštevati tudi potencialne izpostavljenosti tveganju zaradi neugodnih gibanj.

(40)

Uporaba odbitkov bi morala CNS omogočiti izogibanje velikim in nepričakovanim prilagoditvam znesku zahtevanega zavarovanja s premoženjem, da se tako izognejo procikličnim učinkom, kolikor je to mogoče.

(41)

CNS ne bi smela koncentrirati zavarovanja s premoženjem na omejeno število izdajateljev ali omejeno število sredstev, da se izogne morebitnim znatnim škodljivim učinkom na cene v primeru unovčenja zavarovanja s premoženjem v kratkem času. Zaradi tega se koncentrirane pozicije v zavarovanju s premoženjem ne bi smele šteti za zelo likvidne.

(42)

Likvidnostno, kreditno in tržno tveganje bi bilo treba obravnavati na ravni portfelja in na ravni posameznega finančnega instrumenta. Koncentriran portfelj ima lahko znaten negativen učinek na likvidnost zavarovanja s premoženjem ali finančnih instrumentov, v katere lahko CNS vlaga svoja finančna sredstva, saj prodaja velikih pozicij v izjemnih tržnih pogojih verjetno ni izvedljiva brez pritiska na tržne cene. Zaradi istega razloga bi bilo treba spremljati zavarovanje s premoženjem, ki ga drži CNS, ter ga stalno vrednotiti, da ostane likvidno.

(43)

Trgi izvedenih finančnih instrumentov na energente kažejo posebno močno povezavo s promptnimi blagovnimi trgi in na teh trgih izvedenih finančnih instrumentov je delež nefinančnih klirinških članov visok. Na teh trgih je veliko udeležencev tudi proizvajalcev osnovnega blaga. Dostop do zadostnega zavarovanja s premoženjem, da se v celoti krijejo garancije poslovnih bank, bi lahko zahteval znatno odprodajo trenutnih pozicij teh nefinančnih klirinških članov ali bi jih lahko oviral, da kot neposredni klirinški člani CNS nadaljujejo kliring pozicij. Ta proces bi lahko – če se uvede takoj po začetku veljavnosti te uredbe – povzročal motnje na energetskih trgih, kar zadeva likvidnost in raznolikost udeležencev na trgu. Zato bi bilo treba njegovo uporabo preložiti v skladu z dobro izdelanim časovnim okvirom.

(44)

Za zagotovitev dosledne uporabe okvira, določenega v Uredbi (EU) št. 648/2012, bi morale za vse sektorje veljati podobne zahteve v končni obliki predpisov, ki se zanje uporabljajo. Energetska podjetja trenutno delujejo v dobro uveljavljenem okviru, ki bo potreboval čas za prilagoditev določenim novim zahtevam, da bi se preprečili negativni učinki na realno gospodarstvo. Zato je zaželeno, da se določi datum začetka uporabe za to vrsto trgov, ki omogoča ustrezen prehod s trenutne tržne prakse, ne da bi to neupravičeno vplivalo na strukturo trga in likvidnost.

(45)

Naložbena politika CNS bi morala prednostno obravnavati načeli ohranitve kapitala in maksimizacije likvidnosti. Naložbena politika bi morala tudi zagotoviti, da ne prihaja do navzkrižja interesov s poslovnimi interesi CNS.

(46)

Merila, ki bi jih morali izpolnjevati finančni instrumenti, da bi se šteli za primerne naložbe za CNS, bi morala upoštevati načelo 16 CPSS-IOSCO, da se zagotovi mednarodna usklajenost. Od CNS bi se moralo zlasti zahtevati, da uporablja stroge standarde glede izdajatelja finančnega instrumenta, prenosljivosti finančnega instrumenta ter kreditnega in tržnega tveganja, tveganja nestanovitnosti in valutnega tveganja finančnega instrumenta. CNS bi morala zagotoviti, da ne omejuje učinkovitosti ukrepov, sprejetih za omejitev izpostavljenosti naložb tveganju, s tem ko ohranja čezmerno izpostavljenost kateremu koli posameznemu finančnemu instrumentu, tipu finančnega instrumenta, posameznemu izdajatelju, tipu izdajatelja ali posameznemu skrbniku.

(47)

Z uporabo izvedenih finančnih instrumentov je CNS izpostavljena dodatnim kreditnim in tržnim tveganjem in zato je treba določiti strog niz okoliščin, v katerih lahko CNS investira svoja finančna sredstva v izvedene finančne instrumente. Glede na to, da bi moral biti cilj CNS ničelna pozicija, kar zadeva tržno tveganje, bi morala biti edina tveganja, pred katerimi bi se morala zavarovati CNS, tista, ki se nanašajo na zavarovanje s premoženjem, ki ga sprejme, ali tveganja, ki izhajajo iz neplačila klirinškega člana. Tveganja v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, ki ga sprejme CNS, se lahko zadovoljivo upravljajo prek odbitkov in ne zdi se potrebno, da CNS v zvezi s tem uporablja izvedene finančne instrumente. CNS bi morala uporabljati izvedene finančne instrumente samo za upravljanje likvidnostnega tveganja, ki izhaja iz izpostavljenosti različnim valutam, in za varovanje portfelja klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, in samo, kadar postopki CNS v primeru neizpolnjevanja obveznosti predvidevajo takšno uporabo.

(48)

Za zagotavljanje varnosti CNS bi jim moralo biti dovoljeno, da ohranjajo le majhen del denarnih sredstev v nezavarovanih vlogah. Pri varovanju svojih denarnih sredstev bi morale CNS vedno zagotoviti, da so ustrezno zaščitene pred likvidnostnim tveganjem.

(49)

Treba je določiti stroge zahteve za testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj za zagotovitev, da modeli CNS, njihove metodologije in okvir upravljanja likvidnostnega tveganja delujejo pravilno, ob upoštevanju vseh tveganj, ki jim je izpostavljena CNS, tako da ima CNS ves čas ustrezna sredstva za kritje teh tveganj.

(50)

Za zagotovitev usklajene uporabe zahtev za CNS je treba določiti podrobne določbe glede vrste testov, ki jih je treba izvesti, vključno s testiranjem izjemnih situacij in testiranjem za nazaj. Potreben je pristop, ki temelji na merilih, da se zajame širok niz pogodb o vrednostnih papirjih in izvedenih finančnih instrumentih, za katere se bo morda v prihodnosti opravil kliring, odražajo razlike v pristopih k poslovanju CNS in upravljanju tveganj, omogoča obravnavanje prihodnjega razvoja in novih tveganj ter dovoli zadostna prožnost.

(51)

Pri ovrednotenju modelov CNS, njihovih metodologij in okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja je pomembno, da se uporabi ustrezna neodvisna stranka, tako da je pred izvajanjem mogoče najti vse potrebne korektivne ukrepe in jih izvesti ter da se preprečijo vsa bistvena navzkrižja interesov. Neodvisna stranka bi morala biti dovolj ločena od dela poslovne dejavnosti CNS, ki razvija in izvaja ter bo upravljal model ali politike, ki se pregledujejo, in ne bi smela imeti bistvenega navzkrižja interesov. Te pogoje bi lahko izpolnjevala notranja stranka, ki ima ločene zahteve glede poročanja, ali zunanja stranka.

(52)

Različni vidiki finančnih sredstev CNS, zlasti stopnja pokritosti, jamstveni skladi ali druga finančna sredstva, so namenjeni kritju različnih scenarijev in ciljev. Zato je treba določiti posebne zahteve, ki bodo odražale te cilje in zagotovile usklajeno uporabo po CNS. CNS pri ocenjevanju potrebnega kritja ne bi smela izravnati nobenih izpostavljenosti med klirinškimi člani, ki so v zaostanku s plačili, da bi se tako izognila zmanjšanju potencialnih učinkov, ki bi jih lahko imele te izpostavljenosti.

(53)

Različne vrste finančnih instrumentov, za katere CNS lahko opravlja kliring, so podvržene različnim posebnim tveganjem. Od CNS bi bilo zato treba zahtevati, da preuči vsa tveganja, ki so pomembna za trge, katerim zagotavlja storitve kliringa, v svojih modelih, metodologiji in okviru upravljanja likvidnostnega tveganja, da bi ustrezno merila svoje potencialne prihodnje izpostavljenosti. Da bi se ustrezno upoštevala takšna tveganja, bi morale zahteve za testiranje izjemnih situacij vključevati od različnih vrst finančnih instrumentov odvisna tveganja, ki se nanašajo na različne vrste finančnih instrumentov.

(54)

Da bi CNS zagotovila, da njen model za izračun začetnega kritja ustrezno odraža njene potencialne izpostavljenosti, bi morala poleg dnevnega testiranja za nazaj svoje stopnje pokritosti, ki obravnava ustreznost zahtevanega kritja, testirati za nazaj tudi ključne parametre in postavke modela. To je bistveno za zagotavljanje, da se z modeli CNS natančno izračuna začetno kritje.

(55)

Natančna analiza občutljivosti zahtev za kritje lahko pridobi na pomenu, ko so trgi nelikvidni ali nestanovitni, in bi se morala uporabljati za določanje učinka različnih pomembnih parametrov modela. Analiza občutljivosti je učinkovito orodje za raziskovanje skritih pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odkriti s testiranjem za nazaj.

(56)

Če se testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj ne izvajata redno, bi to lahko privedlo do tega, da finančna in likvidna sredstva CNS ne bodo zadostna za pokrivanje dejanskih tveganj, ki jim je izpostavljena. Ustrezni testi bodo tudi omogočili modelom CNS, njihovim metodologijam in okviru za upravljanje likvidnostnega tveganja, da se takoj začnejo ukvarjati s spreminjajočimi trgi in novimi tveganji. CNS bi morale zato takoj uporabiti rezultate testiranja za pregled modelov, metodologij in okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja.

(57)

Modeliranje skrajnih tržnih razmer lahko pomaga CNS pri določanju meja trenutnih modelov, okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja ter finančnih in likvidnih sredstev. Vendar od CNS zahteva, da pri modeliranju različnih trgov in proizvodov izvede oceno. Povratno testiranje izjemnih situacij bi bilo treba obravnavati kot koristno, čeprav ne glavno orodje za določanje ustrezne ravni finančnih sredstev.

(58)

Vključenost klirinških članov, strank in drugih ustreznih zainteresiranih strani v testiranje postopkov CNS v primeru neplačila s simulacijskimi vajami, je bistveno za zagotovitev, da imajo razumevanje in operativne zmogljivosti za uspešno sodelovanje pri upravljanju v primeru neplačila. Simulacijske vaje bi morale posnemati scenarij v primeru neplačila za prikaz vloge in odgovornosti klirinških članov, strank in drugih ustreznih zainteresiranih strani. Poleg tega je pomembno, da ima CNS ustrezne mehanizme, ki ji omogočajo, da preveri, ali so potrebni korektivni ukrepi, in opredeli morebitne nejasnosti v postopkih in pravilih ali možnosti lastne presoje, ki jo dovoljujejo pravila in postopki. Testiranje postopkov CNS v primeru neplačila je zlasti pomembno, če se opira na klirinške člane ali tretje stranke, ki izpolnjujejo obveznosti, za pomoč pri postopku zaprtja pozicij ali če se postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti niso nikoli testirali pri dejanskem dogodku neplačila.

(59)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(60)

Organ ESMA se je pred predložitvijo osnutka tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, po potrebi posvetoval z Evropskim bančnim organom (EBA), Evropskim odborom za sistemska tveganja in člani ESCB. V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (4) je organ ESMA opravil odprta javna posvetovanja o takšnem osnutku regulativnih tehničnih standardov, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

1.

„bazično tveganje“ pomeni tveganje, ki izhaja iz nepopolno soodvisnih gibanj dveh ali več sredstev ali pogodb, za katere CNS opravi kliring;

2.

„interval zaupanja“ pomeni odstotek sprememb v izpostavljenostih za vsak finančni instrument, za katerega se opravi kliring, s sklicevanjem na posebno obdobje zajema podatkov, ki ga mora pokriti CNS v določenem obdobju unovčenja;

3.

„donosnost uporabnosti“ pomeni koristi iz neposrednega lastništva nad fizičnim blagom, nanj pa vplivajo tako tržne razmere kot tudi dejavniki, kot so stvarni stroški skladiščenja;

4.

„kritja“ pomenijo kritja iz člena 41 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki lahko vključujejo začetna in gibljiva kritja;

5.

„začetno kritje“ pomeni kritja, ki jih zbere CNS za pokritje potencialne prihodnje izpostavljenosti do klirinških članov, ki zagotavljajo kritje, in po potrebi interoperabilnih CNS v intervalu med zadnjim zbiranjem kritij in unovčenjem pozicij po neplačilu klirinškega člana ali interoperabilne CNS;

6.

„gibljivo kritje“ pomeni kritja, ki so zbrana ali plačana, da odražajo sedanje izpostavljenosti, ki izhajajo iz dejanskih sprememb tržne cene;

7.

„skokovito naraščanje verjetnosti neplačila“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka ali izdajatelj nenadoma začne zaostajati s plačili, preden je imel trg čas, da upošteva povečano tveganje neplačila;

8.

„obdobje unovčenja“ pomeni časovno obdobje, ki se uporablja za izračun kritja, za katerega CNS ocenjuje, da je potrebno za upravljanje izpostavljenosti neplačniku, in v katerem je CNS izpostavljena tržnemu tveganju v zvezi z upravljanjem pozicij neplačnika;

9.

„obdobje zajema podatkov“ pomeni časovno obdobje za izračun pretekle nestanovitnosti;

10.

„izjema pri testiranju“ pomeni rezultat testiranja, ki kaže, da model CNS ali okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja ni privedel do nameravane ravni kritja;

11.

„tveganje zaradi neugodnih gibanj“ pomeni tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti do nasprotne stranke ali izdajatelja, kadar je zavarovanje s premoženjem, ki ga zagotovi ta nasprotna stranka ali ga izda ta izdajatelj, močno povezano s kreditnim tveganjem.

(a)

ime pravnega subjekta;

(b)

identitete delničarjev ali družbenikov s kvalificiranimi deleži;

(c)

seznam držav članic, v katerih namerava opravljati storitve;

(d)

razrede finančnih instrumentov, za katere opravlja kliring;

(e)

podrobnosti, ki se vključijo na spletno stran organa ESMA v skladu s členom 88(1)(e) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(f)

podrobnosti o finančnih sredstvih, obliki in metodah, s katerimi se hranijo, in ureditvah za njihovo zaščito, skupaj s postopki v primeru neplačila;

(g)

podrobnosti o metodologiji za izračun kritja in za izračun jamstvenega sklada;

(h)

seznam primernega zavarovanja s premoženjem;

(i)

razčlenitev vrednosti v obliki pričakovanih vrednosti, če je potrebno, za katere CNS vlagateljica opravlja kliring, po vsaki valuti EU, za katero opravlja kliring;

(j)

rezultate testiranja izjemnih situacij in testiranja za nazaj, ki sta bila izvedena v letu pred datumom vloge;

(k)

pravila in notranje postopke z dokazi, da v celoti izpolnjuje zahteve, ki se uporabljajo v navedeni tretji državi;

(l)

podrobnosti o vseh ureditvah zunanjega izvajanja;

(m)

podrobnosti o ureditvah ločevanja in ustrezni pravni trdnosti in izvršljivosti;

(n)

podrobnosti o zahtevah CNS glede dostopa ter pogojih za prekinitev in prenehanje članstva;

(o)

podrobnosti o kakršnem koli dogovoru o interoperabilnosti, vključno s podatki, ki se posredujejo pristojnemu organu iz tretje države za namene ocenjevanja dogovora.

(a)

sestavo, vlogo in odgovornosti organa upravljanja in vseh njegovih odborov;

(b)

vloge in odgovornosti vodstva;

(c)

strukturo višjega vodstva;

(d)

zahteve glede poročanja med višjim vodstvom in organom upravljanja;

(e)

postopke za imenovanje članov organa upravljanja in višjega vodstva;

(f)

načrtovanje upravljanja tveganj, funkcije skladnosti in notranjega nadzora;

(g)

postopke za zagotavljanje odgovornosti do zainteresiranih strani.

(a)

spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti ukrepov, uvedenih v skladu s členom 5(4), ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti CNS pri zagotavljanju skladnosti z obveznostmi iz te uredbe;

(b)

upravljanje politik in postopkov za zagotavljanje skladnosti, ki jih določi višje vodstvo in organ upravljanja;

(c)

svetovanje in pomoč osebam, pristojnim za opravljanje storitev in dejavnosti CNS za zagotovitev skladnosti z obveznostmi CNS iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 648/2012 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1249/2012 in drugih regulativnih zahtev, kjer je to primerno;

(d)

redno poročanje organu upravljanja o izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 648/2012 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1249/2012 s strani CNS in njenih zaposlenih;

(e)

določanje postopkov za učinkovito odpravo primerov neskladnosti;

(f)

zagotavljanje, da zadevne osebe, vključene v funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ne sodelujejo pri opravljanju storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo, in da se primerno prepozna in odpravi kakršno koli navzkrižje interesov takšnih oseb.

(a)

določitev jasnih ciljev in strategij za CNS;

(b)

učinkovito spremljanje višjega vodstva;

(c)

vzpostavitev ustreznih politik prejemkov;

(d)

vzpostavitev in nadzor funkcije upravljanja tveganj;

(e)

nadzor funkcije zagotavljanja skladnosti in funkcije notranjega nadzora;

(f)

nadzor ureditev zunanjega izvajanja;

(g)

nadzor skladnosti z vsemi določbami te uredbe, Uredbe (EU) št. 648/2012, Izvedbene uredbe (EU) št. 1249/2012 in vsemi drugimi regulativnimi in nadzornimi zahtevami;

(h)

zagotavljanje odgovornosti do delničarjev ali lastnikov in zaposlenih, klirinških članov in njihovih strank ter drugih zadevnih zainteresiranih strani.

(a)

zagotavljanje usklajenosti dejavnosti CNS s cilji in strategijo CNS, kot jih določi organ upravljanja;

(b)

oblikovanje in vzpostavljanje postopkov za zagotavljanje skladnosti in notranjega nadzora, ki spodbujajo cilje CNS;

(c)

redno preverjanje in testiranje postopkov notranjega nadzora;

(d)

zagotavljanje, da je upravljanju tveganj in zagotavljanju skladnosti namenjenih dovolj sredstev;

(e)

je dejavno vključeno v postopek nadzora nad tveganji;

(f)

zagotavljanje, da se ustrezno obravnavajo tveganja za CNS zaradi kliringa in dejavnosti, povezanih s kliringom.

(a)

nadzor dostopa do sistema;

(b)

ustrezno zaščito pred vdori in zlorabo podatkov;

(c)

posebne naprave za ohranjanje avtentičnosti in celovitosti podatkov, vključno s kriptografskimi tehnikami;

(d)

zanesljiva omrežja in postopke za natančno in hitro posredovanje podatkov brez večjih motenj;

(e)

revizijske sledi.

(a)

informacije v zvezi z ureditvijo upravljanja, vključno z naslednjim:

(b)

informacije v zvezi s predpisi, vključno z naslednjim:

(c)

informacije o primernem zavarovanju s premoženjem in odbitke, ki se uporabljajo;

(d)

seznam vseh sedanjih klirinških članov, vključno z merili za sprejetje, prekinitev in prenehanje klirinškega članstva.

(a)

vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ureditev upravljanja CNS;

(b)

izdajanje priporočil na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a);

(c)

preverjanje skladnosti z navedenimi priporočili;

(d)

poročanje organu upravljanja o notranji reviziji.

(a)

vsako ključno fazo obdelave CNS je mogoče rekonstruirati;

(b)

mogoče je evidentirati, izslediti in ponovno pridobiti prvotno vsebino evidence pred kakršnimi koli popravki ali drugimi spremembami;

(c)

uporabljajo se ukrepi, da se prepreči nepooblaščena sprememba evidenc;

(d)

z ustreznimi ukrepi se zagotovita varnost in zaupnost evidentiranih podatkov;

(e)

mehanizem za ugotavljanje in popravljanje napak je vključen v sistem evidentiranja;

(f)

v sistemu evidentiranja je zagotovljena pravočasna ponovna pridobitev evidenc v primeru odpovedi sistema.

(a)

cena, mera oz. tečaj ali razmik in količina;

(b)

zmogljivost kliringa, ki opredeljuje, ali je bila transakcija nakup ali prodaja z vidika evidentiranja CNS;

(c)

identifikacija instrumenta;

(d)

identifikacija klirinškega člana;

(e)

identifikacija mesta, kjer je bila sklenjena pogodba;

(f)

datum in čas posredovanja CNS;

(g)

datum in čas konca pogodbe;

(h)

pogoji in način poravnave;

(i)

datum in čas poravnave ali odkupa transakcije in, če je ustrezno, naslednje podatke:

(a)

identifikacijo klirinškega člana, stranke, če je znana CNS, in katere koli interoperabilne CNS, ki ohranja takšno pozicijo, kjer je to primerno;

(b)

predznak pozicije;

(c)

dnevni izračun vrednosti pozicije z evidencami cen, po katerih se vrednotijo pogodbe, in drugih ustreznih informacij.

(a)

organigram za organ upravljanja in zadevne odbore, klirinško enoto, enoto za upravljanje tveganj ter vse druge zadevne enote ali oddelke;

(b)

identitete delničarjev ali družbenikov, neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, in zneske teh deležev;

(c)

dokumente, ki potrjujejo politike, postopke in procese, ki se zahtevajo v skladu s poglavjem III in členom 29;

(d)

zapisnik sej organa upravljanja in, če je to primerno, sej pododborov organa upravljanja in odborov višjega vodstva;

(e)

zapisnike sestankov odbora za upravljanje tveganj;

(f)

zapisnike sestankov skupine za posvetovanje s klirinškimi člani in strankami (če obstajajo);

(g)

poročila notranjih in zunanjih revizij, poročila o upravljanju tveganj, poročila o skladnosti in poročila svetovalnih podjetij, vključno z odzivi poslovodstva na ta poročila;

(h)

politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja, ki se zahteva v skladu s členom 17;

(i)

likvidnostni načrt in dnevna poročila o likvidnosti, ki se zahtevajo na podlagi člena 32;

(j)

evidence, v katerih so prikazana vsa sredstva in obveznosti ter kapitalski računi v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(k)

prejete pritožbe z informacijami o imenu, naslovu in številki računa pritožnika, datumu prejema pritožbe, imeni vseh oseb, navedenih v pritožbi, opisom narave pritožbe, obravnavo pritožbe in datumom razrešitve pritožbe;

(l)

evidence o vsaki prekinitvi storitev ali motnjah v funkcionalnosti, vključno s podrobnim poročilom o časovnem načrtu, učinkih in sanacijskih ukrepih;

(m)

evidence rezultatov opravljenih testiranj za nazaj in testiranj izjemnih situacij;

(n)

pisno komunikacijo s pristojnimi organi, organom ESMA in zadevnimi člani ESCB;

(o)

pravna mnenja, prejeta v skladu s poglavjem III;

(p)

kjer je primerno, dokumentacijo v zvezi z dogovori o interoperabilnosti z drugimi CNS;

(q)

informacije v skladu s členom 10(1)(b)(vii) in (1)(d);

(r)

ustrezne dokumente, ki opisujejo razvoj novih poslovnih pobud.

(a)

vključuje scenarije velikih katastrof in preklopa med primarnimi in sekundarnimi lokacijami;

(b)

vključuje sodelovanje klirinških članov, zunanjih ponudnikov in ustreznih institucij v finančni infrastrukturi, v zvezi s katerimi so bile v politiki neprekinjenega poslovanja ugotovljene medsebojne odvisnosti.

(a)

za izvedene finančne instrumente OTC 99,5 %;

(b)

za finančne instrumente, ki niso izvedeni finančni instrumenti OTC, 99 %.

(a)

kompleksnost in raven negotovosti v zvezi s cenami razreda finančnih instrumentov, ki lahko omejujeta potrditev izračuna začetnega in gibljivega kritja;

(b)

značilnosti tveganj razreda finančnih instrumentov, ki lahko med drugim vključujejo nestanovitnost, trajanje, likvidnost, nelinearne cenovne značilnosti, tveganje skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila in tveganje zaradi neugodnih gibanj;

(c)

obseg, v katerem druge kontrole tveganj kreditne izpostavljenosti ne omejujejo ustrezno;

(d)

finančni vzvod, značilen za razred finančnih instrumentov, vključno s tem, ali je razred finančnih instrumentov pomembno nestanoviten, močno koncentriran med majhnim številom akterjev na trgu ali pa je njegove pozicije težko zapreti.

(a)

pet delovnih dni za izvedene finančne instrumente OTC;

(b)

dva delovna dni za finančne instrumente, ki niso izvedeni finančni instrumenti OTC.

(a)

najdaljše možno obdobje, ki lahko preteče od zadnjega zbiranja kritij do razglasitve, da prihaja do zaostankov s plačili, s strani CNS ali začetka postopka v primeru zaostankov s plačili s strani CNS;

(b)

ocenjeno obdobje, potrebno za oblikovanje in izvršitev strategije za upravljanje v primeru neplačila klirinškega člana glede na posebnosti vsakega razreda finančnih instrumentov, vključno z njegovo ravnjo likvidnosti ter velikostjo in koncentracijo pozicij, ter glede na trge, ki jih bo CNS uporabila za zaprtje ali popolno zavarovanje pozicije klirinškega člana pred tveganjem;

(c)

če je ustrezno, obdobje, potrebno za kritje tveganja nasprotne stranke, ki mu je CNS izpostavljena.

(a)

bi bilo takšno časovno obdobje primernejše od tistega iz odstavka 1 zaradi posebnih lastnosti zadevnih izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(b)

takšno časovno obdobje znaša vsaj dva delovna dni.

(a)

uporabi rezervo za kritja, enako vsaj 25 % izračunanih kritij, ki se lahko začasno črpa v obdobjih, ko izračunane zahteve po kritju pomembno rastejo;

(b)

primerom izjemnih situacij v obdobju zajema podatkov, izračunanim v skladu s členom 26, pripiše najmanj ponder 25 %;

(c)

zagotovi, da njene zahteve po kritju niso nižje od tistih, ki bi se izračunale ob uporabi nestanovitnosti, ocenjene v 10-letnem obdobju zajema podatkov.

(a)

vrste preteklih scenarijev, vključno z obdobji izjemnih tržnih gibanj v zadnjih 30 letih oziroma od takrat, ko so na voljo zanesljivi podatki, ki bi CNS izpostavili največjemu finančnemu tveganju. Če se CNS odloči, da ponovitev preteklega primera velikih cenovnih gibanj ni možna, pristojnemu organu utemelji, zakaj tega ni vključila v okvir;

(b)

vrste morebitnih prihodnjih scenarijev, ki temeljijo na doslednih predpostavkah o nestanovitnosti trgov ter korelaciji cen med trgi in finančnimi instrumenti, pri čemer se zanaša tako na kvantitativne kot na kvalitativne ocene morebitnih tržnih razmer.

(a)

upravljanje in spremljanje, vsaj na dnevni osnovi, likvidnostnih potreb v najrazličnejših tržnih scenarijih;

(b)

ohranjanje zadostnih likvidnih finančnih sredstev za kritje likvidnostnih potreb in razlikovanje med uporabo različnih vrst likvidnih sredstev;

(c)

dnevno ocenjevanje in vrednotenje likvidnih sredstev, ki so na voljo CNS, in njenih likvidnostnih potreb;

(d)

opredelitev virov likvidnostnega tveganja;

(e)

oceno časovnih okvirov, v katerih bi morala biti likvidna finančna sredstva CNS na voljo;

(f)

obravnavo morebitnih likvidnostnih potreb, ki izhajajo iz zmožnosti klirinških članov, da zamenjajo zavarovanje z denarnimi sredstvi za zavarovanje z nedenarnimi sredstvi;

(g)

ukrepanje v primeru primanjkljaja likvidnih sredstev;

(h)

obnovitev likvidnih finančnih sredstev, ki jih lahko uporabi v primeru izjemnih situacij.

(a)

poravnalnimi bankami;

(b)

plačilnimi sistemi;

(c)

sistemi poravnave vrednostnih papirjev;

(d)

nostro zastopniki;

(e)

skrbniškimi bankami;

(f)

ponudniki likvidnosti;

(g)

interoperabilnimi CNS;

(h)

ponudniki storitev.

(a)

denarna sredstva, deponirana pri centralni banki izdaje;

(b)

denarna sredstva, deponirana pri kreditnih institucijah z dovoljenjem v skladu s členom 47;

(c)

pravno zavezujoče kreditne linije ali enakovredne ureditve s klirinškimi člani, ki niso v zaostanku s plačili;

(d)

pravno zavezujoče repo posle;

(e)

zelo tržljive finančne instrumente, ki izpolnjujejo zahteve členov 45 in 46 in za katere lahko CNS dokaže, da so lahko takoj na voljo in jih je mogoče isti dan pretvoriti v denarna sredstva z vnaprej določenimi in visoko zanesljivimi ureditvami financiranja, tudi v izjemnih tržnih razmerah.

(a)

valuta, za katero lahko CNS pristojnim organom dokaže, da je sposobna upravljati njeno tveganje;

(b)

valuta, v kateri CNS opravlja kliring transakcij, v mejah zavarovanja s premoženjem, potrebnega za kritje izpostavljenosti CNS v tej valuti.

(a)

vrsto sredstva in stopnjo kreditnega tveganja, povezanega s finančnim instrumentom na podlagi notranje ocene CNS. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja in ki upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v določeni državi;

(b)

zapadlostjo sredstva;

(c)

preteklo in hipotetično prihodnjo nestanovitnostjo cen sredstva v izjemnih tržnih razmerah;

(d)

likvidnostjo osnovnega trga ter razmiki med ponudbeno in nakupno ceno;

(e)

valutnim tveganjem, če obstaja;

(f)

tveganjem zaradi neugodnih gibanj.