PRILOGA I

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA INTEROPERABILNOST ZA PODSISTEM „VODENJE IN UPRAVLJANJE PROMETA“

KAZALO

1.

UVOD

1.1	Tehnično področje uporabe

1.2	Zemljepisno območje uporabe

1.3	Vsebina te TSI

2.	OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROČJA UPORABE

2.1

Podsistem

2.2	Področje uporabe

2.2.1

Osebje in vlaki

2.2.2

Načela

2.2.3

Uporabnost pri obstoječih vozilih in infrastrukturi

3.	BISTVENE ZAHTEVE

3.1	Skladnost z bistvenimi zahtevami

3.2	Bistvene zahteve – pregled

4.	ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1

Uvod

4.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1

Specifikacije, ki se nanašajo na osebje

4.2.1.1

Splošne zahteve

4.2.1.2

Dokumentacija za strojevodje

4.2.1.2.1

Priročnik za strojevodjo

4.2.1.2.2

Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet

4.2.1.2.2.1

Priprava Navodila o progi

4.2.1.2.2.2

Spremembe informacij iz Navodila o progi

4.2.1.2.2.3

Takojšnje obveščanje strojevodje

4.2.1.2.3

Vozni redi

4.2.1.2.4

Tirna vozila

4.2.1.3

Dokumentacija za osebje prevoznikov v železniškem prometu razen strojevodij

4.2.1.4

Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

4.2.1.5

Sporazumevanje v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

4.2.2

Specifikacije, ki se nanašajo na vlake

4.2.2.1

Vidnost vlaka

4.2.2.1.1

Splošna zahteva

4.2.2.1.2

Čelo vlaka

4.2.2.1.3

Sklep vlaka

4.2.2.1.3.1

Potniški vlaki

4.2.2.1.3.2

Tovorni vlaki v mednarodnem prometu

4.2.2.1.3.3

Tovorni vlaki, ki ne prehajajo meje med državami članicami

4.2.2.2

Slišnost vlaka

4.2.2.2.1

Splošna zahteva

4.2.2.2.2

Nadzor

4.2.2.3

Identifikacija vozila

4.2.2.4

Varnost potnikov in tovora

4.2.2.4.1

Varnost tovora

4.2.2.4.2

Varnost potnikov

4.2.2.5

Sestava vlaka

4.2.2.6

Zaviranje vlaka

4.2.2.6.1

Minimalne zahteve za zavorni sistem

4.2.2.6.2

Zavorna zmogljivost

4.2.2.7

Obvestilo, da je vlak pripravljen za odhod

4.2.2.7.1

Splošna zahteva

4.2.2.7.2

Zahtevani podatki

4.2.2.8

Zahteve glede poznavanja progovnih signalov in signalnih oznak

4.2.2.9

Budnik

4.2.3

Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka

4.2.3.1

Načrtovanje vlaka

4.2.3.2

Identifikacija vlakov

4.2.3.2.1

Številka vlaka

4.2.3.3

Odhod vlaka

4.2.3.3.1

Pregled in preskusi pred odhodom

4.2.3.3.2

Obveščanje upravljavca infrastrukture o pripravljenosti vlaka za odhod

4.2.3.4

Upravljanje prometa

4.2.3.4.1

Splošne zahteve

4.2.3.4.2

Javljanje lokacije vlaka

4.2.3.4.2.1

Podatki, potrebni za javljanje lokacije vlaka

4.2.3.4.2.2

Predvideni čas predaje

4.2.3.4.3

Nevarne snovi

4.2.3.4.4

Kakovost obratovanja

4.2.3.5

Evidentiranje podatkov

4.2.3.5.1

Evidentiranje nadzornih podatkov na progi

4.2.3.5.2

Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

4.2.3.6

Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1

Obveščanje drugih uporabnikov

4.2.3.6.2

Obveščanje strojevodij

4.2.3.6.3

Predpisani postopek ob nepredvidenih dogodkih

4.2.3.7

Upravljanje v izrednih razmerah

4.2.3.8

Pomoč vlakovnemu osebju ob motnji ali večji okvari tirnega vozila

4.3	Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

4.3.1

Vmesniki s TSI za infrastrukturo

4.3.2

Vmesniki s TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo

4.3.3

Vmesniki s TSI za tirna vozila

4.3.3.1

Vmesniki s TSI za lokomotive in TSI za potniška tirna vozila

4.3.3.2

Vmesniki s TSI za tovorne vagone

4.3.3.3.

Vmesniki s TSI za tirna vozila za visoke hitrosti

4.3.4

Vmesniki s TSI za energijo

4.4	Operativni predpisi

4.5	Pravila za vzdrževanje

4.6	Poklicna usposobljenost

4.6.1

Strokovna usposobljenost

4.6.1.1

Strokovno znanje

4.6.1.2

Praktična usposobljenost

4.6.2

Jezikovna usposobljenost

4.6.2.1

Načela

4.6.2.2

Raven znanja

4.6.3

Začetno in trajno ocenjevanje osebja

4.6.3.1

Osnovne postavke

4.6.3.2

Analiza potreb po usposabljanju

4.6.3.2.1

Oblikovanje analize potreb po usposabljanju

4.6.3.2.2

Posodabljanje analize potreb po usposabljanju

4.6.3.2.3

Posebne postavke za vlakovno osebje in pomožno osebje

4.6.3.2.3.1

Znanje o infrastrukturi

4.6.3.2.3.2

Znanje o tirnih vozilih

4.6.3.2.3.3

Pomožno osebje

4.7	Zdravstveni pogoji in pogoji varstva pri delu

4.7.1

Uvod

4.7.2

Se črta

4.7.3

Se črta

4.7.4

Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja

4.7.4.1

Pred nastopom službe:

4.7.4.1.1

Minimalna vsebina zdravstvenega pregleda

4.7.4.1.2

Psihološko preverjanje

4.7.4.2

Ob zaposlitvi

4.7.4.2.1

Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

4.7.4.2.2

Minimalna vsebina rednega zdravstvenega pregleda

4.7.4.2.3

Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

4.7.5

Zdravstvene zahteve

4.7.5.1

Splošne zahteve

4.7.5.2

Zahteve glede vida

4.7.5.3

Zahteve glede sluha

4.8	Register infrastrukture in register vozil

4.8.1

Infrastruktura

4.8.2

Tirna vozila

5.	KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1	Opredelitev pojma

5.2	Seznam komponent

6.	OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.1	Komponente interoperabilnosti

6.2	Podsistem Vodenje in upravljanje prometa

6.2.1

Načela

7.

IZVAJANJE

7.1

Načela

7.2	Smernice za izvajanje

7.3	Posebni primeri

7.3.1

Uvod

7.3.2

Seznam posebnih primerov

7.3.2.1

Začasni posebni primer (T1) Estonija, Latvija in Litva

7.3.2.2.

Začasni posebni primer (T2) Irska in Združeno kraljestvo

Dodatek A:

Operativni predpisi ERTMS/ETCS

Dodatek B:

Drugi predpisi, ki omogočajo usklajeno obratovanje.

Dodatek C:

Z varnostjo povezana komunikacijska metodologija

Dodatek D:

Informacije, do katerih mora imeti dostop prevoznik v železniškem prometu, v zvezi s progami, na katerih namerava obratovati

Dodatek E:

Jezikovna in komunikacijska raven

Dodatek F:

Dodatek G:

Dodatek H:

Dodatek I:

Dodatek J:

Osnovne zahteve v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge, povezane s „spremljavo vlaka“

Dodatek K:

Dodatek L:

Osnovne zahteve v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge priprave vlaka

Dodatek M:

Dodatek N:

Dodatek O:

Dodatek P:

Evropska številka vozila in povezane abecedne oznake na ogrodju

Dodatek Q:

Dodatek R:

Dodatek S:

Dodatek T:

Zavorna zmogljivost

Dodatek U:

Seznam odprtih točk

Dodatek V:

Dodatek W:

Slovar

1.   UVOD

1.1   Tehnično področje uporabe

Ta Tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljevanju: TSI) zadeva podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“, naveden na seznamu v točki 1 Priloge II k Direktivi 2008/57/ES. Dodatne informacije o podsistemu so navedene v poglavju 2 te priloge.

Kjer je to potrebno, TSI razlikuje med zahtevami za proge za konvencionalne in proge za visoke hitrosti, kot so opredeljene v poglavju 2.1 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES.

1.2   Zemljepisno območje uporabe

Zemljepisno območje uporabe te TSI je evropski železniški sistem v skladu s členom 1 Direktive 2008/57/ES, razen sistemov in omrežij iz člena 1(3) Direktive 2008/57/ES.

1.3   Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) Direktive 2008/57/ES ta TSI:

(a)	navaja predvideno področje uporabe podsistema „Vodenje in upravljanje prometa“ – poglavje 2;

(b)	določa bistvene zahteve za zadevni podsistem in njegove vmesnike glede na druge podsisteme – poglavje 3;

(c)

določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki glede na druge podsisteme. Po potrebi se te specifikacije lahko razlikujejo glede na uporabo podsistema, na primer glede na kategorije prog, vozlišč in/ali tirnih vozil, kakor je predvideno v Prilogi I k Direktivi 2008/57/ES – poglavje 4;

(d)	določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih morajo zajemati evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti v evropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti – poglavje 5;

(e)	v vsakem obravnavanem primeru posebej navaja, katere postopke je treba uporabiti za oceno skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti – poglavje 6;

(f)	navaja strategijo za izvajanje TSI. Treba je zlasti določiti faze, ki jih je treba doseči, in elemente, ki se lahko uporabijo za postopen prehod iz obstoječega stanja do končnega, ko bo zahtevana skladnost s TSI – poglavje 7;

(g)	navaja pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu, ki se zahtevajo za zadevno osebje pri vodenju in vzdrževanju zadevnega podsistema ter pri izvajanju TSI – poglavje 4.

Poleg tega se lahko v skladu s členom 5(5) Direktive 2008/57/ES za vsako TSI predvidijo posebni primeri. Ti so navedeni v poglavju 7.

Ta TSI v poglavju 4 zajema tudi posebna pravila glede obratovanja in vzdrževanja za področje uporabe, navedeno v točkah 1.1 in 1.2 te priloge.

2.   OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROČJA UPORABE

2.1   Podsistem

Podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ je opredeljen v točki 2.5 Priloge II k Direktivi 2008/57/ES kot:

2.2   Področje uporabe

Ta TSI se uporablja za podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ za upravljavce železniške infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu pri obratovanju vlakov na progah evropskega železniškega sistema, opredeljenega v poglavju 1.2.

2.2.1   Osebje in vlaki

Točki 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot „obmejni“ in so vključeni v njegovo varnostno pooblastilo.

Točka 4.6.2 se uporablja tudi za strojevodje, kot določa točka 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Če je dejavnost osebja povezana le z delom znotraj „obmejnih“ krajev, opisanih v prvem odstavku te točke, se ne šteje, da je osebje prečkalo mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela onkraj „obmejnih“ krajev, opisanih v prvem odstavku te točke, velja točka 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do „obmejnih“ krajev, opisanih v prvem odstavku te točke, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v tabelah 1 in 2:

Tabela 1

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo onkraj obmejnega kraja

Naloga	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljava vlaka	4.6	4.7
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	4.6	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Tabela 2

Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloga	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

2.2.2   Načela

Ta TSI zajema tiste elemente (kakor je določeno v poglavju 4) podsistema „Vodenje in upravljanje prometa“, kjer med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture večinoma obstajajo operativni vmesniki ali kjer je interoperabilnost posebej uporabna.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture morajo zagotoviti, da so z uvedbo ustreznih procesov izpolnjene vse zahteve glede pravil in postopkov ter dokumentacije. Uvedba teh procesov je pomemben del sistema varnega upravljanja prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev železniške infrastrukture, kot to zahteva Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Preden izda varnostno spričevalo/pooblastilo, ustrezen nacionalni varnostni organ oceni sistem varnega upravljanja.

2.2.3   Uporabnost pri obstoječih vozilih in infrastrukturi

Čeprav se večina zahtev iz te TSI nanaša na procese in postopke, se številne zahteve nanašajo tudi na fizične elemente, vlake in vozila, ki so pomembni za obratovanje.

Merila za načrtovanje teh elementov so opisana v TSI za strukturne podsisteme, denimo tirna vozila. V okviru te TSI je upoštevana njihova operativna funkcija.

3.   BISTVENE ZAHTEVE

3.1   Skladnost z bistvenimi zahtevami

V skladu s členom 4(1) Direktive 2008/57/ES morajo evropski železniški sistem, njegovi podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjevati bistvene zahteve, ki so določene med splošnimi zahtevami v Prilogi III k navedeni direktivi.

3.2   Bistvene zahteve – pregled

Bistvene zahteve zajemajo:

—

varnost,

—	zanesljivost in razpoložljivost,

—

zdravje,

—	varstvo okolja,

—	tehnično združljivost.

V skladu z Direktivo 2008/57/ES so bistvene zahteve lahko splošno veljavne za celoten evropski železniški sistem ali pa so specifične za vsak podsistem in njegove komponente.

Tabela 3 povzema ustrezanje med bistvenimi zahtevami iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES in te TSI.

Tabela 3

Točka

Naslov točke

Varnost

Zanesljivost in razpoložljivost,

Zdravje

Varstvo okolja

Tehnična združljivost

Bistvene zahteve, značilne za vodenje in upravljanje prometa

1.1.1

1.1.2

1.1.3

1.1.4

1.1.5

1.2

1.3.1

1.3.2

1.4.1

1.4.2

1.4.3

1.4.4

1.4.5

1.5

2.6.1

2.6.2

2.6.3

4.2.1.2

Dokumentacija za strojevodje

X

X

X

4.2.1.2.1

Priročnik za strojevodjo

X

X

X

4.2.1.2.2

Navodilo o progi

X

X

4.2.1.2.2.1

Priprava Navodila o progi

X

4.2.1.2.2.2

Spremembe informacij iz Navodila o progi

X

X

4.2.1.2.2.3

Takojšnje obveščanje strojevodje

X

X

X

4.2.1.2.3

Vozni redi

X

X

X

4.2.1.2.4

Tirna vozila

X

X

X

4.2.1.3

Dokumentacija za osebje prevoznika v železniškem prometu razen strojevodij

X

X

X

4.2.1.4

Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

X

X

X

4.2.1.5

Sporazumevanje v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

X

X

X

X

4.2.2.1

Vidnost vlaka

X

X

X

4.2.2.1.1

Splošna zahteva

X

X

X

4.2.2.1.2

Čelo vlaka

X

X

X

4.2.2.1.3

Sklep vlaka

X

X

X

4.2.2.2

Slišnost vlaka

X

X

X

X

4.2.2.2.1

Splošna zahteva

X

X

X

4.2.2.2.2

Nadzor

X

X

4.2.2.3

Identifikacija vozila

X

X

X

4.2.2.4

Varnost potnikov in tovora

X

4.2.2.5

Sestava vlaka

X

4.2.2.6

Zaviranje vlaka

X

X

X

4.2.2.6.1

Minimalne zahteve za zavorni sistem

X

X

X

4.2.2.6.2

Zavorna zmogljivost

X

X

X

4.2.2.7

Obvestilo, da je vlak pripravljen za odhod

X

X

X

4.2.2.7.1

Splošna zahteva

X

X

4.2.2.7.2

Zahtevani podatki

X

X

4.2.2.8

Zahteve glede poznavanja signalov in signalnih oznak

X

X

4.2.2.9

Budnik

X

4.2.3.1

Načrtovanje vlaka

X

X

X

4.2.3.2

Identifikacija vlakov

X

X

X

4.2.3.3

Odhod vlaka

X

X

4.2.3.3.1

Pregled in preskusi pred odhodom

X

X

X

X

4.2.3.3.2

Obveščanje upravljavca infrastrukture o pripravljenosti vlaka za odhod

X

X

X

X

4.2.3.4

Upravljanje prometa

X

X

X

4.2.3.4.1

Splošne zahteve

X

X

X

4.2.3.4.2

Javljanje o lokaciji vlaka

X

X

X

4.2.3.4.2.1

Podatki, potrebni za javljanje lokacije vlaka

X

X

4.2.3.4.2.2

Predvideni čas predaje vlaka

X

X

4.2.3.4.3

Nevarne snovi

X

X

4.2.3.4.4

Kakovost obratovanja

X

X

4.2.3.5

Evidentiranje podatkov

X

X

4.2.3.5.1

Evidentiranje nadzornih podatkov na progi

X

X

4.2.3.5.2

Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

X

X

4.2.3.6

Delovanje v poslabšanih razmerah

X

X

X

4.2.3.6.1

Obveščanje drugih uporabnikov

X

X

4.2.3.6.2

Obveščanje strojevodij

X

4.2.3.6.3

Predpisani postopek ob nepredvidenih dogodkih

X

X

X

4.2.3.7

Upravljanje v izrednih razmerah

X

X

X

4.2.3.8

Pomoč vlakovnemu osebju ob napakah ali večji okvari tirnega vozila

X

4.4

Operativni predpisi

X

X

4.6

Poklicna usposobljenost

X

X

X

4.7

Zdravstveni pogoji in pogoji varstva pri delu

X

4.   ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1   Uvod

Podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“, kakor je opisan v točki 2.2, ob upoštevanju vseh ustreznih bistvenih zahtev zajema le elemente, določene v tem poglavju.

V skladu z Direktivo 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je upravljavec železniške infrastrukture v celoti odgovoren za predložitev vseh ustreznih zahtev za vlake, ki imajo dovoljenje za vožnjo po njegovem omrežju, pri čemer se upoštevajo nagibi nivelete posameznih prog ter funkcionalne ali tehnične specifikacije, določene v tem poglavju.

4.2   Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ sestavljajo:

—	specifikacije, ki se nanašajo na osebje,

—	specifikacije, ki se nanašajo na vlake,

—	specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka.

4.2.1   Specifikacije, ki se nanašajo na osebje

4.2.1.1   Splošne zahteve

Ta točka obravnava osebje, ki sodeluje pri vodenju podsistema z izvajanjem za varnost pomembnih nalog, v katere je vključen neposreden vmesnik med prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem železniške infrastrukture.

1.	Osebje prevoznika v železniškem prometu, ki: (a) opravlja nalogo vožnje vlakov (v tej TSI: strojevodja) in je del „vlakovnega osebja“; (b) opravlja naloge na vlaku (razen strojevodje) in je del „vlakovnega osebja“; (c) opravlja naloge priprave vlakov.

2.	Osebje upravljavca železniške infrastrukture, ki opravlja nalogo odobritve vožnje vlakov.

Zajeti področji sta:

—	Dokumentacija

—	Sporazumevanje

Poleg tega ta TSI za osebje, kot je določeno v točki 2.2.1, določa zahteve glede:

—	strokovne usposobljenosti (glej točko 4.6 in Dodatek L),

—	varovanja zdravja in varstva pri delu (glej točko 4.7).

4.2.1.2   Dokumentacija za strojevodje

Prevoznik v železniškem prometu, ki upravlja vlak, mora strojevodji zagotoviti vse potrebne informacije in dokumentacijo, da ta lahko opravi svoje naloge.

Te informacije morajo upoštevati vse potrebne elemente za obratovanje v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah za proge, na katerih poteka promet, in za tirna vozila, ki se uporabljajo na teh progah.

4.2.1.2.1   Priročnik za strojevodjo

Vsi potrebni postopki, ki veljajo za strojevodjo, morajo biti zajeti v dokumentu ali računalniški datoteki z naslovom „Priročnik za strojevodjo“.

V Priročniku za strojevodjo so navedene zahteve, ki veljajo za vse proge, po katerih vozi, in tirna vozila, uporabljena na teh progah, v skladu z obratovanjem v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah, s katerimi se strojevodja lahko sooči.

Priročnik za strojevodjo mora zajemati dva ločena vidika:

—	prvi opisuje skupne predpise in postopke (ob upoštevanju vsebine dodatkov A, B in C),

—	drugi določa vse potrebne predpise in postopke, značilne za posameznega upravljavca železniške infrastrukture.

Vsebovati mora postopke, ki zajemajo najmanj naslednje vidike:

—	varnost in zaščita osebja,

—	signalizacija in vodenje-upravljanje,

—	obratovanje vlaka v normalnih in poslabšanih razmerah,

—	vleka in tirna vozila,

—	motnje in nesreče.

Za sestavo Priročnika za strojevodjo je odgovoren prevoznik v železniškem prometu.

Prevoznik v železniškem prometu mora Priročnik za strojevodjo predstaviti v enaki obliki za vso infrastrukturo, po kateri bo strojevodja vozil.

Prevoznik v železniškem prometu mora Priročnik za strojevodjo sestaviti tako, da se strojevodji omogoči uporaba vseh operativnih pravil.

Priročnik mora imeti dva dodatka:

—	Dodatek 1: Priročnik za komunikacijske postopke,

—	Dodatek 2: Zbirka obrazcev.

Vnaprej pripravljena sporočila in obrazci morajo ostati v „delovnem“ jeziku upravljavcev infrastrukture.

Postopek za pripravo in posodobitev Priročnika za strojevodjo mora obsegati naslednje korake:

—	upravljavec infrastrukture (ali organizacija, ki je odgovorna za pripravo operativnih predpisov) mora prevozniku v železniškem prometu predložiti ustrezne informacije v delovnem jeziku upravljavca infrastrukture,

—	prevoznik v železniškem prometu mora sestaviti začetni ali posodobljen dokument,

—	če prevoznik v železniškem prometu ne sestavi Priročnika za strojevodjo v istem jeziku, v katerem je bila ustrezna informacija prvotno predložena, mora poskrbeti za vse potrebne prevode in/ali zagotoviti obrazložitvene opombe v drugem jeziku.

Upravljavec infrastrukture mora zagotoviti, da je vsebina dokumentacije, ki se predloži prevoznikom v železniškem prometu, popolna in pravilna.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti popolnost in pravilnost Priročnika za strojevodjo.

4.2.1.2.2   Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet

Strojevodjem je treba za proge, po katerih bodo vozili, zagotoviti opis prog in s tem povezane opreme ob progi, ki zadevajo nalogo vožnje vlaka. Te informacije morajo biti opredeljene v enotnem dokumentu, poimenovanem „Navodilo o progi“ (v pisni ali računalniški obliki).

Navodilo o progi mora zajemati najmanj naslednje podatke:

—	splošne obratovalne lastnosti,

—	oznake o nagibnih razmerah oziroma o lomu nivelete na progi,

—	podroben načrt proge.

4.2.1.2.2.1   Priprava Navodila o progi

Obliko Navodila o progi je treba pripraviti enako za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika v železniškem prometu.

Prevoznik v železniškem prometu je odgovoren za popolno in pravilno sestavo Navodila o progi (npr. za zagotovitev potrebnih prevodov in/ali obrazložitvenih opomb) na podlagi informacij, ki jih prejme od upravljavca infrastrukture.

Vsebovati morajo naslednje informacije (seznam ni izčrpen):

(a)	splošne obratovalne lastnosti: — vrsta signalizacije in ustrezen prometni režim (dvotirna proga, obojestranski promet, desnostranski ali levostranski promet itn.), — vrsta pogonskega vira energije, — vrsta naprav za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet;

(b)	oznake o nagibnih razmerah oziroma o lomu nivelete na progi z ustreznimi vrednostmi in lokacijami;

(c)

podroben načrt proge: — imena postaj in ključnih mest na progi ter njihov položaj, — predori, vključno z lokacijo, imenom, dolžino, posebnimi informacijami, kakršne so dostopne poti in točke varnega izstopa ter varna mesta za evakuacijo potnikov, — bistvene lokacije, kot so na primer nevtralni odseki, — dovoljene omejitve hitrosti za vsak zadevni tir in po potrebi različne hitrosti za nekatere vrste vlakov, — odgovorni upravljavec infrastrukture, — sredstva za sporazumevanje s središčem za upravljanje/nadzor prometa v normalnih in poslabšanih razmerah.

Upravljavec infrastrukture mora zagotoviti, da je vsebina dokumentacije, ki se predloži prevoznikom v železniškem prometu, popolna in pravilna.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti popolnost in pravilnost Navodila o progi.

4.2.1.2.2.2   Spremembe informacij iz Navodila o progi

Upravljavec infrastrukture mora prevoznika v železniškem prometu obvestiti o vseh trajnih ali začasnih spremembah informacij, predloženih v skladu s točko 4.2.1.2.2.1.

Prevoznik v železniškem prometu mora te spremembe zbrati v za to namenjenem dokumentu ali računalniški datoteki, katerih oblika je enaka za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov posameznega prevoznika v železniškem prometu.

Upravljavec infrastrukture mora zagotoviti, da je vsebina dokumentacije, ki se predloži prevoznikom v železniškem prometu, popolna in pravilna.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da je vsebina zbirnega dokumenta o spremembah informacij iz Navodila o progi popolna in pravilna.

4.2.1.2.2.3   Takojšnje obveščanje strojevodje

Upravljavec infrastrukture mora strojevodje takoj obvestiti o vseh spremembah na progi ali opreme ob progi, o katerih ni bilo podano obvestilo o spremembah informacij iz Navodila o progi, kot je določeno v točki 4.2.1.2.2.2.

4.2.1.2.3   Vozni redi

Pošiljanje podatkov o voznih redih omogoča točnost vožnje vlakov in pomaga pri učinkovitosti storitev.

Prevoznik v železniškem prometu mora strojevodjem posredovati informacije, potrebne za normalen promet vlakov, ki vključujejo vsaj naslednje:

—	identifikacijsko številko vlaka,

—	po potrebi dneve, ko vlaki vozijo,

—	kraje postanka in s tem povezana opravila,

—	druge časovne točke,

—	čas prihoda/odhoda/prevoza na vsaki od navedenih točk.

Take informacije o prometu vlakov, ki morajo temeljiti na informacijah, ki jih zagotovi upravljavec infrastrukture, se lahko pošljejo v elektronski obliki ali na papirju.

Oblika informacij za strojevodje mora biti enotna po vseh progah, po katerih vozi prevoznik v železniškem prometu.

4.2.1.2.4   Tirna vozila

Prevoznik v železniškem prometu mora strojevodji zagotoviti vse informacije v zvezi z obratovanjem tirnih vozil v poslabšanih razmerah (kot so na primer intervencijski vlaki). Taka dokumentacija mora biti usmerjena tudi na poseben vmesnik z osebjem upravljavca infrastrukture za tovrstne primere.

4.2.1.3   Dokumentacija za osebje prevoznikov v železniškem prometu razen strojevodij

Prevoznik v železniškem prometu mora vsemu svojemu osebju (vlakovnemu in drugemu), vključenemu v za varnost pomembne naloge, ki vsebujejo neposreden vmesnik z osebjem, opremo ali sistemi upravljavca infrastrukture, priskrbeti pravila, postopke ter posebne informacije o tirnih vozilih in progi, potrebne za take naloge. Te informacije se uporabljajo pri obratovanju v normalnih in poslabšanih razmerah.

Struktura, oblika, vsebina ter postopek priprave in posodabljanja teh informacij za vlakovno osebje morajo biti v skladu s specifikacijo iz pododdelka 4.2.1.2 te TSI

4.2.1.4   Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

Vse informacije, potrebne za zagotavljanje komunikacije v zvezi z varnostjo med osebjem, ki odobri vožnjo vlakov, in vlakovnim osebjem, morajo biti določene v:

—	dokumentih, ki opisujejo komunikacijska načela (Dodatek C),

—	dokumentu z naslovom Zbirka obrazcev.

Upravljavec infrastrukture mora te dokumente sestaviti v svojem delovnem jeziku.

4.2.1.5   Sporazumevanje v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

Za komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu (kakor je opredeljeno v Dodatku L) in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka, se uporablja delovni jezik (glej slovar), ki ga uporablja upravljavec infrastrukture na zadevni progi.

Načela za komunikacijo v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem in osebjem, ki je odgovorno za odobritev vožnje vlakov, so navedena v Dodatku C.

V skladu z Direktivo 2001/14/ES je upravljavec infrastrukture odgovoren za objavo „delovnega“ jezika, ki ga njegovo osebje uporablja med vsakodnevnim obratovanjem.

Kadar je zaradi lokalne prakse treba zagotoviti uporabo še enega jezika, mora upravljavec infrastrukture določiti zemljepisne meje njegove uporabe.

4.2.2   Specifikacije, ki se nanašajo na vlake

4.2.2.1   Vidnost vlaka

4.2.2.1.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vlaki opremljeni s sredstvi za označevanje čela in sklepa vlaka.

4.2.2.1.2   Čelo vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora z namestitvijo in razporeditvijo prižganih belih čelnih luči zagotoviti, da je približujoči se vlak jasno viden in prepoznaven.

Vozilo na čelu vlaka mora biti opremljeno s tremi lučmi v obliki enakokrakega trikotnika, kakor prikazuje slika. Te luči morajo biti v smeri vožnje vedno prižgane.

Prednje luči morajo zagotavljati vidnost vlaka (npr. za delavce na tirih in uporabnike nivojskih prehodov) (pozicijske luči), zagotavljati strojevodji zadostno vidnost (osvetlitev proge pred njim, progovnih/signalnih oznak itd.) (čelne luči) ponoči in ob slabi vidljivosti ter ne smejo zaslepiti strojevodij nasproti vozečih vlakov.

Razmik, višina nad tiri, premer, intenzivnost luči, dimenzije in oblika oddajanega snopa svetlobe podnevi in ponoči so določeni v TSI za tirna vozila.

4.2.2.1.3   Sklep vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zahtevana sredstva, ki označujejo sklep vlaka. Signal za sklep mora biti nameščen samo na sklepu zadnjega vozila vlaka. Nameščen mora biti na način, kot je prikazano spodaj.

4.2.2.1.3.1   Potniški vlaki

Oznaka sklepa potniškega vlaka mora biti sestavljena iz dveh stalnih rdečih luči v isti višini nad odbojnikom na prečni osi.

4.2.2.1.3.2   Tovorni vlaki v mednarodnem prometu

Država članica mora obvestiti, katere izmed naslednjih zahtev se bodo uporabljale v omrežju te države članice za vlake, ki prečkajo mejo med državami članicami:

bodisi

—	dve stalni rdeči luči bodisi

—	dve odsevni plošči spodaj navedene oblike z belima stranskima trikotnikoma in rdečim trikotnikom na vrhu in na dnu:

Luči ali plošči morata biti v isti višini nad odbojnikom na prečni osi. Države članice, ki zahtevajo dve odsevni plošči, morajo kot oznako sklepa vlaka sprejemati tudi dve stalni rdeči luči.

4.2.2.1.3.3   Tovorni vlaki, ki ne prehajajo meje med državami članicami

Oznaka sklepa vlaka za tovorne vlake, ki ne prehajajo meje med državami članicami, je odprta točka (glej Dodatek U).

4.2.2.2   Slišnost vlaka

4.2.2.2.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vlaki opremljeni z zvočno opozorilno napravo, ki označuje, da se približuje vlak.

4.2.2.2.2   Nadzor

Zvočno opozorilno napravo mora biti mogoče sprožiti iz vseh voznih položajev.

4.2.2.3   Identifikacija vozila

Vsako vozilo mora imeti evropsko številko vozila, po kateri se razlikuje od vseh drugih železniških vozil. Ta številka mora biti označena na vidnem mestu vsaj na vsaki vzdolžni stranici vozila, kot je določeno v Dodatku P.

Evropska številka vozila sestoji iz 12 števk; več podrobnosti o njej je navedenih v Odločbi 2007/756/ES.

Označene morajo biti tudi operativne omejitve, ki veljajo za vozilo.

4.2.2.4   Varnost potnikov in tovora

4.2.2.4.1   Varnost tovora

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so tovorna vozila varno in zavarovano naložena ter da tako ostane do konca potovanja.

4.2.2.4.2   Varnost potnikov

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da prevoz potnikov poteka varno pri odhodu in med potovanjem.

4.2.2.5   Sestava vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti pravila in postopke, ki jih mora upoštevati njegovo osebje, da se zagotovi skladnost vlaka z dodeljeno potjo.

Zahteve glede sestave vlaka morajo upoštevati naslednje elemente:

(a)

vozila — vsa vozila vlaka morajo izpolnjevati vse zahteve, ki veljajo na progah, po katerih bo vlak vozil, — vsa vozila vlaka morajo biti primerna za vožnjo pri največji hitrosti, pri kateri naj bi vlak vozil, — vsa vozila vlaka morajo biti med potovanjem vseskozi znotraj določenega vzdrževalnega intervala (glede časa in razdalje);

(b)	vlak — sestava vlaka mora ustrezati tehničnim omejitvam zadevne proge, dolžina vlaka pa ne sme biti daljša od največje dovoljene dolžine za odhodne in sprejemne postaje, — prevoznik v železniškem prometu mora poskrbeti, da je vlak tehnično ustrezen za potovanje in da tak ostane do konca potovanja;

(c)	masa in osna obremenitev — masa vlaka ne sme preseči največje dovoljene mase, ki velja za odsek proge, trdnost spenjač, vlečno silo in druge ustrezne značilnosti vlaka. Upoštevati je treba omejitve osne obremenitve;

(d)	največja hitrost vlaka — pri največji hitrosti, pri kateri lahko vlak vozi, je treba upoštevati morebitne omejitve na zadevni progi, zavorno učinkovitost, osno obremenitev in vrsto vozila;

(e)	kinematični profil — kinematični profil vsakega vozila (skupaj z vsem tovorom) vlaka mora biti znotraj največjega dovoljenega za odsek proge.

Dodatne omejitve se lahko zahtevajo ali predpišejo zaradi vrste zavornega režima ali vrste vleke na posameznem vlaku.

4.2.2.6   Zaviranje vlaka

4.2.2.6.1   Minimalne zahteve za zavorni sistem

Vsa vozila vlaka morajo biti povezana z neprekinjenim samodejnim zavornim sistemom, kot je opredeljen v TSI za tirna vozila (Odločba Komisije 2006/861/ES (4), Odločba Komisije 2008/232/ES (5) ter Sklep Komisije 2011/291/EU (6)).

Čelna in sklepna vozila (vključno z vsemi vlečnimi vozili) vseh vlakov morajo imeti delujočo samodejno zavoro.

Če se vlak po nesreči pretrga na dva dela, se mora ta zavora samodejno sprožiti, tako da se oba dela razstavljenih vozil ob kar največji zavorni zmogljivosti ustavita.

4.2.2.6.2   Zavorna zmogljivost

Upravljavec infrastrukture mora prevozniku v železniškem prometu predložiti dejansko potrebno zavorno zmogljivost. Ti podatki po potrebi vključujejo pogoje uporabe zavornih sistemov, ki lahko vplivajo na infrastrukturo, kot so magnetni in regeneracijski zavorni sistemi ter zavore na vrtinčne tokove.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zadostno zavorno moč, tako da svojemu osebju pošlje zavorne predpise, ki jih mora spoštovati.

Predpisi glede zavorne zmogljivosti se morajo upravljati v okviru sistema varnega upravljanja upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu.

Dodatne zahteve so določene v Dodatku T.

4.2.2.7   Obvestilo, da je vlak pripravljen za odhod

4.2.2.7.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek, s katerim zagotovi, da vsa varnostna oprema na vlaku v celoti deluje in da vlak lahko varno vozi.

Prevoznik v železniškem prometu mora upravljavca infrastrukture obvestiti o vseh spremembah pri sestavi vlaka, ki vplivajo na zmogljivost, ali morebitnih spremembah, ki odstopajo od parametrov dodeljene vlakovne poti.

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu morata opredeliti in posodabljati pogoje in postopke za vožnjo vlakov v poslabšanih razmerah.

4.2.2.7.2   Zahtevani podatki

Podatki, potrebni za varno in učinkovito obratovanje, in postopek, s katerim je treba te podatke sporočiti, morajo zajemati:

—	številko vlaka,

—	navedbo prevoznika v železniškem prometu, ki je odgovoren za vlak,

—	dejansko dolžino vlaka,

—	ali vlak nenačrtovano prevaža potnike ali živali,

—	vse operativne omejitve z navedbo zadevnega vozila (profil, omejitve hitrosti itd.),

—	informacije, ki jih upravljavec infrastrukture zahteva za prevoz nevarnih snovi.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so ti podatki upravljavcem infrastrukture na voljo pred odhodom vlaka.

Prevoznik v železniškem prometu mora obvestiti upravljavce infrastrukture, če vlak ne bo zasedel dodeljene vlakovne poti ali pa je vlakovna pot odpovedana.

4.2.2.8   Zahteve glede poznavanja progovnih signalov in signalnih oznak

Strojevodja mora opazovati progovne signale in signalne oznake, ti pa morajo biti v situacijah, ko jih mora upoštevati, vidni. To velja tudi za druge oznake ob progi, če so povezane z varnostjo.

Strojevodske kabine morajo biti načrtovane tako usklajeno, da strojevodja brez težav opazi relevantno prikazano informacijo.

4.2.2.9   Budnik

Vlečno vozilo mora biti opremljeno z napravo za nadzor budnosti strojevodje. Ta naprava ustavi vlak, če se strojevodja v določenem času ne odzove; časovni razpon je določen v TSI za tirna vozila.

4.2.3   Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka

4.2.3.1   Načrtovanje vlaka

V skladu z Direktivo 2001/14/ES mora upravljavec infrastrukture sporočiti, kateri podatki so potrebni za naročilo vlakovne poti.

4.2.3.2   Identifikacija vlakov

Vsakemu vlaku je treba dodeliti številko vlaka. Številko vlaka podeli upravljavec infrastrukture, ko dodeljuje vlakovno pot, poznati pa jo morajo prevoznik v železniškem prometu in vsi upravljavci infrastrukture, ki vodijo promet. Številka vlaka mora biti v vsakem omrežju enkratna. Spremembam številke vlaka med potovanjem vlaka se je treba izogibati.

4.2.3.2.1   Številka vlaka

Številka vlaka je določena v Sklepu Komisije 2012/88/EU z dne 25. januarja 2012 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema (7) (v nadaljevanju: TSI CCS).

4.2.3.3   Odhod vlaka

4.2.3.3.1   Pregled in preskusi pred odhodom

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti preglede in preskuse, da zagotovi, da vsak odhod poteka varno (npr. vrata, tovor, zavore).

4.2.3.3.2   Obveščanje upravljavca infrastrukture o pripravljenosti vlaka za odhod

Prevoznik v železniškem prometu upravljavca infrastrukture obvesti, ko je vlak pripravljen za odhod.

Prevoznik v železniškem prometu mora pred odhodom in med potovanjem obvestiti upravljavca infrastrukture o vseh nepravilnostih, ki vplivajo na vlak ali njegovo obratovanje in imajo lahko negativne posledice za vožnjo vlaka.

4.2.3.4   Upravljanje prometa

4.2.3.4.1   Splošne zahteve

Upravljavci morajo zagotavljati varno, učinkovito in točno obratovanje železniškega sistema, vključno z učinkovitim odpravljanjem motenj v prometu.

Upravljavec infrastrukture mora določiti postopke in sredstva za:

—	sprotno upravljanje vlakov,

—	operativne ukrepe za zagotavljanje največje mogoče zmogljivosti infrastrukture pri dejanskih ali predvidenih zamudah ali motnjah in

—	obveščanje prevoznikov v železniškem prometu v teh primerih.

Po dogovoru z upravljavcem infrastrukture se lahko uvedejo še morebitni dodatni postopki, ki jih zahteva prevoznik in vplivajo na vmesnik z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.2   Javljanje lokacije vlaka

4.2.3.4.2.1   Podatki, potrebni za javljanje lokacije vlaka

Upravljavec infrastrukture mora:

(a)	zagotoviti način za takojšnje evidentiranje časov odhoda, prihoda ali prevoza vlaka na vnaprej določenih točkah javljanja v svojem omrežju in odstopanje od voznega reda;

(b)

posredovati posebne podatke, potrebne v zvezi z javljanjem lokacije. Te informacije morajo vsebovati: — številko vlaka, — navedbo točke javljanja, — progo, po kateri vozi vlak, — načrtovani čas na točki javljanja, — dejanski čas na točki javljanja (in ali gre za odhod, prihod ali prevoz – za vmesne točke javljanja, na katerih se vlak javi, je treba ločeno predložiti čase prihoda in odhoda), — predčasen prihod ali zamudo na točki javljanja v minutah, — takojšnjo obrazložitev vsake posamezne zamude, daljše od 10 minut, ali kakor to zahteva režim spremljanja delovanja, — navedbo, da vlak zamuja, in zamudo v minutah, — morebitno prejšnjo številko vlaka, — odpoved celotne vožnje ali dela vožnje vlaka.

4.2.3.4.2.2   Predvideni čas predaje

Upravljavec infrastrukture mora imeti predviden postopek, ki omogoča obveščanje drugega upravljavca o odstopanju od načrtovanega časa predaje vlaka med dvema upravljavcema.

Obvestilo mora vključevati informacije o ovirah v prometu (opis in lokacijo problema).

4.2.3.4.3   Nevarne snovi

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopke za nadzor prevoza nevarnih snovi.

Ti postopki morajo vsebovati:

—	določbe iz Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8),

—	obvestilo strojevodji o uvrstitvi in položaju nevarnih snovi v vlaku,

—	informacije, ki jih upravljavec infrastrukture potrebuje za prevoz nevarnih snovi,

—	določitev načinov sporazumevanja in načrtovanje posebnih ukrepov za izredne razmere, povezane s temi snovmi, v sodelovanju z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.4   Kakovost obratovanja

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu imata predpisane postopke za spremljanje učinkovitega delovanja vseh zadevnih storitev.

Postopki spremljanja morajo biti načrtovani za analizo podatkov in ugotavljanje temeljnih trendov pri človeških in sistemskih napakah. Rezultate te analize je treba uporabljati za uvajanje izboljšav, namenjenih odpravi ali ublažitvi dogodkov, ki bi lahko ogrozili učinkovito delovanje omrežja.

Kadar bi lahko bile te izboljšave koristne za celotno omrežje, ki vključuje še druge upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, jih je treba ob varovanju poslovne tajnosti ustrezno obvestiti.

Upravljavec infrastrukture mora v čim krajšem času preiskati dogodke, ki bistveno ovirajo obratovanje. V primeru, da je v dogodek vključeno tudi osebje prevoznikov, mora upravljavec infrastrukture k sodelovanju pri preiskavi povabiti prevoznike v železniškem prometu, udeležene v obravnavanem dogodku. Kadar izsledki preiskave privedejo do priporočil za izboljšave delovanja omrežja, namenjene odpravi ali ublažitvi vzrokov za nesreče/motnje, je treba ta priporočila sporočiti ustreznim upravljavcem infrastrukture in zadevnim prevoznikom v železniškem prometu.

Ti postopki se dokumentirajo in opravi se notranja presoja.

4.2.3.5   Evidentiranje podatkov

Podatke, ki zadevajo vožnjo vlaka, je treba evidentirati in hraniti za naslednje namene:

—	podporo sistematičnemu spremljanju varnosti kot sredstvu za preprečevanje motenj in nesreč,

—	ugotavljanje delovanja strojevodje, vlaka in infrastrukture v času pred motnjo ali nesrečo in (če je primerno) takoj po njej, s čimer je mogoče ugotoviti vzroke, povezane z vožnjo ali opremo vlaka, na podlagi tega pa sprejeti nove in spremenjene ukrepe, da se to ne bi ponovilo,

—	evidentiranje informacij v zvezi z delovanjem lokomotive/vlečnega vozila in strojevodje.

Iz zapisanih podatkov mora biti mogoče razbrati:

—	datum in čas zapisa,

—	natančen položaj zapisa primera (razdalja v kilometrih od prepoznavne lokacije),

—	številko vlaka,

—	identiteto strojevodje.

Zahteve glede hranjenja, občasnega vrednotenja in dostopa do teh podatkov so določene v ustreznih nacionalnih predpisih države članice:

—	v kateri ima prevoznik v železniškem prometu licenco (za podatke, zapisane na vozilu) ali

—	v kateri se ta infrastruktura nahaja (za podatke na progi).

4.2.3.5.1   Evidentiranje nadzornih podatkov na progi

Upravljavec infrastrukture mora evidentirati najmanj naslednje podatke:

—	okvaro opreme ob progah, ki je povezana z vožnjo vlakov (signali, kretnice itd.),

—	ugotavljanje vročih osi, kjer je ta oprema zagotovljena,

—	sporazumevanje med strojevodjo in osebjem upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka.

4.2.3.5.2   Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

Prevoznik v železniškem prometu mora evidentirati najmanj naslednje podatke:

—	neupoštevanje signalov za nevarnost ali „preklica dovoljenja za vožnjo“,

—	uporabo zasilne zavore,

—	hitrost, s katero vozi vlak,

—	vse izključitve ali neupoštevanje varnostnih kontrolnih (signalnih) sistemov na vlaku,

—	delovanje zvočne opozorilne naprave (hupa),

—	delovanje vrat (odpiranje, zapiranje),

—	zaznavo detektorjev vročih osi, če so nameščeni,

—	navedbo kabine, za katero se evidentirajo podatki, ki jih je treba preveriti.

4.2.3.6   Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1   Obveščanje drugih uporabnikov

Upravljavec infrastrukture mora skupaj s prevozniki v železniškem prometu določiti postopek za takojšnje medsebojno obveščanje o morebitnih razmerah, ki ovirajo varnost, delovanje in/ali razpoložljivost železniškega omrežja ali tirnih vozil.

4.2.3.6.2   Obveščanje strojevodij

Upravljavec infrastrukture mora pri vsakem obratovanju v poslabšanih razmerah, ki je povezano z njegovo pristojnostjo, dati strojevodjem uradna navodila o ukrepih za varno premagovanje poslabšanih razmer.

4.2.3.6.3   Predpisani postopek ob nepredvidenih dogodkih

Upravljavec infrastrukture mora skupaj s prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, in, če je primerno, s sosednjimi upravljavci infrastrukture opredeliti, objaviti in omogočiti ustrezne ukrepe za nepredvidene dogodke ter dodeliti naloge na osnovi zahteve po zmanjšanju negativnih posledic zaradi delovanja v poslabšanih razmerah.

Zahteve glede načrtovanja in odziv na take dogodke morajo biti sorazmerni z naravo in morebitno resnostjo poslabšanja razmer.

Ti ukrepi, ki morajo vsebovati najmanj načrte za vzpostavitev „normalnega“ stanja omrežja, lahko obravnavajo tudi:

—	okvare tirnih vozil (na primer tiste, ki bi lahko povzročile večje motnje v prometu, postopke za pomoč vlakom v okvari),

—	okvare infrastrukture (na primer kadar pride do izpada električne energije ali nastopijo razmere, zaradi katerih se lahko vlaki preusmerijo z dodeljene vlakovne poti),

—	izredne vremenske razmere.

Upravljavec infrastrukture mora vzpostaviti in posodabljati podatke o ključnem osebju upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu, ki ga je mogoče poklicati pri motnjah v prevozu, zaradi katerih nastopi delovanje v poslabšanih razmerah. Vsebovati morajo kontaktne številke med delovnim časom in zunaj njega.

Prevoznik v železniškem prometu mora te podatke poslati upravljavcu infrastrukture in ga obveščati o vseh morebitnih spremembah.

Upravljavec infrastrukture mora obveščati prevoznike v železniškem prometu o vseh morebitnih spremembah svojih podatkov.

4.2.3.7   Upravljanje v izrednih razmerah

Upravljavec infrastrukture mora ob posvetovanju:

—	z vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, ali, če je primerno, s predstavniškimi organi prevoznikov v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi,

—	s sosednjimi upravljavci infrastrukture, kadar je potrebno,

—	z lokalnimi oblastmi, s predstavniki služb za ukrepanje v sili (vključno z gasilskimi in reševalnimi službami) na lokalni ali nacionalni ravni, kadar je potrebno,

opredeliti, objaviti ter zagotoviti ustrezne ukrepe za obvladovanje izrednih razmer in ponovno vzpostavitev normalnega stanja proge.

Taki ukrepi praviloma zajemajo:

—	trčenje vlakov,

—	požare na vlakih,

—	evakuacijo vlakov,

—	nesreče v predorih,

—	nezgode pri prevozu nevarnih snovi,

—	iztirjenja.

Prevoznik v železniškem prometu mora upravljavcu infrastrukture predložiti vse posebne informacije o vozilih, zlasti glede popravil ali ponovnega utirjenja zadevnih vlakov.

Poleg tega mora imeti prevoznik v železniškem prometu vzpostavljene postopke za obveščanje potnikov o izrednih razmerah na vozilu in o varnostnih ukrepih.

4.2.3.8   Pomoč vlakovnemu osebju ob motnji ali večji okvari tirnega vozila

Prevoznik v železniškem prometu mora predpisati ustrezne postopke za pomoč vlakovnemu osebju v poslabšanih razmerah, da bi preprečili ali zmanjšali zamude zaradi tehničnih ali drugih napak tirnih vozil (npr. načine komuniciranja, ukrepe ob evakuaciji vlaka).

4.3   Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

Skladno z bistvenimi zahtevami iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike naslednje:

4.3.1   Vmesniki s TSI za infrastrukturo

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI v zvezi z infrastrukturo za konvencionalne hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Zavorna zmogljivost	4.2.2.6.2	Vzdolžni upor tira	4.2.7.2
Spremembe informacij iz Navodila o progi	4.1.2.2.2	Operativni predpisi	4.4
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI v zvezi z infrastrukturo za visoke hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Osebje in vlaki	2.2.1	Strokovna usposobljenost	4.6

4.3.2   Vmesniki s TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Priročnik	4.2.1.2.1	Sistemi ob progi za ugotavljanje položaja vlaka	4.2.10
Operativni predpisi	4.4	Operativni predpisi	4.4
Opazovanje signalov in progovnih oznak	4.2.2.8	Vidnost objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi	4.2.15
Zavorna zmogljivost	4.2.2.6	Zavorna zmogljivost in zavorne karakteristike vlaka	4.2.2
Številka vlaka	4.2.3.2.1	ECTS DMI	4.2.12
		GSM-R DMI	4.2.13
Evidentiranje podatkov na vlaku	4.2.3.5	Vmesnik za evidentiranje podatkov za regulativne namene	4.2.14

4.3.3   Vmesniki s TSI za tirna vozila

4.3.3.1   Vmesniki s TSI za lokomotive in TSI za potniška tirna vozila

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI za lokomotive in tirna vozila za potniški promet za konvencionalne hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Predpisani postopek ob izrednih dogodkih	4.2.3.6.3	Spenjanje za reševanje	4.2.2.2.4
Sestava vlaka	4.2.2.5	Vmesnik z infrastrukturo: osna in kolesna obremenitev	4.2.3.2
Minimalne zahteve za zavorni sistem	4.2.2.6.1	Zavorna zmogljivost	4.2.4.5
Vidnost vlaka	4.2.2.1	Zunanje čelne in sklepne luči	4.2.7.1
Slišnost vlaka	4.2.2.2	Hupa	4.2.7.2
Opazovanje signalov	4.2.2.8	Zunanja vidljivost	4.2.9.1.3
		Optične značilnosti vetrobranskega stekla	4.2.9.2.2
		Notranja osvetlitev	4.2.9.1.8
Budnik	4.2.2.9	Naprava za nadzor budnosti strojevodje	4.2.9.3.1
Evidentiranje podatkov	4.2.3.5.2	Naprava za evidentiranje	4.2.9.6

4.3.3.2   Vmesniki s TSI za tovorne vagone

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI za tovorne vagone za konvencionalne hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Sklep vlaka	4.2.2.1.3.2	Priprava za pritrditev sklepnega signala	4.2.6.3
Sklep vlaka	4.2.2.1.3.2	Sklepni signal	Priloga E
Sestava vlaka	4.2.2.5	Nakladalni profil	4.2.3.1
Sestava vlaka	4.2.2.5	Osna obremenitev	4.2.3.2
Predpisani postopek ob izrednih dogodkih	4.2.3.6.3	Dvigovanje	4.2.2.2
Zaviranje vlaka	4.2.2.6	Zavora	4.2.4

4.3.3.3   Vmesniki s TSI za tirna vozila za visoke hitrosti

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI za tirna vozila za visoke hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Sestava vlaka	4.2.2.5	Minimalna zavorna masa	4.2.4.1
Minimalne zahteve za zavorni sistem	4.2.2.6.1	Zahteve za zavorni sistem	4.2.4.3
Zavorna zmogljivost	4.2.2.6.2
Zavorna zmogljivost	4.2.2.6.2	Zavore na vrtinčne tokove	4.2.4.5
Zavorna zmogljivost	4.2.2.6.2	Zavarovanje vlaka v primeru okvare	4.2.4.6
Zavorna zmogljivost	4.2.2.6.2	Zavorna zmogljivost na nagibih	4.2.4.7
Takojšnje obveščanje strojevodje	4.2.1.2.2.3
Zahteve za potniška vozila	4.2.2.4	Dostop	4.2.2.4
		Zasilna zavora za potnike	4.2.5.3
		Izhodi v sili	4.2.7.1
Čelo vlaka	4.2.2.1.2	Čelne in sklepne luči	4.2.7.4.1
Sklep vlaka	4.2.2.1.3	Čelne in sklepne luči	4.2.7.4.1
Slišnost vlaka	4.2.2.2	Hupa	4.2.7.4.2
Opazovanje signalov in progovnih oznak	4.2.2.8	Vetrobransko steklo in čelo vlaka	4.2.2.7
Budnik	4.2.2.9	Budnik	4.2.7.8
Sestava vlaka	4.2.2.5	Končne spenjače in pomožne spenjače	4.2.2.2
Dogovorjeni postopek ob izrednih dogodkih	4.2.3.6.3
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7	Spenjača	Priloga K
		Največja dolžina vlaka	4.2.3.5
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6	Spremljanje stanja osnih ležajev	4.2.3.3.2
		Dinamika tirnih vozil	4.2.3.4
Peskanje	Dodatek B (C1)	Peskanje	4.2.3.10
Poznavanje funkcij tirnih vozil s strani vlakovnega osebja	4.2.2.5	Sestava vlaka	4.2.1.2
	Dodatek J	Koncepti spremljanja in diagnostike	4.2.7.10
Dogovorjeni postopek ob izrednih dogodkih	4.2.3.6.3	Končne spenjače in pomožne spenjače	4.2.2.2
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7	Spenjača	Priloga K
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6	Izredni ukrepi	4.2.7.1
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7	Požarna varnost	4.2.7.2
Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku	4.2.3.5.2	Koncepti spremljanja in diagnostike	4.2.7.10
Takojšnje obveščanje strojevodje	4.2.1.2.2.3	Dviganje tirne grede	4.2.3.11
Sestava vlaka	4.2.2.5	Okoljski pogoji	4.2.6.1
Obveščanje upravljavca infrastrukture o pripravljenosti vlaka za odhod	4.2.3.3.2
Takojšnje obveščanje strojevodje	4.2.1.2.2.3	Bočni veter	4.2.6.3
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6
Takojšnje obveščanje strojevodje	4.2.1.2.2.3	Največje nihanje tlaka v predorih	4.2.6.4
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7	Zunanji hrup	4.2.6.5
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7	Požarna varnost	4.2.7.2
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7	Postopki dvigovanja/reševanja	4.2.7.5
Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku	4.2.3.5.2	Posebna specifikacija za predore	4.2.7.11
		Dodatek J
Priprava Navodila o progi	4.2.1.2.2.1	Sistem zasilne osvetlitve	4.2.7.12
Upravljanje v izrednih razmerah	4.2.3.7
Pomožno osebje	4.6.3.2.3.3
Sestava vlaka	4.2.2.5	Zahteve glede vlečne sile	4.2.8.1
Obveščanje upravljavca infrastrukture o pripravljenosti vlaka za odhod	4.2.3.3.2
Obveščanje upravljavca infrastrukture o pripravljenosti vlaka za odhod	4.2.3.3.2	Zahteve glede adhezije kolo-tirnica pri vleki	4.2.8.2
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6
Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet	4.2.1.2.2
Delovanje v poslabšanih razmerah	4.2.3.6	Funkcionalna in tehnična specifikacija v zvezi z napajanjem z električno energijo	4.2.8.3
Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet	4.2.1.2.2

4.3.4   Vmesniki s TSI za energijo

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI za energijo za konvencionalne hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet	4.2.1.2.2	Upravljanje napajanja z električno energijo	4.4.2
Takojšnje obveščanje strojevodje	4.2.1.2.2.3
Spremembe informacij iz Navodila o progi	4.2.1.2.2.2	Izvajanje del	4.4.3

Referenčna TSI v zvezi z obratovanjem		Referenčna TSI za energijo za visoke hitrosti
Parameter	Točka	Parameter	Točka
Osebje in vlaki	2.2.1	Strokovna usposobljenost	4.6

4.4   Operativni predpisi

Predpisi in postopki, ki omogočajo usklajeno delovanje novih in različnih strukturnih podsistemov za uporabo v evropskem železniškem sistemu, zlasti tisti, ki so neposredno povezani z novim sistemom za vodenje-upravljanje in signalizacijo, morajo biti za enake razmere enaki.

V ta namen so v Dodatku A določeni operativni predpisi za Evropski sistem upravljanja železniškega prometa (ERTMS/ETCS) in za radijski sistem ERTMS/GSM-R.

Drugi operativni predpisi, ki jih je mogoče standardizirati po vseevropskem železniškem sistemu, so določeni v Dodatku B.

4.5   Pravila za vzdrževanje

Ni relevantno.

4.6   Poklicna usposobljenost

V skladu s točko 2.2.1 te TSI ta točka obravnava strokovno in jezikovno usposobljenost ter postopek preverjanja, ki se zahteva, da osebje pridobi to usposobljenost.

4.6.1   Strokovna usposobljenost

Osebje prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture mora pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah. Taka usposobljenost zajema strokovno znanje in praktično usposobljenost.

Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v dodatkih J in L.

4.6.1.1   Strokovno znanje

Ob upoštevanju teh dodatkov in odvisno od nalog posameznega delavca zahtevano znanje zajema naslednje:

(a)

splošno obratovanje železnic s posebnim poudarkom na dejavnosti, pomembni za varnost: — načela delovanja sistema varnega upravljanja njihovih organizacij, — vloge in odgovornosti ključnih oseb, ki sodelujejo pri interoperabilnem obratovanju, — ocena nevarnosti, zlasti v zvezi s tveganji pri obratovanju železnice in sistemih za električno vleko;

(b)	ustrezno poznavanje nalog v zvezi z varnostjo pri postopkih in vmesnikih za: — proge in opremo ob progi, — tirna vozila, — okolje.

4.6.1.2   Praktična usposobljenost

Da bo osebje sposobno uporabljati to znanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah, mora temeljito poznati:

—	metodo in načela za uporabo teh predpisov in postopkov,

—	postopke za uporabo opreme ob progi in tirnih vozil ter vse posebne opreme v zvezi z varnostjo,

—	načela sistema varnega upravljanja za preprečevanje nepotrebnih nevarnosti za ljudi in za proces.

Osebje mora imeti tudi splošno sposobnost prilagajanja različnim okoliščinam, s katerimi se lahko posameznik sreča.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo vzpostaviti sistem nadzora nad usposobljenostjo, s katerim bodo poskrbeli za preverjanje in ohranjanje posamezne usposobljenosti svojega osebja. Poleg tega je treba po potrebi zagotoviti izpopolnjevanje, s katerim se zagotovi posodabljanje znanja in veščin, zlasti v zvezi s slabostmi ali pomanjkljivostmi v delovanju sistema ali posameznika.

4.6.2   Jezikovna usposobljenost

4.6.2.1   Načela

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu morata zagotoviti, da je njuno ustrezno osebje usposobljeno za uporabo komunikacijskih protokolov in načel, določenih v tej TSI.

Kadar upravljavec infrastrukture uporablja drug delovni jezik, kot ga navadno uporablja osebje prevoznikov v železniškem prometu, mora tako jezikovno in komunikacijsko usposabljanje obsegati pomemben del skupnega sistema nadzora nad usposobljenostjo prevoznikov v železniškem prometu.

Osebje prevoznika v železniškem prometu, katerega naloga je sporazumevanje z osebjem upravljavca infrastrukture v zvezi z za varnost pomembnimi zadevami, mora v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah obvladati delovni jezik upravljavca infrastrukture na zadostni ravni.

4.6.2.2   Raven znanja

Raven znanja jezika upravljavca infrastrukture mora biti zadostna iz varnostnih razlogov.

(a)	Strojevodja mora biti sposoben najmanj: — pošiljati in razumevati sporočila, opredeljena v Dodatku C k tej TSI, — se učinkovito sporazumevati v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah, — izpolnjevati obrazce, povezane z uporabo Zbirke obrazcev.

(b)	Drugo vlakovno osebje, katerega naloge zahtevajo sporazumevanje z upravljavcem infrastrukture glede za varnost pomembnih zadev, mora biti usposobljeno najmanj za pošiljanje in razumevanje informacij o vlaku in njegovem obratovalnem stanju.

Napotki o primernih ravneh usposobljenosti so opredeljeni v Dodatku E. Raven znanja za strojevodje mora biti najmanj raven 3. Raven znanja za osebje, ki spremlja vlak, mora biti najmanj 2.

4.6.3   Začetno in trajno ocenjevanje osebja

4.6.3.1   Osnovne postavke

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo opredeliti postopek ocenjevanja svojega osebja.

Priporočeno je, da se upoštevajo vse naslednje postavke:

A.	Izbira osebja — ocena posameznikovih izkušenj in sposobnosti, — ocena posameznikove sposobnosti rabe zahtevanega tujega jezika ali tujih jezikov ali sposobnosti njihovega učenja.

B.	Začetno poklicno usposabljanje — analiza potreb po usposabljanju, — viri usposabljanja, — usposabljanje inštruktorjev.

C.	Začetno preverjanje — osnovni pogoji, — program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom, — strokovna usposobljenost inštruktorjev, — izdaja spričevala o usposobljenosti.

D.	Ohranjanje sposobnosti — načela ohranjanja usposobljenosti, — metode, ki jih je treba uporabljati, — formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti, — postopek preverjanja.

E.	Izpopolnjevanje — načela za trajno usposabljanje (vključno z jezikovnim).

4.6.3.2   Analiza potreb po usposabljanju

4.6.3.2.1   Oblikovanje analize potreb po usposabljanju

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata opraviti analizo potreb po usposabljanju svojega ustreznega osebja.

Ta analiza mora določiti obseg in kompleksnost ter upoštevati tveganja, povezana z vožnjo vlakov, zlasti v povezavi s človeškimi zmožnostmi in omejitvami (človeški dejavnik), do katerih lahko pride zaradi:

—	razlik v praksah delovanja med upravljavci infrastrukture in tveganj, povezanih z zamenjavo med njimi,

—	razlik med nalogami, operativnimi postopki in komunikacijskimi protokoli,

—	morebitnih razlik v „delovnem“ jeziku, ki ga uporablja osebje upravljavca infrastrukture,

—	lokalnih operativnih navodil, ki lahko vsebujejo posebne postopke ali posebno opremo, ki se uporablja v nekaterih primerih, na primer v določenem predoru.

Napotki glede elementov, ki naj bi se upoštevali, so navedeni v dodatkih iz točke 4.6.1. Po potrebi se uporabljajo postavke usposabljanja osebja, ki to upoštevajo.

Nekatere postavke iz dodatkov iz točke 4.6.1 zaradi vrste obratovanja, ki ga predvideva prevoznik v železniškem prometu, ali zaradi narave omrežja, ki ga vodi upravljavec infrastrukture, mogoče ne bodo primerne. Analiza potreb po usposabljanju mora dokumentirati elemente, ki veljajo za neprimerne, in razloge za to.

4.6.3.2.2   Posodabljanje analize potreb po usposabljanju

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata opredeliti postopek za pregled in posodabljanje svojih potreb po usposabljanju, pri čemer upoštevata zadeve, kakor so prejšnje presoje, povratne informacije sistema ter znane spremembe predpisov in postopkov, infrastrukture in tehnologije.

4.6.3.2.3   Posebne postavke za vlakovno osebje in pomožno osebje

4.6.3.2.3.1   Znanje o infrastrukturi

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da ima vlakovno osebje ustrezno znanje o zadevni infrastrukturi.

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

—	temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

—	biti v skladu s postopkom iz točke 4.2.1.

4.6.3.2.3.2   Znanje o tirnih vozilih

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek, s katerim njegovo vlakovno osebje pridobiva in ohranja znanje o vleki in tirnih vozilih.

4.6.3.2.3.3   Pomožno osebje

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da je pomožno osebje (npr. za strežbo in čiščenje), ki ni sestavni del „vlakovnega osebja“, poleg svojih osnovnih nalog usposobljeno tudi za izvajanje navodil v celoti usposobljenega „vlakovnega osebja“.

4.7   Zdravstveni pogoji in pogoji varstva pri delu

4.7.1   Uvod

Osebje, ki je v točki 4.2.1 navedeno kot osebje, ki izvaja za varnost pomembne naloge v skladu s točko 2.2, mora biti v primerni telesni pripravljenosti, da lahko izpolnjuje vse operativne in varnostne standarde.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo določiti in dokumentirati postopek, ki ga v okviru svojega sistema varnega upravljanja izvajajo za izpolnjevanje medicinskih, psiholoških in zdravstvenih zahtev za svoje osebje.

Zdravstvene preglede iz točke 4.7.4 mora opravljati zdravnik medicine dela, ki sprejema tudi vse odločitve, povezane s telesno pripravljenostjo osebja.

Osebje ne sme opravljati za varnost pomembnega dela, če je njegova zbranost zmanjšana zaradi substanc, kot so alkohol, mamila ali psihoaktivna zdravila. Zato morata prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture pripraviti postopke za nadzor tveganja, da pride osebje na delo pod vplivom teh substanc ali jih uživa na delovnem mestu.

Glede opredeljenih omejitev takšnih substanc veljajo nacionalni predpisi države članice, v kateri poteka železniški promet.

4.7.2   Se črta

4.7.3   Se črta

4.7.4   Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja

4.7.4.1   Pred nastopom službe:

4.7.4.1.1   Minimalna vsebina zdravstvenega pregleda

Zdravstveni pregledi morajo zajemati:

—	splošni zdravstveni pregled,

—	preglede čutnih zaznav (vid, sluh, zaznava barv),

—	analizo urina in krvi za ugotavljanje diabetesa mellitusa in drugih bolezenskih stanj, kakor je navedeno v kliničnem pregledu,

—	pregled za ugotavljanje jemanja prepovedanih drog.

4.7.4.1.2   Psihološko preverjanje

Cilj psihološkega preverjanja je podpora prevozniku v železniškem prometu pri imenovanju in upravljanju osebja, ki ima kognitivne, psihomotorne, vedenjske in osebnostne sposobnosti za varno opravljanje svojih nalog.

Pri določanju vsebine psihološkega preverjanja mora psiholog upoštevati najmanj naslednja merila v zvezi z zahtevami vsake varnostne funkcije:

(a)	kognitivne sposobnosti: — pozornost in zbranost, — spomin, — sposobnost zaznave, — sklepanje, — komunikacija;

(b)	psihomotorične sposobnosti: — hitrost odzivanja, — koordinacija gibov;

(c)	vedenjske in osebnostne sposobnosti: — obvladovanje čustev, — vedenjska zanesljivost, — samostojnost, — vestnost.

Če psiholog katerega izmed navedenih elementov izpusti, mora odločitev obrazložiti in dokumentirati.

4.7.4.2   Ob zaposlitvi

4.7.4.2.1   Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

Opraviti je treba najmanj en sistematski zdravstveni pregled:

—	vsakih 5 let za osebje v starosti do 40 let,

—	vsaka 3 leta za osebje v starosti od 41 do 62 let,

—	vsako leto za osebje v starosti nad 62 let.

Zdravnik medicine dela mora predpisati pogostejše preglede, če to zahteva zdravstveno stanje delavca.

4.7.4.2.2   Minimalna vsebina rednega zdravstvenega pregleda

Če delavec izpolnjuje merila, zahtevana pri pregledu, ki je opravljen ob zaposlitvi, morajo redni specialistični pregledi vsebovati vsaj:

—	splošni zdravstveni pregled,

—	pregled čutnih zaznav (vid, sluh, zaznava barv),

—	analizo urina in krvi za ugotavljanje diabetesa mellitusa in drugih bolezenskih stanj, kakor je navedeno v kliničnem pregledu,

—	pregled za ugotavljanje jemanja prepovedanih drog, kadar obstaja klinična indikacija.

4.7.4.2.3   Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

Poleg rednih zdravstvenih pregledov je treba opraviti dodatni posebni zdravstveni pregled in/ali psihološko presojo, kadar obstaja utemeljen dvom o psihičnem stanju delavca ali utemeljen sum jemanja prepovedanih drog ali zlorabe ali neprimerne uporabe alkohola. To je potrebno predvsem po incidentu ali nesreči, ki se je zgodila zaradi človeške napake posameznika.

Delodajalec mora zahtevati zdravstveni pregled po vsaki bolniški odsotnosti, ki je daljša od 30 dni. Kadar je to primerno, lahko zdravnik medicine dela tak pregled omeji na preverjanje na osnovi dostopnih zdravstvenih podatkov, ki kažejo, da delavčeva sposobnost za delo ni okrnjena.

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata oblikovati sisteme za zagotavljanje, da se taki dodatni pregledi in preverjanja ustrezno opravljajo.

4.7.5   Zdravstvene zahteve

4.7.5.1   Splošne zahteve

Osebje ne sme bolehati za zdravstvenimi stanji ali jemati zdravil, ki bi lahko povzročila:

—	nenadno izgubo zavesti,

—	motnje zavedanja ali zbranosti,

—	nenadno nezmožnost za delo,

—	motnje ravnotežja ali koordinacije,

—	znatno omejitev gibljivosti.

Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede vida in sluha:

4.7.5.2   Zahteve glede vida

—	Ostrina vida na daleč s korekcijo ali brez: 0,8 (desno oko + levo oko – merjeno ločeno); najmanj 0,3 na slabšem očesu.

—	Najmočnejše korektivne leče: daljnovidnost +5/kratkovidnost –8. Zdravnik medicine dela lahko izjemoma in po pridobitvi mnenja očesnega specialista dopusti vrednosti izven tega okvira.

—	Vid na srednji razdalji in na blizu: zadosten s korekcijo ali brez.

—	Kontaktne leče so dovoljene.

—	Normalni barvni vid: z uporabo priznanega testa, kakor je Ishihara, po potrebi dopolnjenega z drugim priznanim testom.

—	Vidno polje: normalno (nobenih nepravilnosti, ki bi vplivale na nalogo, ki jo je treba opraviti).

—	Vid na obeh očesih: prisoten.

—	Binokularni vid: prisoten.

—	Kontrastna občutljivost: dobra.

—	Brez progresivne očesne bolezni.

—	Umetne očesne leče, keratotomije in keratektomije so dovoljene le pod pogojem, da se kontrolni pregledi opravljajo enkrat na leto ali tako pogosto, kot to določi zdravnik medicine dela.

4.7.5.3   Zahteve glede sluha

Zadosten sluh, potrjen s tonskim avdiogramom, kar pomeni:

—	sluh je dovolj dober, da omogoča pogovore po telefonu in slišanje opozorilnih tonov in radijskih sporočil.

—	Kot smernice uporabimo naslednje informativne vrednosti:

—	izguba sluha ne sme presegati 40 dB pri 500 Hz in 1 000 Hz,

—	izguba sluha na ušesu, ki slabše prevaja zvok po zraku, ne sme presegati 45 dB pri 2 000 Hz.

4.8   Register infrastrukture in register vozil

Zaradi značilnosti registrov infrastrukture in vozil, kot so opredeljeni v členih 33, 34 in 35 Direktive 2008/57/ES, ti registri niso primerni za posebne zahteve podsistema Vodenje in upravljanje prometa. Zato ta TSI ne določa ničesar v zvezi s temi registri.

Vendar pa obstaja operativna zahteva glede nekaterih podatkov v zvezi z infrastrukturo, ki morajo biti na voljo prevozniku v železniškem prometu, in nasprotno glede nekaterih podatkov v zvezi s tirnimi vozili, ki morajo biti na voljo upravljavcu infrastrukture, kot je določeno v točkah 4.8.1 in 4.8.2. Zadevni podatki morajo biti v obeh primerih popolni in točni.

4.8.1   Infrastruktura

Zahteve glede podatkov v zvezi z železniško infrastrukturo, ki zadevajo podsistem Vodenje in upravljanje prometa ter morajo biti na voljo prevoznikom v železniškem prometu, so določene v Dodatku D. Upravljavec infrastrukture je odgovoren za točnost podatkov.

4.8.2   Tirna vozila

Upravljavcu infrastrukture morajo biti na voljo naslednji podatki v zvezi s tirnimi vozili. Imetnik je odgovoren za točnost podatkov:

—	ali je vozilo zgrajeno iz materialov, ki so lahko pri nesreči ali požaru nevarni (npr. azbest),

—	skupna dolžina vozila, vključno z odbojniki, če so nameščeni.

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1   Opredelitev pojma

V skladu s členom 2(f) Direktive 2008/57/ES „komponente interoperabilnosti“ pomenijo „vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem ‚komponenta‘ zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema.“

5.2   Seznam komponent

Za podsistem Vodenje in upravljanje prometa ni komponent interoperabilnosti.

6.   OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.1   Komponente interoperabilnosti

Ker ta TSI ne navaja nobene komponente interoperabilnosti, ne obravnava ureditev ocenjevanja.

6.2   Podsistem Vodenje in upravljanje prometa

6.2.1   Načela

Podsistem Vodenje in upravljanje prometa je funkcionalni podsistem v skladu s Prilogo II k Direktivi 2008/57/ES.

V skladu s členoma 10 in 11 Direktive 2004/49/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pri vložitvi vloge za vsako novo ali spremenjeno varnostno spričevalo ali pooblastilo prikazati, da izpolnjujejo zahteve iz te TSI v okviru svojega sistema varnega upravljanja.

Skupne varnostne metode za oceno skladnosti zahtevajo, da nacionalni varnostni organi vzpostavijo inšpekcijski sistem za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev sistema varnega upravljanja, vključno z vsemi TSI, v vsakdanjem delovanju in spremljanju stanja. Omeniti je treba, da noben element iz te TSI ne zahteva ločenega ocenjevanja priglašenega organa.

Zahteve iz te TSI glede strukturnih podsistemov, ki so naštete med vmesniki (točka 4.3), se ocenjujejo v skladu z zadevnimi strukturnimi TSI.

7.   IZVAJANJE

7.1   Načela

Izvajanje te TSI in skladnost z ustreznimi točkami te TSI je treba določiti v skladu z načrtom izvajanja, ki ga mora vsaka država članica oblikovati za proge, za katere je odgovorna.

Ta načrt mora upoštevati:

(a)	posebne človeške dejavnike, povezane z obratovanjem vsake zadevne proge;

(b)	posamezne operativne in varnostne elemente vsake posamezne proge ter

(c)	ali se bo izvajanje obravnavanih elementov: — uporabljalo za vse vlake na progi ali ne, — uporabljalo samo za nekatere proge, — uporabljalo na vseh progah, — uporabljalo za vse vlake, ki vozijo v omrežju;

(d)	povezave z drugimi podsistemi (Vodenje-upravljanje in signalizacija, Tirna vozila itd.) pri izvajanju.

V tem času je treba upoštevati morebitne posebne izjeme in jih dokumentirati kot del načrta.

Načrt izvajanja mora upoštevati različne ravni možnosti izvajanja v vseh naslednjih primerih, in sicer ko:

(a)	prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture začne obratovati;

(b)	se izvede obnova ali nadgradnja obstoječih operativnih sistemov prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture,

(c)	se predajo v uporabo novi ali nadgrajeni podsistemi infrastrukture, energije tirnih vozil ali vodenje-upravljanje in signalizacija, ki zahtevajo ustrezne operativne postopke.

Jasno je, da vseh elementov te TSI ni mogoče izvajati v celoti, dokler ni usklajena strojna oprema (infrastruktura, vodenje-upravljanje itd.), ki jo je treba upravljati. Smernice iz tega poglavja je treba zato jemati le kot vmesno stopnjo, ki podpira prehod na ciljni sistem.

7.2   Smernice za izvajanje

Obstajajo tri ločene točke za izvajanje:

(a)	potrditev, da obstoječi sistemi in postopki izpolnjujejo zahteve te TSI;

(b)	prilagoditev obstoječih sistemov in postopkov, da izpolnjujejo zahteve te TSI;

(c)

novi sistemi in postopki, ki izhajajo iz izvajanja drugih podsistemov: — nove/dograjene proge za konvencionalne hitrosti (infrastruktura/energija), — nove ali dograjene naprave za vodenje in signalizacijo ETCS, radijske naprave GSM-R, detektorji pregretosti osnih ležajev … (vodenje-upravljanje in signalizacija), — nova tirna vozila (tirna vozila).

7.3   Posebni primeri

7.3.1   Uvod

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene naslednje posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji:

—	določbe veljajo bodisi stalno (primer „P“) bodisi začasno (primer „T“),

—	v začasnih primerih se države članice uskladijo z ustreznim podsistemom bodisi do leta 2016 (primer „T1“) bodisi do leta 2024 (primer „T2“).

7.3.2   Seznam posebnih primerov

7.3.2.1   Začasni posebni primer (T1) Estonija, Latvija in Litva

Za izvajanje točke 4.2.2.1.3.2 te TSI lahko vlaki, ki obratujejo izključno v omrežju s tirno širino 1 520 mm v Estoniji, Latviji in Litvi, uporabljajo drugačen določen signal sklepa vlaka.

7.3.2.2   Začasni posebni primer (T2) Irska in Združeno kraljestvo

Za izvajanje točke 4.2.3.2.1 te TSI Irska in Združeno kraljestvo v obstoječih sistemih uporabljata alfanumerično številko. Državi članici določita zahteve in časovni načrt za prehod z alfanumeričnih številk vlaka na numerične številke vlaka v ciljnem sistemu.

---

(1)  UL L 315, 3.12.2007, str. 51.

(2)  UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

(3)  UL L 75, 15.3.2001, str. 29.

(4)  UL L 344, 8.12.2006, str. 1.

(5)  UL L 84, 26.3.2008, str. 132.

(6)  UL L 139, 26.5.2011, str. 1.

(7)  UL L 51, 23.2.2012, str. 1.

(8)  UL L 260, 30.9.2008, str. 13.