18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/1

(1)

Cilj te uredbe je vzpostaviti enoten sistem za predložitev priglasitev in informacij vlagateljev nacionalnim pristojnim organom ali navedenih pristojnih organov Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA). Ker je izračun prometa za določitev izvzetih delnic tudi tesno povezan z navajanjem informacij o delnicah, katerih glavno mesto trgovanja je v Uniji, bi ta uredba morala zajemati tudi to. Za zagotovitev skladnosti med takimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno vse regulativne tehnične standarde, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) št. 236/2012, vključiti v eno uredbo.

(2)

V zvezi s priglasitvami neto kratkih pozicij v delnicah, državnih vrednostih papirjih in nekritih poslih kreditnih zamenjav državnega vrednostnega papirja ter javnim razkritjem znatnih neto kratkih pozicij v delnicah bi bilo treba določiti enotna pravila o natančnih informacijah, vključno z enotnim standardom, ki naj se uporablja pri priglasitvah, da se zagotovi skladnost pri uporabi zahtev za priglasitev v Uniji, spodbudi učinkovitost v postopku poročanja in zagotovijo primerljive informacije za javnost.

(3)

Priglasitev bi morala, kadar je mogoče, vključevati oznako, ki lahko opredeljuje ime imetnika pozicije, da se zagotovi ustrezno ugotavljanje imetnikov pozicij. Dokler ne bo na voljo enoten, zanesljiv in javno priznan svetovni identifikator pravnih oseb, je treba uporabljati obstoječe oznake, ki jih imajo lahko nekateri imetniki pozicij, kot je bančna identifikacijska koda.

(4)

ESMA mora za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (2) vsako četrtletje od pristojnih organov prejeti informacije v zvezi s priglasitvijo neto kratkih pozicij v delnicah, državnih vrednostih papirjih in nekritih poslih kreditnih zamenjav državnega vrednostnega papirja ter na zahtevo tudi dodatne informacije o neto kratkih pozicijah.

(5)

Za učinkovito uporabo takih informacij, zlasti glede izpolnjevanja cilja zagotavljanja pravilnega delovanja in integritete finančnih trgov ter stabilnosti finančnega sistema v Uniji, bi morale biti četrtletne informacije standardizirane, stabilne v času in zadostno razčlenjene ter v obliki skupnih dnevnih podatkov, da jih bo organ ESMA lahko obdelal ter izvedel raziskave in analize.

(6)

Organ ESMA ne more vnaprej določiti posebnih informacij, ki bi jih lahko zahteval od pristojnega organa, saj se navedene informacije lahko določijo zgolj za vsak primer posebej in lahko vključujejo tako različne kot tudi posamezne informacije ali skupne podatke o neto kratkih pozicijah ali nekritih pozicijah v poslih kreditnih zamenjav. Pomembno pa je, da se določijo splošne informacije, ki jih je treba v zvezi s tem zagotoviti.

(7)

Za izračun prometa v Uniji in na mestih trgovanja izven Unije za določitev glavnega mesta trgovanja z delnico mora vsak ustrezen pristojni organ določiti ustrezne vire informacij za opredelitev in merjenje trgovanja z določeno delnico. Trenutno v Uniji ni na voljo usklajenih zahtev za poročanje o transakcijah z delnicami, ki so uvrščene samo v večstranske sisteme trgovanja, niti mednarodnih standardov na področju statistike trgovanja s posameznimi delnicami na mestih trgovanja, ki bi lahko pokazala različne možnosti. Zato je treba pristojnim organom, ki izvajajo navedeni izračun, omogočiti nekaj prožnosti.

(8)

Za zagotovitev skladnosti bi moral biti datum začetka uporabe te uredbe enak kot datum začetka uporabe Uredbe (EU) št. 236/2012. Da pa bi se fizičnim in pravnim osebam omogočilo dovolj časa za obravnavo seznama izvzetih delnic v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 236/2012, bi morali priprava navedenega seznama in njegova poznejša objava na spletni strani organa ESMA potekati dovolj časa pred začetkom uporabe Uredbe (EU) št. 236/2012. Zato se mora metoda za izračun prometa za določitev glavnega mesta trgovanja z delnico uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(9)

Ker Uredba (EU) št. 236/2012 določa, da bi bilo treba zavezujoče tehnične standarde sprejeti, preden se navedena uredba začne koristno uporabljati, in ker je ključno, da se pred 1. novembrom 2012 določi zahtevane neključne elemente za spodbujanje skladnosti z navedeno uredbo s strani udeležencev na trgu in izvrševanje pristojnih organov, mora ta uredba začeti veljati na dan po objavi.

(10)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je organ ESMA predložil Komisiji.

(11)

Organ ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

(a)

natančne informacije o neto kratkih pozicijah, ki jih mora fizična ali pravna oseba predložiti pristojnim organom in razkriti javnosti v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 236/2012;

(b)

natančne informacije, ki jih mora pristojni organ predložiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) št. 236/2012;

(c)

metodo za izračun prometa za določitev glavnega mesta trgovanja z delnico v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2012.

(a)

dnevni skupek neto kratkih pozicij v vsaki posamezni delnici iz glavnega borznega indeksa lastniških vrednostnih papirjev, kot je določil ustrezen pristojni organ;

(b)

četrtletni skupek neto kratkih pozicij v vsaki posamezni delnici, ki je ni v indeksu iz točke (a);

(c)

dnevni skupek neto kratkih pozicij za vsakega posameznega izdajatelja državnega vrednostnega papirja;

(d)

kadar je ustrezno, dnevni skupek nekritih pozicij v poslih kreditnih zamenjav izdajatelja državnega vrednostnega papirja.

(a)

javno dostopne informacije;

(b)

podatke o transakcijah, pridobljene v skladu s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3);

(c)

informacije z mest trgovanja, kjer se trguje z zadevno delnico;

(d)

informacije, ki jih je predložil drug pristojni organ, vključno s pristojnim organom tretje države;

(e)

informacije, ki jih je predložil izdajatelj zadevne delnice;

(f)

informacije drugih tretjih strani, vključno s tistimi, ki zagotavljajo podatke.

(a)

uporablja javno razpoložljive informacije in jim daje prednost pred drugimi viri informacij;

(b)

informacije zajemajo vsa obdobja trgovanja v zadevnem obdobju, ne glede na to, ali se je z delnico trgovalo v vseh obdobjih trgovanja ali ne;

(c)

se vhodne transakcije, ki so vključene v izračune, upošteva le enkrat;

(d)

se transakcij, o katerih se je poročalo prek mesta trgovanja, izvršene pa so bile zunaj navedenega mesta, ne upošteva.

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/11

(1)

Cilj te uredbe je določitev seznama izvzetih delnic kot potrebnega koraka za javno razkritje kratkih pozicij v vseh delnicah, ki niso izvzete, in pogojev, pod katerimi bi bilo navedene informacije treba posredovati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu "ESMA"). Zato je bistveno, da se oblikujejo tudi pravila o ureditvah in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s temi delnicami, ki niso izvzete. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami o prodaji na kratko, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je primerno vse izvedbene tehnične standarde, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) št. 236/2012, vključiti v eno uredbo.

(2)

Da se zagotovi enotna uporaba Uredbe (EU) št. 236/2012 v zvezi z informacijami, ki jih morajo pristojni organi predložiti organu ESMA, in učinkovitejša obdelava navedenih informacij, bi bilo treba informacije izmenjavati elektronsko, in sicer na varen način z uporabo standardne predloge.

(3)

Pomembno je, da se omogočita enostaven dostop do podatkov o neto kratkih pozicijah in ponovna uporaba navedenih podatkov, ki se trgu razkrijejo prek osrednjih spletnih strani, ki jih upravlja in nadzoruje pristojni organ. Ti podatki bi se v ta namen morali zagotoviti v obliki, ki omogoča njihovo prožno uporabo in ki jih ne omejuje le na statične faksimile dokumentov. Kadar je tehnično mogoče, bi se morale uporabiti strojno berljive oblike, da se uporabnikom omogoči obdelava informacij na strukturiran in stroškovno učinkovit način.

(4)

Da se zagotovi dostop do teh informacij na trgu poleg razkritja na osrednji spletni strani, ki jo upravlja ali nadzira pristojni organ, bi bilo treba dostop do natančnih informacij o neto kratki poziciji javnosti omogočiti tudi na druge načine.

(5)

Za uporabnike je ključno, da imajo pri javnem razkritju posameznih neto kratkih pozicij v delnicah nad zadevnim pragom za objavo na voljo dve osnovni komponenti. Zajemati bi morali strnjen seznam ali razpredelnico neto kratkih pozicij nad pragom za objavo, ki so v času spremljanja osrednje spletne strani neporavnane, in seznam ali razpredelnico s historičnimi podatki o vseh objavljenih posameznih neto kratkih pozicijah.

(6)

Kadar neto kratka pozicija v delnicah pade pod zadevni prag za razkritje, bi bilo treba objaviti natančne informacije, vključno z dejanskim obsegom pozicije. Da bi se izognili negotovosti uporabnikov, ki spremljajo osrednje spletne strani, razkritja pozicij, ki so padle pod prag 0,5 % izdanega delniškega kapitala zadevne družbe, ne bi smela biti stalno navedena poleg aktualnih pozicij, ampak bi morala biti na voljo kot historični podatki, potem ko so bili prikazani 24 ur.

(7)

Da se zagotovi dosleden in jasen okvir, ki pa je prožen, je pomembno določiti vrste dogovorov o izposoji in drugih izterljivih terjatvah s podobnim učinkom ter vrste ureditev s tretjo stranjo, ki ustrezno zagotavljajo, da bodo delnice ali državni dolžniški instrumenti na voljo za poravnavo, prav tako pa določiti merila, ki jih morajo izpolnjevati taki dogovori in ureditve.

(8)

Uporaba pravice do vpisa novih delnic v zvezi s prodajo na kratko lahko ustrezno zagotovi razpoložljivost za poravnavo le, če je ureditev takšna, da je poravnava prodaje na kratko zagotovljena, ko zapade. Zato je treba določiti pravila za zagotovitev, da so delnice, ki izhajajo iz pravice do vpisa, na voljo na dan poravnave ali pred njo ter v obsegu, ki je vsaj enakovreden številu delnic, ki se nameravajo prodati na kratko.

(9)

Pri določanju časovno omejenih ureditev potrjevanja je pomembno določiti časovni okvir za pokritje prodaje na kratko z nakupi, ki so nekako združljivi z različnimi cikli poravnave v različnih jurisdikcijah.

(10)

Za ustrezno zagotovitev, da so instrumenti na voljo za poravnavo, kadar ima fizična ali pravna oseba, ki sklene prodajo na kratko, ureditev s tretjo stranjo, pri čemer je le-ta potrdila, da je instrument na voljo, je ključno zaupanje, da je tretja stran, če ima sedež v tretji državi, ustrezno nadzorovana ter da so na voljo ustrezne ureditve izmenjave informacij med nadzorniki. Takšne ustrezne ureditve bi lahko vključevale podpis memoranduma o soglasju Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO).

(11)

Za zagotavljanje ustreznega izvajanja zahteve za ugotavljanje, ali je glavno mesto trgovanja z delnico zunaj Unije, bi bilo treba oblikovati prehodne ureditve za prvo določitev seznama izvzetih delnic v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 236/2012. Čeprav bo seznam izvzetih delnic veljal dve leti, pa je treba zagotoviti tudi nekaj prožnosti, saj se bodo pojavili primeri, ko bo v navedenem obdobju morda potrebna posodobitev seznama.

(12)

Za zagotovitev skladnosti bi moral biti datum začetka uporabe te uredbe enak kot datum začetka uporabe Uredbe (EU) št. 236/2012. Da pa bi se fizičnim in pravnim osebam omogočilo dovolj časa pri obravnavi seznama izvzetih delnic v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2012, bi morali priprava navedenega seznama in njegova poznejša objava na spletni strani organa ESMA potekati dovolj časa pred začetkom uporabe Uredbe (EU) št. 236/2012. Zato bi se morale določbe o datumu in obdobju izračunov glavnega mesta trgovanja, datumu priglasitve delnic z glavnim mestom trgovanja zunaj Unije organu ESMA in veljavnosti seznama izvzetih delnic uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(13)

Ker Uredba (EU) št. 236/2012 določa, da bi bilo treba zavezujoče tehnične standarde sprejeti, preden se navedena uredba dejansko začne uporabljati, in ker je ključno, da se pred 1. novembrom 2012 določi zahtevane neključne elemente za spodbujanje skladnosti z navedeno uredbo s strani udeležencev na trgu in izvrševanje pristojnih organov, mora ta uredba začeti veljati na dan po objavi.

(14)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je organ ESMA predložil Komisiji.

(15)

Organ ESMA je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (2) –

(a)

sredstva, s katerimi lahko fizične ali pravne osebe razkrijejo informacije o neto kratkih pozicijah, in obliko informacij, ki jih pristojni organi predložijo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu "ESMA") v skladu s členoma 9(6) in 11(4) Uredbe (EU) št. 236/2012;

(b)

vrste dogovorov, ureditev in ukrepov, ki ustrezno zagotavljajo, da so delnice na voljo za poravnavo, ter vrste dogovorov ali ureditev, ki ustrezno zagotavljajo, da so državni vrednostni papirji na voljo za poravnavo v skladu s členoma 12(2) in 13(5) Uredbe (EU) št. 236/2012;

(c)

datum in obdobje za izračune glavnega mesta trgovanja, priglasitev organu ESMA in učinkovitost zadevnega seznama v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 236/2012.

(a)

jih objavijo v obliki, določeni v Prilogi I, tako, da se javnosti, ki spremlja spletno stran, omogoči dostop do ene ali več razpredelnic, ki zajemajo vse zadevne informacije o pozicijah glede na izdajatelja delnice;

(b)

uporabnikom omogočajo ugotavljanje in filtriranje informacij o tem, ali so neto kratke pozicije v delnici izdajatelja v času dostopanja do spletne strani, dosegle ali presegle ustrezen prag za objavo;

(c)

zagotavljajo historične podatke o objavljenih neto kratkih pozicijah izdajatelja delnice;

(d)

vključujejo, kadarkoli je tehnično mogoče, prenosljive datoteke z objavljenimi in historičnimi neto kratkimi pozicijami v strojno berljivi obliki, kar pomeni, da so datoteke zadostno strukturirane za uporabo s programsko opremo, pri čemer je mogoča določitev zanesljivih posameznih dejstev in njihove notranje strukture;

(e)

kažejo dnevne neto kratke pozicije, skupaj z informacijami iz točke (b), ki so objavljene, ker so padle pod prag za objavo, ki znaša 0,5 % izdanega delniškega kapitala, nato pa se navedene informacije odstranijo in prenesejo v oddelek historičnih podatkov.

(a)

standardizirane terminske pogodbe in zamenjave: terminske pogodbe in zamenjave, ki vodijo k fizični poravnavi zadevnih delnic ali državnih vrednostnih papirjev ter zajemajo vsaj število delnic ali državnih vrednostnih papirjev, ki jih fizična ali pravna oseba želi prodati na kratko, in ki se sklenejo pred prodajo na kratko ali istočasno z njo ter navajajo datum izročitve ali zapadlosti, ki zagotavlja poravnavo prodaje na kratko ob zapadlosti;

(b)

opcije: opcije, ki vodijo k fizični poravnavi zadevnih delnic ali državnih vrednostnih papirjev ter zajemajo vsaj število delnic ali državnih vrednostnih papirjev, ki jih fizična ali pravna oseba želi prodati na kratko, in ki se sklenejo pred prodajo na kratko ali istočasno z njo ter navajajo datum zapadlosti, ki zagotavlja poravnavo prodaje na kratko ob zapadlosti;

(c)

dogovori o poslih začasnega nakupa in prodaje: dogovori o ponovnem nakupu, ki zajemajo vsaj število delnic ali državnih vrednostnih papirjev, ki jih fizična ali pravna oseba želi prodati na kratko, in ki se sklenejo pred prodajo na kratko ali istočasno z njo ter navajajo datum ponovnega odkupa, ki zagotavlja poravnavo prodaje na kratko ob zapadlosti;

(d)

stalni dogovori ali obnavljajoči se instrumenti: sporazum ali instrument, ki se sklene pred prodajo na kratko ali istočasno z njo in ima vnaprej določeno število posebej določenih delnic ali državnih vrednostnih papirjev, ki v času prodaje na kratko zajema vsaj število delnic ali državnih vrednostnih papirjev, ki jih fizična ali pravna oseba želi prodati na kratko, ter navaja datum izročitve ali zapadlosti, ki zagotavlja poravnavo prodaje na kratko ob zapadlosti;

(e)

sporazumi, ki zadevajo pravice do vpisa: sporazumi, ki zadevajo pravice do vpisa, pri čemer ima fizična ali pravna oseba pravico do vpisa novih delnic istega izdajatelja in razreda, ki zajemajo vsaj število delnic, ki jih fizična ali pravna oseba želi prodati na kratko, če je fizična ali pravna oseba upravičena do prejema delnic na dan poravnave prodaje na kratko ali pred njim;

(f)

druge terjatve ali dogovori, ki vodijo do izročitve delnic ali državnih vrednostnih papirjev: dogovori ali terjatve, ki zajemajo vsaj število delnic ali državnih vrednostnih papirjev, ki jih fizična ali pravna oseba želi prodati na kratko, in ki se sklenejo pred prodajo na kratko ali istočasno z njo in navajajo datum izročitve ali zapadlosti, ki zagotavlja poravnavo prodaje na kratko ob zapadlosti.

(a)

za potrditve razpoložljivosti: potrditev tretje strani pred prodajo na kratko, ki jo sklene fizična ali pravna oseba, o tem, da bodo delnice pravočasno na voljo za poravnavo ob upoštevanju obsega morebitne prodaje in tržnih pogojev in ki navaja obdobje, v katerem je delnica na voljo; in

(b)

za potrditve zadržanja: potrditev tretje strani pred sklenjeno prodajo na kratko o tem, da je vsaj zadržala zahtevano število delnic za navedeno osebo.

(a)

za zahtevke za potrditev: zahtevek fizične ali pravne osebe za potrditev tretje strani, ki navaja, da bo prodaja na kratko krita z nakupi na dan, ko se prodaja izvede;

(b)

za potrditve razpoložljivosti: potrditev tretje strani pred sklenjeno prodajo na kratko o tem, da bodo delnice pravočasno na voljo za poravnavo ob upoštevanju obsega morebitne prodaje in tržnih pogojev, in ki navaja obdobje, v katerem so delnice na voljo;

(c)

za potrditve enostavne izposoje ali nakupa: potrditev tretje strani pred sklenjeno prodajo na kratko o tem, da si je delnice v zadevni količini mogoče enostavno izposoditi ali jih kupiti ob upoštevanju tržnih pogojev in drugih informacij o izročitvi delnic, ki so na voljo navedeni tretji strani, ali če take potrditve tretje strani ni, da je vsaj zadržala zahtevano število delnic za fizično ali pravno osebo;

(d)

za spremljanje: ukrep fizične ali pravne osebe za spremljanje obsega prodaje na kratko, ki ni krita z nakupi;

(e)

za navodila v primeru nekritja: ukrep fizične ali pravne osebe v primeru izvedenih prodaj na kratko, ki niso krite z nakupi istega dne, o tem, da takoj posreduje navodilo tretji strani, da priskrbi delnice za kritje prodaje na kratko, kar bo zagotovilo pravočasno poravnavo.

(a)

za potrditve razpoložljivosti: potrditev tretje strani pred sklenjeno prodajo na kratko o tem, da bodo delnice pravočasno na voljo za poravnavo ob upoštevanju obsega morebitne prodaje in tržnih pogojev, in ki navaja obdobje, v katerem je delnica na voljo;

(b)

za potrditve enostavne izposoje ali nakupa: potrditev tretje strani pred sklenjeno prodajo na kratko o tem, da si je delnice v zadevni količini mogoče enostavno izposoditi ali jih kupiti ob upoštevanju tržnih pogojev in drugih informacij o izročitvi delnic, ki so na voljo navedeni tretji strani, ali če take potrditve tretje strani ni, da je vsaj zadržala zahtevano število delnic za fizično ali pravno osebo; in

(c)

za navodila za kritje: kadar izvedena prodaja na kratko ne bo krita z nakupi ali izposojo, ukrep o tem, da bo fizična ali pravna oseba tretji strani takoj posredovala navodila, da priskrbi delnice za kritje prodaje na kratko, kar bo zagotovilo pravočasno poravnavo.

(a)

v primeru investicijske družbe: družba, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 2;

(b)

v primeru centralne nasprotne strani: stran, ki poravna zadevne delnice ali državne vrednostne papirje;

(c)

v primeru sistema poravnave vrednostnih papirjev: sistem, kakor je opredeljen v Direktivi 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki poravna plačila v zvezi z zadevnimi delnicami ali državnimi vrednostnimi papirji;

(d)

v primeru centralne banke: banka, ki sprejme zadevne delnice ali državne vrednostne papirje kot zavarovanje ali izvaja transakcije na odprtem trgu ali posle začasnega nakupa in prodaje v zvezi z zadevnimi delnicami ali državnimi vrednostnimi papirji;

(e)

v primeru nacionalnega subjekta za upravljanje dolga: subjekt zadevnega izdajatelja državnih vrednostnih papirjev;

(f)

katera koli druga oseba, ki mora od članice evropskega sistema finančnega nadzora dobiti dovoljenje ali registracijo v skladu z zakonodajo Unije in izpolnjuje zahteve iz odstavka 2;

(g)

oseba s sedežem v tretji državi, ki je odobrena ali registrirana in jo nadzira organ v navedeni tretji državi, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 2, če je organ tretje države stranka ustrezne ureditve o sodelovanju glede izmenjave informacij z ustreznim pristojnim organom.

(a)

sodeluje pri upravljanju izposoje ali nakupu zadevnih delnic ali državnih vrednostnih papirjev;

(b)

predloži dokazila o takšnem sodelovanju; in

(c)

lahko na zahtevo svojim nasprotnim stranem predloži dokazila o svoji sposobnosti izročitve ali obdelave izročitve delnic ali državnih vrednostnih papirjev na dneve, za katere se je zavezala, vključno s statističnimi dokazili.

(a)

se vsi izračuni za določitev glavnega mesta trgovanja izvedejo takoj, ko nastanejo zadevne okoliščine, in ob upoštevanju dveletnega obdobja pred dnevom izračuna;

(b)

o svoji odločitvi obvesti organ ESMA takoj in, če je ustrezno, pred dnevom uvrstitve v trgovanje na mestu trgovanja v Uniji.

(a)

so delnice družbe stalno umaknjene iz trgovanja na glavnem mestu trgovanja zunaj Unije;

(b)

so delnice družbe stalno umaknjene iz trgovanja na mestu trgovanja v Uniji;

(c)

so delnice družbe, ki so bile prej uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja zunaj Unije, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja v Uniji.

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/19

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/21

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/23

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1256/2011 z dne 30. novembra 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2012 uporabljajo v Baltskem morju in spremembah Uredbe (EU) št. 1124/2010 (2) določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/25

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2012 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (2), določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/27

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za amonijev klorid. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz amonijevega klorida, kot je opredeljen v Prilogi, kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 31. januarja 2012 (2) navedla, da pripravek iz amonijevega klorida, kot je opredeljen v Prilogi, v predlaganih pogojih uporabe in omejenem obdobju krmljenja nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njegova uporaba zniža pH urina jagnjet za pitanje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz amonijevega klorida, kot je opredeljen v Prilogi, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/29

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 20. decembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 9. novembra 2011 vložilo Evropsko združenje za kovine (Eurométaux) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v zvitkih Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, proizvajalce v primerljivi državi, uvoznike, distributerje, druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Pritožnik, drugi proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki iz LRK, uvozniki in distributerji so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je pozvala uvoznike in proizvajalce izvoznike, da se javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom (opredeljenim v oddelku 3) v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011.

(7)

Komisija je proizvajalcem Unije v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije pred začetkom preiskave. Navedeni vzorec so sestavljale štiri največje znane družbe ali skupine družb v Uniji.

(8)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (24), sta zgolj dva nepovezana uvoznika predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov ni več potrebno. Tretja družba uvoznica je predložila vlogo brez izpolnjenega vprašalnika.

(9)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (26), je 14 proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija od teh strani prejela, je bil izbran vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo.

(10)

Da bi proizvajalcem izvoznikom omogočili predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če bi tako želeli, je Komisija poslala obrazce za zahtevek vsem kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK. Javili sta se dve družbi in zahtevali TGO, ena je bila v izbranem vzorcu, druga pa ne. Prošnje za IO so podale družbe iz vzorca in družba, ki je zahtevala TGO, vendar ni bila v vzorcu.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili do roka, določenega v obvestilu o začetku, in sicer štirim vzorčenim družbam in vsem drugim družbam, da bi lahko zahtevale individualno preiskavo. Vprašalnike je poslala tudi drugim stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in sicer štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočim uvoznikom v Uniji, uporabnikom in združenjem potrošnikov.

(12)

Prejela je odgovore treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije in dveh nepovezanih uvoznikov. Vprašalnike za uporabnike je vrnilo tudi šest prodajalcev na drobno.

(13)

Komisija ni prejela zahtevkov za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Informacije o stroških glavne posredne surovine pri proizvodnji aluminijaste folije, tj. primarnega aluminija, so bile pridobljene na borzi Shanghai Futures Exchange („borza SHFE“ ali „Borza“), glavni trgovalni platformi aluminija na Kitajskem. Treba je bilo pridobiti informacije o svetovnih trgih in cenah na borzi London Metal Exchange („LME“), ki je prav tako sprejela informativni obisk. Borza SHFE je predložila pisne informacije, ki jih je zahtevala Komisija. Komisija je predlagala tudi informativni obisk borze SHFE, ki so ga najprej odobrili. Pozneje pa je borza SHFE ocenila, da bi bila za tak obisk potrebna odobritev kitajske vlade. Na drugi strani so kitajske oblasti zanikale, da bi bila takšna odobritev potrebna. Sčasoma je borza SHFE svojo začetno odobritev spremenila in sklenila, da obiska ne odobri.

(16)

Informativni obisk se je izvedel tudi na borzi Shanghai Metals Markets („SMM“), ki je ponudnica in izdajateljica informacij o cenah v Šanghaju.

(17)

Preiskava dampinga in škode je obsegala obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(18)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline 0,007 mm ali več, vendar manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana in ne dalje obdelana, reliefna ali ne, v lahkih zvitkih z maso največ 10 kg („zadevni izdelek“ ali „aluminijasta folija v zvitkih“ ali „AHF“). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10.

(19)

Zadevni izdelek se na splošno uporablja kot potrošniški izdelek za pakiranje in drugo uporabo v gospodinjstvu/gostinstvu. Opredelitvi izdelka ni ugovarjal nihče.

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijasta folija v zvitkih, ki se proizvaja v LRK in se iz nje izvaža, aluminijasta folija v zvitkih, ki jo proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije v Uniji, ter aluminijasta folija v zvitkih, ki jo proizvaja in prodaja sodelujoči turški proizvajalec v Turčiji (primerljiva država), enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so v osnovi namenjene podobni uporabi, zato jih lahko v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejemo za enake.

(21)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo za ugotavljanje škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec so sestavljale štiri največje družbe (skupine družb) izmed več kot trideset proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobne izdelke. Vzorec je bil izbran na osnovi obsega prodaje proizvajalcev, njihove velikosti in geografskega položaja v Uniji, predlagani vzorec pa je predstavljal 44 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložijo pripombe o ustreznosti te izbire. Po roku za pripombe je bila ena od zainteresiranih strani mnenja, da bi moral biti v vzorcu proizvajalec iz Združenega kraljestva. V zvezi s tem je treba poudariti, da je družba proizvajalca iz Združenega kraljestva (del skupine Sphere Group) že bila v vzorcu. Končnemu vzorcu ni nasprotovala nobena druga zainteresirana stran, zato je bil vzorec potrjen.

(23)

Glede na potencialno veliko število uvoznikov, vključenih v postopek, je bilo skladno s členom 17 osnovne uredbe vzorčenje predvideno v obvestilu o začetku.

(24)

Le dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in bila pripravljena sodelovati. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(25)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotavljanje dampinga v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(26)

Skupno 14 proizvajalcev izvoznikov v LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Te družbe so izvozile okrog 7 800 ton, tj. okrog 60 % kitajskega izvoza na trg EU v OP. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od teh strani, je izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov z največjim reprezentativnim obsegom proizvodnje, prodaje in izvoza, ki jih je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Ena od vzorčenih družb je pozneje prekinila sodelovanje, druga pa je Komisijo obvestila, da so bile informacije, ki jih je predložila Komisiji na obrazcu za vzorčenje, napačne. Na osnovi teh novih informacij je bilo sklenjeno, da se to družbo iz vzorca družb izključi. Komisija je v vzorec povabila dve drugi družbi. S sodelujočimi proizvajalci izvozniki, misijo LRK v EU in pritožnikom se je posvetovala o končni sestavi vzorca. Temu izboru ni nasprotovala nobena zainteresirana stran. Zato je še ena izmed novo vzorčenih družb prekinila sodelovanje. Končni vzorec je zato obsegal tri proizvajalce izvoznike v LRK, ki so obsegali okoli 30 % uvoza zadevnega izdelka v Unijo v času OP in so predstavljali 50 % obsega prodaje štirinajstih proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili podatke za vzorčenje.

(27)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(28)

Javili sta se družbi CeDo Shanghai Co. Ltd. („CeDo Shanghai“) in Shanghai Blue Diamond Co. Ltd. („Blue Diamond“) ter zahtevali TGO. Kot je pojasnjeno zgoraj, je bila za vzorec izbrana zgolj družba CeDo Shanghai, druga pa ne. Glede na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v primeru C-249/10 Ρ Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu Evropske unije je bilo odločeno, da se proučijo vse vloge za zahtevek TGO, ki so prispele v roku – torej zahtevka dveh zgoraj navedenih družb.

(29)

Zahtevka za TGO sta bila analizirana s pomočjo petih meril, ki jih določa člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Merila za TGO so na kratko in zgolj zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(30)

Preiskave o zahtevkih TGO na kraju samem so bile opravljene v prostorih teh družb.

(31)

V skladu z merilom 1 člena 2(7)(c) TGO ni bila odobrena nobeni od dveh družb zaradi dokazov, da je bila cena osnovne surovine aluminija na začetku proizvodne verige izkrivljena. Izkrivljanja so bila ugotovljena tudi pri ceni vmesne surovine, aluminijasti foliji v velikih zvitkih, kot je opisano v nadaljevanju. Družbi prav tako nista izpolnjevali drugih meril, kot je razloženo v nadaljevanju.

(32)

Aluminijasta folija v malih zvitkih se proizvaja po enostavnem postopku previjanja, rezanja in pakiranja aluminijaste folije iz velikih v male zvitke. Glavna surovina za proizvodnjo aluminijaste folije je primarni aluminij. Primarni aluminij predstavlja približno od 60 do 70 % stroškov proizvodnje tega izdelka glede na preiskavo, zato je to glavni vir stroškov proizvodnje. To se odraža pri kotiranju nabavnih in prodajnih cen za aluminijasto folijo na podlagi referenčne cene za primarni aluminij (aluminijasti ingoti) in proizvodne/konverzijske pristojbine. Družbe, ki so zahtevale TGO, so dejansko kupovale aluminijasto folijo v velikih zvitkih na osnovi prodajnih pogodb, ki so določale cene aluminijaste folije v velikih zvitkih skladno s ceno primarnega aluminija, ki jih je objavila borza SMM, izdajateljica informacij o cenah za različne kovine, ki te cene navaja na osnovi promptnih borznih cen na območju Šanghaja. Objava SMM zelo dobro predstavlja cene aluminija na domačem trgu. Te cene se tesno ujemajo s cenami, navedenimi na borzi SHFE, kjer se izvede večina transakcij na Kitajskem.

(33)

Svetovna referenca za ceno primarnega aluminija kot blaga je kotiranje na borzi LME. Cena aluminija na kitajskem notranjem trgu znatno odstopa od cen na borzi LME. Spodnji diagram prikazuje razlike med cenami na borzah LME in SHFE v OP, v razponu med +500 in -90 USD/tono. V času preiskave je bila kotacija na borzi LME v mesečnem povprečju več kot 9 % višja od tiste na borzi SHFE (neto cena), pri tem pa je sredi obdobja razlika dosegla +23 %. Omeniti je treba tudi, da je bilo v zadnjem delu OP, ko so se cene v svetovnem merilu zniževale zaradi zmanjševanja povpraševanja na trgu, mogoče zaznati nasprotno gibanje cen na borzi SHFE (kar je povzročilo, da so se cene dvignile celo za 3 % nad cene na borzi LME), ki še bolj kaže na izkrivljanje cen, ki prevladuje na tem trgu.

(34)

Te bistvene razlike v cenah primarnega aluminija v primerjavi s preostalim svetom, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, naj bi bile posledica kombinacije več dejavnikov, ki jih spodbuja država, in občutnega vmešavanja države v notranji trg z mnogimi instrumenti. Temu vplivu države sta posledično sledila oblikovanje in obstoj dokaj osamljenega notranjega trga za primarni aluminij na Kitajskem, ki je ločen od tržnih sil.

(35)

Prvič, borzo SHFE nadzoruje Kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje („CSRC“). Borza SHFE izvaja svojo dejavnost v skladu z uredbo o upravljanju terminskega trgovanja, ukrepi upravljanja terminskega trgovanja in s svojim statutom. Več teh pravil, ki jih določa država in ki upravljajo Borzo, prispeva k nizki spremenljivosti, odstopanju in gibanju cen na borzi SHFE: dnevno nihanje cen je omejeno s 4 % nad ali pod poravnalno ceno prejšnjega trgovalnega dneva, trgovanje se izvaja manj intenzivno (do 15. dneva v mesecu), terminske pogodbe so omejene na največ 12 mesecev, odprti deleži trgovcev so količinsko omejeni, špekulacije o cenah pa so omejene.

(36)

Dostop do Borze je z zakonom omejen zgolj za kitajske trgovce, ki za trgovanje na Borzi potrebujejo tudi dovoljenje komisije CSRC. Tržni predstavniki članov borze SHFE lahko izvajajo zgolj transakcije, ki jih zahtevajo člani borze SHFE, naročil drugih organizacij pa ne smejo sprejemati ali trgovati za svoj račun. Fizične izročitve se lahko izvedejo zgolj v dovoljenih skladiščih v LRK, za razliko od mednarodnih borz, kjer se izročanje lahko izvaja po vsem svetu. Poleg tega je kitajski trg aluminija povsem osamljen, saj gre za področje zgolj fizičnih menjav (derivatov ne prodajajo). Posledično arbitraža z borzo LME ali drugimi trgi praktično ni mogoča, Borza pa deluje ločeno od svetovnega trga. Tako med temi trgi ne more priti do izenačenja.

(37)

Drugič, država se vmešava v mehanizme za določanje cen na borzi SHFE, saj je prek Urada za državne rezerve in drugih državnih organov v vlogi prodajalca primarnega aluminija in kupca. Kitajska vlada je, na primer, sprejela sveženj spodbud za omejitev učinkov gospodarske krize konec leta 2008, ta paket pa je vključeval shemo, ki je Uradu za državne rezerve predpisovala nakup aluminija iz talilnic, da bi podprla njegove ukrepe z umetnim zvišanjem povpraševanja na domačem trgu, ker je svetovna finančna/gospodarska kriza zmanjšala svetovno povpraševanje. Ti državno prirejeni nakupi so v prvi polovici leta 2009 znatno izkrivili cene. Pri tem je zanimivo, da so se cene ob koncu obdobja preiskave na kitajskem notranjem trgu obrnile v obratno smer v primerjavi s tistimi na svetovnih trgih.

(38)

Kitajska je opisala svojo politiko vmešavanja v sektor aluminija v svojem 12. petletnem razvojnem načrtu za aluminij (2011–15). Načrt navaja „prilagajanje davka in olajšav pri izvoznem davku ter ostale ekonomske vzvode, strog nadzor nad celotno količino širjenja in izvoza primarnih izdelkov“. V praksi to pomeni, da se kot orodje za spodbujanje industrije aluminija vključuje kombinacija posebnih davčnih shem. Ti instrumenti zmanjšujejo interes za izvoz primarnega aluminija iz LRK, medtem ko spodbujajo uvoz in proizvodnjo izdelkov s konca proizvodne verige (kot je zadevni izdelek), ki vsebujejo aluminij, za domači in izvozni trg.

(39)

S tem načrtom se nadaljuje politika, ki obstaja mnogo let, že iz prejšnjih načrtov. Poleg tega se ti načrti izvajajo več let, pri čemer se je v času OP izvajalo več ukrepov, ki so opisani spodaj. Te sheme so:

(40)

Tako država uporablja kombinacijo teh ukrepov za omejitev izvoza primarnega aluminija, kar pa povzroča povečano domačo proizvodnjo in nižanje njegove cene na domačem trgu.

(41)

Velika večina kitajskih talilnic aluminija je v državni lasti. Več industrijskih načrtov, ki jasno vplivajo na proizvodno zmogljivost in količino proizvedenega aluminija, zlasti sedanji 12. petletni načrt za industrijo aluminija (2011–2015) spodbuja strateški razvoj „aluminijastih izdelkov globoke obdelave in spodbuja proizvodnjo aluminija za povečanje industrijske verige“.

(42)

Zgoraj navedeni ukrepi Kitajske posledično štejejo kot dokaz za temeljno državno vmešavanje v odločitve podjetij v zvezi s pridobivanjem surovin in njihovimi proizvodnimi stroški. Sedanji kitajski sistem visokih izvoznih dajatev in pomanjkanja vračila DDV pri izvozu primarnega aluminija skupaj z odsotnostjo izvoznih davkov in delnega vračila DDV pri izvozu aluminijastih izdelkov s konca proizvodne verige, kot je zadevni izdelek, in državno vmešavanje pri določanju cen na borzi SHFE so privedli predvsem do položaja, v katerem so cene kitajskega primarnega aluminija in cene aluminijastih izdelkov s konca proizvodne verige (ki se uporabljajo tudi kot surovina pri proizvodnji drugih aluminijastih izdelkov) rezultat državnega posredovanja, ki je neodvisno od nihanja cen na mednarodnih trgih. To neposredno vpliva na odločitve družb pri pridobivanju aluminijastih surovin s konca proizvodne verige. Cene aluminija so bile od nekdaj izkrivljene, razen v zelo omejenem časovnem obdobju, kot je bilo omenjeno zgoraj, ko so očitno delovale druge državne prednostne naloge izkrivljanja, kar pa je omogočilo nepravično prednost za kitajske proizvajalce aluminijaste folije.

(43)

Ob upoštevanju, da primarni aluminij znaša približno 60 % proizvodnih stroškov aluminijaste folije v malih zvitkih, se ta razlika odraža v nepravični in občutni stroškovni prednosti za kitajske proizvajalce, ki je odločilna za izdelek, podoben splošnemu blagu, kot je aluminijasta folija v malih zvitkih.

(44)

V družbi CeDo Shanghai so po razkritju izpodbijali ugotovitve Komisije. Prvič, trdili so, da so nekatere ugotovitve Komisije napačne in neskladne, kar negativno vpliva na splošne ugotovitve o poslovnih odločitvah podjetij v LRK. Posebej so navedli, da dostop do borze SHFE ni omejen na kitajske državljane, saj lahko odprejo račun borzni posredniki, ki imajo dovoljenje za trgovanje na borzi SHFE. Na splošno v družbi niso oporekali dejstvu, da nadzorovani ukrepi Kitajske obstajajo, vendar po njihovem mnenju namen teh ukrepov ni izkrivljanje cen in zagotavljanje majhne spremenljivosti cen na trgu, temveč preprečevanje špekulacij in morebitnih napak pri izvedbi transakcij. Drugič, v družbi so trdili, da so bila odstopanja v ceni in vrzeli med borzama SHFE in LME v OP majhne, vključno v obdobju, ko so bile cene v LRK celo višje kot drugje. Posledično je stroškovna prednost kitajskih proizvajalcev, ki naj bi obstajala zaradi znižanja cen, minimalna, če sploh obstaja. Nadalje razlagajo, da je do obratnega gibanja cen ob koncu OP prišlo, ker je bilo kitajsko gospodarstvo leta 2011 še vedno v rasti, zato ni bilo posledica izkrivljanja, ki naj bi ga povzročila država. Kot zadnje so trdili, da navedeni mehanizmi ali postopki nimajo znatnega učinka na odločitve družbe o stroškovni politiki in politiki oblikovanja cen.

(45)

Navedbe družbe niso v nasprotju z ugotovitvami Komisije, da lahko na tej Borzi trgujejo zgolj kitajski borzni posredniki. Navedbe družbe v zvezi z namenom in s ciljem državnih ukrepov pa so vprašljive in v tej fazi dodatni dokazi niso bili predloženi. Nepomembno je namreč, zakaj so bile te uredbe in omejitve uveljavljene. Vprašanje je, ali je njihov skupni učinek ustvaril ločeni domači trg aluminija, na katerem gibanje cen ni sledilo tistemu na svetovnih trgih. V zvezi s tem je treba omeniti tudi, da kitajske oblasti ob razkritju tega niso komentirale. Kot je sklenjeno v uvodni izjavi (43), je izkrivljanje na kitajskem trgu aluminija (zmanjšano za 9 % razlike v ceni v OP) dovolj veliko, da povzroča nepravično občutno stroškovno prednost za kitajske proizvajalce izdelkov, podobnih splošnemu blagu, kot je zadevni izdelek. Te stroškovne prednosti ni mogoče razložiti z nobeno primerljivo prednostjo kitajskih proizvajalcev aluminija. Kot zadnje so vse sodelujoče družbe kupile surovino na kitajskem domačem trgu na osnovi pogodb, ki so indeksirane z lokalnimi cenovnimi kazalci za aluminij. Na odločitve posameznih družb torej jasno vplivajo državni ukrepi, ki ustvarjajo izkrivljeni trg aluminija.

(46)

V družbi Blue Diamond so pojasnili, da o cenah na borzi SMM ne odloča država ter da sta si borzi SMM in LME podobni, saj sta obe vir javnih informacij. Komisija ni menila, da bi cene neposredno določala država, zato je ta pripomba nepomembna. Drugič, javna dostopnost cen ne zagotavlja samodejno, da so rezultat tržnih sil.

(47)

Komisija je mnenja, da družba CeDo Shanghai ni izpolnila merila 3, saj je bilo njeno izplačilo posojila v tuji valuti odvisno od odobritve uprave za tuje borze, ki naj bi izkrivljeno vplivala na odločitve družbe pri izposojanju in torej tudi na finančne razmere.

(48)

V družbi CeDo Shanghai so izpodbijali ugotovitve Komisije v zvezi z merilom 3. Trdili so, da je registracija pri upravi za tuje borze praksa na ravni države in velja za vse družbe, ki vrnejo najeta posojila iz tujine, ter da gre zgolj za dobro vodenje kitajskih finančnih organov, ki zagotavljajo, da ne bi prišlo do neustreznih transakcij izven Kitajske. V družbi so nadalje trdili, da njihovi proizvodni stroški in celotne finančne razmere niso v nobenem primeru odvisni od te odobritve. Tako so v družbi CeDo trdili, da je opredelitev merila 3 s strani Komisije v tem pogledu pomanjkljiv.

(49)

Odločitve o financiranju so seveda med najpomembnejšimi odločitvami podjetij. Uredba o zunanjem dolgu, ki ga je predložila družba CeDo, jasno določa postopek odobritve za posojila izven Kitajske. Tako mora odločitve podjetij, ki se financirajo iz tujine, odobriti država, ki povzroči izkrivljanje njihovih finančnih razmer. Zato so bile trditve družbe zavrnjene.

(50)

Družba Blue Diamond ni izpolnila merila 1, saj uporablja večje oprostitve davka od dohodka. Izpolnila ni niti merila 2, saj nima jasne zbirke računovodskih evidenc, ki bi jo pregledali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in bi se uporabljala v vse namene. Kot zadnje družba ni mogla prikazati, da izpolnjuje merilo 3, ob dejstvu, da brezplačno uporablja industrijske prostore, kar izkrivlja njene stroške in finančne razmere.

(51)

V družbi so nekaj izmed teh ugotovitev izpodbijali. Trdili so, da oprostitev davka ne vpliva na izvozne cene, na katere se osredotočajo protidampinške preiskave. Trdili so tudi, da je družba pri računovodskih izkazih upoštevala kitajska pravila o DDV, in pojasnili, da so razlike v evidencah prodaje in računovodskih evidencah posledica pogodbenih pogojev ter da niso običajna praksa družbe. V družbi so nadalje potrdili, da na osnovi dogovora brezplačno uporabljajo večje industrijsko območje.

(52)

Pripombe v zvezi z dvojnim zaračunavanjem so bile v nasprotju z razlago in dokazi, ki so bili predloženi med preiskavo na mestu samem. Nadaljnjih dokazov v zvezi z dvojnim zaračunavanjem in, kot je trdila družba, s skladnostjo načina amortiziranja s pravili kitajskega DDV ni bilo. Kot zadnje je družba potrdila ugotovitve v zvezi z oprostitvijo davka in brezplačno uporabo industrijskega zemljišča. V zvezi s tem je treba poudariti, da vsa merila za ocenjevanje zahtevkov TGO niso strogo povezana z izvozno ceno, temveč je njihova vloga določiti, ali so pogoji za tržno gospodarstvo za proizvajalca pomembnejši glede na proizvodnjo in prodajo zadevnega podobnega izdelka. Poleg tega ni bilo izvedeno povpraševanje o cenah izvoza, saj družba ni zahtevala individualne preiskave in ni bila izbrana v vzorec.

(53)

Zato se TGO obema družbama zavrne.

(54)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki spadajo pod navedeni člen, uvede, če je to potrebno, dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(55)

Vse vzorčene družbe in družba Blue Diamond so zahtevale IO. Zahtevki so bili proučeni. Preiskava je pokazala, da vse vzorčene družbe in družba Blue Diamond izpolnjujejo vse pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(56)

Zato se je vsem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in družbi Blue Diamond odobrila IO.

(57)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(58)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabiti Združene države Amerike, in je zainteresirane strani pozvala, naj k temu predložijo pripombe.

(59)

Komisija ni prejela nobenih pomembnejših pripomb glede Združenih držav Amerike („ZDA“) kot predlagane primerljive države. Nobena zainteresirana stran ni predlagala druge primerljive države proizvajalke podobnih izdelkov.

(60)

Sodeloval ni noben proizvajalec iz ZDA, čeprav so bili vsi znani proizvajalci iz ZDA v času preiskave o tem obveščeni. Komisija je za sodelovanje prosila tudi proizvajalce v ostalih tretjih državah, ki so bile navedene v pritožbi, na primer Mehiko in Južno Afriko, vendar tudi iz teh držav niso sodelovali.

(61)

Komisija je sama poskušala najti druge proizvajalce v tretjih državah. Zato je poslala vprašalnike vsem znanim proizvajalcem iz ostalih tretjih držav (Turčija, Indija, Južna Koreja).

(62)

Pripravljenost za sodelovanje sta pokazala dva turška proizvajalca. Na koncu je en proizvajalec predložil odgovore na celotni vprašalnik in sprejel preveritveni obisk v njegovih prostorih.

(63)

Komisija je v nezaupni dokumentaciji, ki je na voljo, da jo zainteresirane strani proučijo, predložila oceno, ali je Turčija ustrezna primerljiva država. Nobena od zainteresiranih strani ni podala pripomb glede Turčije kot primerljive države.

(64)

Zato se začasno sklene, da je Turčija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(65)

Ker nobena od družb, ki je zaprosila za TGO, ni mogla dokazati, da v celoti izpolnjuje merila za TGO, ostali dve družbi, ki sta bili izbrani v vzorec, pa nista zaprosili za TGO, je bila določena normalna vrednost za vse kitajske izvozne proizvajalce, kot je razloženo v uvodni izjavi (57), na osnovi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo, ali konstruirane normalne vrednosti v Turčiji za podobni izdelek. Po določitvi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo v Uniji, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih sodelujočega turškega proizvajalca, ki je naveden v uvodni izjavi (14).

(66)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka turškega sodelujočega proizvajalca reprezentativna za zadevni izdelek, ki ga v Unijo izvažajo proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(67)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so veljale za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Zato je bilo določeno, kakšni so proizvodni stroški na turškem trgu v OP.

(68)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(69)

Če je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(70)

Če pri sodelujočem turškem proizvajalcu ni bilo domače prodaje te vrste izdelka, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(71)

Pri vrstah izdelkov, ki jih turški sodelujoči proizvajalec ni prodajal na domačem trgu, temveč je te izdelke prodajal na drugih trgih, se je normalna vrednost izračunala z dodajanjem PSU in dobička iste vrste izdelka, ki je bil prodan na drugih trgih, k stroškom proizvodnje. Če je šlo za vrste izdelkov, ki jih sodelujoči turški proizvajalec sploh ni prodajal, se je normalna vrednost izračunala z dodajanjem PSU in dobička vseh vrst izdelkov k stroškom proizvodnje.

(72)

V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili zneski za PSU in dobiček določeni na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka turškega proizvajalca.

(73)

Izvozna prodaja proizvajalcev izvoznikov v Unijo je potekala neposredno z neodvisnimi strankami ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji.

(74)

Če je bil izvoz v Unijo opravljen neposredno za neodvisne stranke v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(75)

Če so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih družb pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji. Opravljene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški ter dobičkom. V zvezi s stopnjo dobička je bil uporabljen dobiček, ki sta ga ustvarila dva nepovezana uvoznika zadevnega izdelka, saj je za dejanski dobiček povezanega uvoznika veljalo, da zaradi odnosa med proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom ni bil zanesljiv.

(76)

Ker je šlo pri kitajskem uvozu za zasebno blagovno znamko, so bile primerjave opravljene zgolj na osnovi prodaje izdelkov zasebnih blagovnih znamk turške sodelujoče družbe.

(77)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve za posredne davke, prevozne stroške, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške garancije in kredita so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Teža embalaže se v tej primerjavi ni upoštevala.

(78)

Z uporabo sistema PCN za razvrstitev vrste izdelka je bila ugotovljena nizka stopnja ujemanja za vse vzorčene proizvajalce izvoznike. Če ni bilo ugotovljenih neposrednih ujemanj, so se primerjale podobne vrste, pri razlikah pa je prišlo tudi do prilagoditev, kot npr. pri vrstah embalaže. Podrobnejši podatki iz primerjalne metode so bili zadevni strani sporočeni naknadno.

(79)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno in izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(80)

Tehtano povprečje teh treh stopenj dampinga je bilo izračunano za nevzorčene sodelujoče družbe.

(81)

Glede na nizko stopnjo sodelovanja iz LRK (okoli 60 %) bi bilo smiselno, da bi stopnja dampinga na ravni države, ki je v uporabi za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK, temeljila na najvišjih dampinških transakcijah sodelujočih izvoznikov.

(82)

Tako določene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, so:

Preglednica 1

Stopnje dampinga

(83)

V Uniji je 31 večinoma malih proizvajalcev ali skupin proizvajalcev podobnih izdelkov. V nadaljnjem besedilu navedenih kot „industrija Unije“ v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožnik Eurométaux je zastopal sedem proizvajalcev, katerih skupna proizvodnja je v času OP znašala približno 50 % celotne proizvodnje aluminijaste folije v zvitkih v Uniji. Vendar je treba poudariti, da so podatki, ki jih je priložil pritožnik in so bili preverjeni z ostalimi razpoložljivimi viri, obsegali vse znane družbe, ki proizvajajo in prodajajo zadevni izdelek na trgu Unije. Zato je bilo ocenjeno, da vsa proizvodnja podobnih izdelkov v Uniji znaša 91 000 ton v OP. Glede na to, da je pritožnik zbral ali imel na voljo informacije o vseh znanih družbah, ki proizvajajo in prodajajo zadevni izdelek na trgu Unije, bodo te informacije v tej preiskavi uporabljene kot makroekonomski kazalniki.

(84)

Potrošnja Unije je bila določena glede na obseg prodaje na trgu Unije, ki jo je izvedla industrija Unije, in uvoza na trg Unije. Te podatke je predložil pritožnik in so bili na voljo vsem zainteresiranim stranem. Podatki, ki so jih predložili proizvajalci Unije, so bili navzkrižno primerjani s podatki, ki jih je prejela Komisija v času mirovanja in vzorčenja. Podatki o uvozu tega izdelka za zadevno državo in tretje države so bili navzkrižno primerjani s podatki COMEXT, ki so bili na voljo na Eurostatu. Pritožnik je poudaril, da njegovi podatki o prodaji na trgu Unije že vsebujejo določene količine, proizvedene v LRK, in so že bile vključene v podatke o uvozu. Zato so bili od obsega prodaje odšteti nekateri nevzorčeni proizvajalci v EU, ki so uvažali tudi iz LRK. S tem odštetjem je bilo preprečeno dvojno štetje obsega prodaje v celotni potrošnji.

(85)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja Unije gibala tako:

Preglednica 1

Potrošnja v EU (v tonah)

(86)

V obravnavanem obdobju je skupna potrošnja na trgu EU zgolj nekoliko nihala. Ta stabilnost je posledica zrelosti trga EU za zadevni izdelek in ker se izdelek na splošno uporablja v gospodinjstvu, pri njem ni prišlo do nihanja kljub gospodarski krizi.

(87)

Pritožnik je prilagodil statistične podatke Eurostata na osnovi lastnega znanja o trgu in predložil obseg uvoza. Ta prilagoditev je bila potrebna, saj statistika oznak KN vključuje uvoz, ki ni zadevni izdelek. Prilagoditev je temeljila na poznavanju izvoza na trg EU iz različnih držav izvoznic in uvozni ceni, ki je pokazala, ali je šlo pri uvozu za zadevni izdelek ali ne. Natančni podatki in metodologija so bili na voljo zainteresiranim stranem v Prilogi 3 pritožbe. Glede na navedeno se je uvoz iz LRK v Unijo v obravnavanem obdobju razvijal tako:

Preglednica 2

Uvoz iz LRK

(88)

Po protidampinški preiskavi o glavni surovini in izdelku na začetku proizvodne verige (aluminijasta folija v velikih kolutih), katere posledica je bila uvedba dajatev za kitajske proizvajalce v letu 2009, se je obseg uvoza iz LRK bistveno povečal. Obseg uvoza zadevnega izdelka se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 200 %.

(89)

Tržni delež kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obravnavanem obdobju kaže isto enakomerno rast uvoza, od 4,5 % leta 2008 do 13,4 % v OP.

(90)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se gibale tako:

Preglednica 3

Cene uvoza iz LRK

(91)

Treba je omeniti, da kitajske uvozne cene v veliki meri sledijo kitajskim cenam surovin (v glavnem aluminijevim zlitinam). Vendar pa so se uvozne cene znižale za 3 % v OP v primerjavi z letom 2010, ko so se cene surovin zvišale za približno 4 % (glej preglednico spodaj).

Preglednica 4

Spreminjanje povprečnih kitajskih cen aluminija

(92)

Ker je šlo pri vsem znanem kitajskem uvozu za zasebne blagovne znamke, so bile primerjave nelojalnega nižanja (in nelojalnega nižanja ciljnih) cen narejene zgolj na osnovi izdelkov zasebnih blagovnih znamk v industrijski prodaji Unije.

(93)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so bile tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjane z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroški po uvozu.

(94)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal 10,0-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(95)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(96)

Makroekonomski kazalci (proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je predložil pritožnik in ki so bile navzkrižno primerjane s podatki sodelujočih proizvajalcev Unije.

(97)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (povprečne cene na enoto, zaposlenost, plače, produktivnost, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(98)

Zgornja preglednica kaže, da se je v obravnavanem obdobju proizvodnja zmanjšala kljub stabilni potrošnji v istem obdobju. Čeprav je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala zmerno stabilna, pa je izkoriščenost zmogljivosti sledila enakemu upadanju kot proizvodnja.

(99)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %, tržni delež pa je nenehno upadal, in sicer s 95,2 % leta 2008 na 85,2 % v OP.

(100)

Zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju je treba obravnavati v okviru stabilne potrošnje v istem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi (85).

(101)

Trend povprečnih prodajnih cen (z vključenimi izdelki z blagovno znamko in brez nje) v obravnavanem obdobju prikazuje zmanjšanje za 2 %. Kljub temu pa prodajne cene niso bile obravnavane kot zanesljivi kazalniki škode, saj so nanje močno vplivale cene surovin (večinoma aluminija), pri katerih je v obravnavanem obdobju prišlo do podobnega gibanja. Na splošno so se cene v letu 2010 in v OP zmanjšale zaradi nelojalnega nižanja cen, ki je navedeno v uvodni izjavi (94).

(102)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 6 %, čeprav so se plače na zaposlenega rahlo povečale. Poleg tega zmanjšanju števila zaposlenih ni sledilo povečanje produktivnosti, izgube pa so bile še večje, kot je navedeno v uvodni izjavi (99). Tako se je produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala. Najnižjo raven je dosegla leta 2009, nato pa se je leta 2010 začela izboljševati, vendar ni dosegla začetne ravni. V OP se je produktivnost vrnila na najnižjo raven iz leta 2009.

(103)

Kljub temu da so vzorčene družbe iz industrije Unije obdržale svoje zaloge na nizki ravni po sistemu proizvodnje po naročilu, je nekaj običajnih izdelkov ostalo na zalogi. Raven zalog se je znatno povečala v absolutnem smislu in v odstotkih proizvodnje. V zadevnem obdobju se je raven zalog ob koncu leta povečala s 6,7 % na 9,1 %.

(104)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da je bil neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izražen kot odstotek prihodkov od te prodaje. Tako izračunana dobičkonosnost je dosegla najvišjo raven leta 2009 zaradi zmanjšanih nabavnih stroškov glavne surovine (tj. aluminija). Dobiček se je od leta 2009 zmanjševal in dosegel 0,7 % v OP. Ti podatki o dobičkonosnosti obsegajo vse segmente trga, vključno z razmeroma dobičkonosnim segmentom z blagovno znamko, ki jo je konkurenca nizkocenovnega kitajskega uvoza veliko manj prizadela. Tako je zgolj segment zasebnih blagovnih znamk ustvarjal znatno izgubo v OP.

(105)

Zmožnost industrije Unije, da zbira kapital, ni bila navedena kot večja težava.

Preglednica 11

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(106)

Gibanje denarnega toka, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, in donosnost naložb sta sledila negativnemu gibanju, ki je bil enak donosnosti prihodkov od prodaje.

(107)

V letu 2008 je proizvajalec EU vlagal v dodatna skladišča. V drugih letih obravnavanega obdobja ni bilo ugotovljenih dodatnih vlaganj v vzorčenih družbah industrije Unije.

(108)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v rubriki damping. Vse določene stopnje so znatno nad stopnjo de minimis. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje dampinga na trg EU ne more biti zanemarljiv.

(109)

Preiskava je pokazala, da se je veliko kazalnikov škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, poslabšalo ali se ni razvijalo v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju. To velja zlasti za obdobje od leta 2010 do konca OP.

(110)

V obravnavanem obdobju se je ob stabilni potrošnji obseg uvoza iz LRK enakomerno in znatno povečal. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 9 %, njen tržni delež pa je padel za približno 10 odstotnih točk. Močno se je povečal tudi obseg zaloge industrije Unije, kar kaže na njeno nezmožnost, da bi izdelek prodala. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju enakomerno naraščal in nelojalno znatno nižal prodajne cene industrije Unije v OP.

(111)

Poleg tega so bili v letu 2010 in v OP resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, npr. denarni tok in dobičkonosnost.

(112)

Glede na navedeno se sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(113)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK industriji Unije povzročil škodo, ki jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da morebitne škode zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisali dampinškemu uvozu.

(114)

Ob koncu leta 2009 so bile uvedene protidampinške dajatve na velike kolute aluminijaste folije iz LRK. Po tem datumu se je uvoz tega izdelka (s konca proizvodne verige) hitro povečal. To povečanje sovpada s poslabšanjem razmer v industriji Unije.

(115)

Preiskava je pokazala, da je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju ostala stabilna, obseg dampinškega uvoza iz LRK pa se je močno povečal, čez 200 %. Povečal se je tudi tržni delež tega uvoza s 4,5 % leta 2008 na 13,4 % v OP (tj. za približno 9 odstotnih točk). Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 9 %, tržni delež pa je padel za 9 odstotnih točk, s 95,2 % leta 2008 na 85,2 % v OP.

(116)

V zvezi s cenovnim pritiskom je treba poudariti, da so kitajski proizvajalci izvozniki nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije v OP. Cenovni pritisk je pri večjih obsegih omogočil kitajskim proizvajalcem izvoznikom, da so sklenili pogodbe z večjimi strankami (prodajalci na drobno ali na debelo). Pri pogodbah, ki jih je industrija Unije obdržala, se je morala odreči višanju cen, s čimer je morala kompenzirati višanje cen aluminija. Nelojalno nižanje prodajnih cen v OP je znašalo približno 10 %, zato je v tem letu industrija Unije dvignila povprečne cene za 3 %, da bi odražale povečane stroške surovin, vendar pa so kitajski proizvajalci izvozniki znižali cene na trgu EU za približno 3 % (glej preglednico 3). Posledično je prišlo do občutnega poslabšanja dobičkonosnosti industrije Unije.

(117)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je bilo močno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ki se odraža zlasti s slabim finančnim stanjem, padcem obsega prodaje in tržnega deleža ter poslabšanjem več kazalnikov škode.

(118)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici. Gibanje količin in cen je predložil pritožnik in temeljijo na podatkih Eurostata.

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(119)

Uvoz iz tretjih držav (večinoma Indija, Rusija, Tajvan in Turčija) se je v obravnavanem obdobju povečal za 300 %. Kljub temu pa skupni tržni delež uvoza EU še vedno ostaja zanemarljiv. Zato ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(120)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju je prikazan v preglednici spodaj. Podatki o gibanju količin in cen so bili preverjeni pri vzorčenih proizvajalcih.

Preglednica 13

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(121)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju ni bil velik in nikoli ni predstavljal več kot 2 % proizvedenega obsega. Ujemal se je z gibanjem, podobnim obsegu prodaje na evropskem trgu. Spreminjanje izvoza zaradi majhnega obsega industrije Unije ni prispevalo k znatni škodi.

(122)

Gospodarska kriza v obravnavanem obdobju ni povzročila zmanjšanja potrošnje Unije. Kot bi lahko pričakovali pri neluksuznih izdelkih za gospodinjstvo, finančna kriza ni imela vpliva na potrošnjo AHF, ta izdelek ostaja v industriji predelave in pakiranja prehrambenih izdelkov zelo stabilen. Gospodarska kriza zato ni prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(123)

Konkurenca na trgu Unije je močna ob upoštevanju, da je industrija Unije precej raznolika (ima več kot 30 proizvajalcev) in da je močen maloprodajni sektor eden izmed njenih glavnih strank.

(124)

V mnogo letih je večina prodajalcev na drobno Evropske unije razvila lastne (zasebne) blagovne znamke, ki so v primeru AHF postopoma zmanjšale obseg prodaje lastnih blagovnih znamk proizvajalcev. To je proizvajalcem industrije Unije škodilo in utrpeli so upad prodaje bolj dobičkonosnega segmenta blagovnih znamk ter so bili ob večanju segmenta zasebnih blagovnih znamk prisiljeni v večjo medsebojno konkurenčnost.

(125)

To spreminjanje je postopoma trajalo več let, preiskava pa je pokazala, da so se posli z zasebnimi blagovnimi znamkami povečali zgolj s 83 % na 84 % od leta 2010 do OP. Zato kljub dejstvu, da je imelo to povečanje majhen vpliv na proizvajalce EU, to ne pojasni obsega škodljivih gibanj, ki so jih občutili.

(126)

Zainteresirane strani so bile mnenja, da je nihanje stroškov proizvodnje prispevalo k škodi predvsem cene aluminija.

(127)

Proizvodni stroški AHF so tesno povezani s spreminjanjem cen aluminija, ki je glavna surovina za proizvodnjo tega izdelka. Borza LME je svetovna referenca za cene aluminija.

Preglednica 14

Spreminjanje povprečnih cen aluminija na borzi LME

(128)

Spreminjanje, ki je razvidno zgoraj, je posledica finančne krize, ki se je začela približno oktobra 2008. Cene aluminija so se znižale zaradi zmanjšanega povpraševanja in so se do neke mere ponovno zvišale ob koncu OP. Industrija AHF običajno določi cene na osnovi referenc borze LME in doda stopnjo za kritje stroškov predelave in dobiček. To pomeni, da v normalnih okoliščinah nihanja referenc borze LME nimajo velikega vpliva na razmere v industriji AHF, saj se cene končnih izdelkov gibajo skladno s cenami na borzi LME. Pravzaprav je bila industrija Unije vedno v okolju, kjer so se cene aluminija spreminjale.

(129)

Izraženo je bilo tudi mnenje, da industrija Unije nima dovolj opreme, kar naj bi prispevalo k škodi. Treba je poudariti, da preiskava tega mnenja ni potrdila ter da so bili stroški predelave EU in Kitajske v celoti zelo podobni. Poleg tega bi neučinkovitost take vrste pomenila, da je dobičkonosnost industrije Unije nizka že več let, vendar pa ta trditev ne pojasni izgube tržnega deleža, obsega prodaje in dobičkonosnosti, do katere je prišlo med letom 2009 in OP.

(130)

Glede na zgoraj navedeno, nihanja cen aluminija ali domnevnega pomanjkanja proizvodne učinkovitosti ne moremo šteti kot razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(131)

Kot je bilo navedeno, je bila izkoriščenost zmogljivosti evropskih proizvajalcev v obravnavanem obdobju razmeroma nizka. Ker pa so proizvajalci Unije lahko uporabljali iste naprave tudi za previjanje drugih izdelkov (kot npr. folije za hrano), podatki o izkoriščenost zmogljivosti niso glavni dejavnik vzročne zveze. Podatki o izkoriščenosti zmogljivosti so bili nizki že v letih 2008 in 2009, ko so bile stopnja dobičkonosnosti in razmere v industriji na splošno zadovoljive.

(132)

Zato je bilo sklenjeno, da presežna zmogljivost ni bila bistveni razlog za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci EU.

(133)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza s poreklom iz LRK zlasti med letom 2010 in OP bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo, da je ta uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije v OP.

(134)

To povečanje obsega in tržnega deleža poceni dampinškega uvoza iz LRK je sovpadalo z negativnim spreminjanjem gospodarskega položaja industrije Unije. Položaj se je še poslabšal v OP, ko je industrija Unije nadalje izgubljala tržni delež in dobičkonosnost, drugi finančni kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb, pa so dosegli najnižjo raven.

(135)

Analiza drugih znanih dejavnikov, vključno z gospodarsko krizo, je pokazala, da vsak negativen učinek teh dejavnikov ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(136)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je začasno sklenjeno, da je dampinški izvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(137)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov/prodajalcev na debelo in prodajalcev na drobno ter uporabnikov zadevnega izdelka.

(138)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju mnogo kazalnikov škode kazalo negativno gibanje. Zdi se, da se nadaljnjemu poslabšanju položaja industrije Unije brez ukrepov ne bo mogoče izogniti. Razmere v industriji Unije so se hitro poslabšale leta 2009 po uvedbi protidampinških ukrepov pri izdelku na začetku proizvodne verige (aluminijasta folija v velikih kolutih). Ker na trgu še vedno obstajajo enake strukturne težave v kitajskem sektorju aluminija, ki so bile opažene že v času preiskave, so v industriji Unije izrazili mnenje, da bi morali tudi to zaščititi pred nepravično konkurenco.

(139)

Pričakovati je, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen preiskovanega izdelka tako, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se tudi, da bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije uspelo povrniti vsaj del tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in celoten finančni položaj.

(140)

Če se ukrepi ne bodo uvedli, je pričakovati nadaljnji padec tržnega deleža, industrija Unije pa bo še vedno ustvarjala izgubo, zlasti v sektorju zasebnih blagovnih znamk. To srednje- in dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Glede na zmanjševanje dobičkonosnosti in drugih finančnih kazalnikov, kot sta denarni tok in donosnost naložb, lahko pričakujemo, da večina proizvajalcev Unije na trgu ne bo mogla ostati konkurenčna, če ti ukrepi ne bodo uvedeni.

(141)

Industrija Unije oskrbuje svoje stranke (večinoma prodajalce na drobno in debelo) tudi z drugimi izdelki za predelavo in pakiranje prehrambenih izdelkov, npr. s folijo za hrano in z izdelki iz papirja. Nekaj izmed teh izdelkov se proizvaja na isti previjalni opremi, ki se uporablja za zadevni izdelek. Zadevni izdelek predstavlja večji segment na področju izdelkov, ki jih prodaja več družb industrije Unije v obsegu, ki za nekatere predstavlja več kot 50 % prihodkov od prodaje. Če se bodo razmere v zvezi z zadevnim izdelkom še naprej slabšale, bo to ogrozilo proizvodnjo tudi drugih izdelkov Unije.

(142)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(143)

Kar zadeva uvoznike, velik delež uvoza zadevnih izdelkov, ki je ocenjen na približno 50 % v OP, opravita dva velika akterja na evropskem trgu, ki svoje izdelke črpata iz LRK.

(144)

Eden od teh uvoznikov je povezan z vzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom (CeDo Shanghai). Skupina CeDo je razvila strategijo dvojnega dobavljanja, pri čemer folijo, ki jo prodaja na trg Unije, proizvaja v LRK in Uniji. Skupina je poudarila, da bi protidampinški ukrepi to strategijo ogrozili in zmanjšali njeno dobičkonosnost. Vendar pa predlagani ukrepi niso usmerjeni proti nobeni določeni družbi, temveč so zasnovani, da bi ponovno vzpostavili pravično trgovino na trgu Unije.

(145)

V preiskavi ni znano, ali je drugi veliki uvoznik (Quickpack) povezan s katerim od kitajskih dobaviteljev. To pa zato, ker se je kljub povabilu k sodelovanju pri preiskavi odločil, da ne bo sodeloval. Zato ni jasno, kakšen bi bil vpliv dajatev predlagane stopnje na poslovanje.

(146)

Od ostalih uvoznikov sta z odgovori na vprašalnik v tej preiskavi sodelovala zgolj dva. Njuni odgovori predstavljajo približno 6 % vsega uvoza iz LRK. V teh družbah so trdili, da obstaja možnost, da bodo prisiljeni opustiti trg s folijo, če bodo uvedene protidampinške dajatve, vendar so ostali izdelki predstavljali 80 % njihovih prihodkov od prodaje, saj sta ti dve družbi uvažali veliko drugih izdelkov prehrambenega in gospodinjskega sektorja.

(147)

Še en uvoznik/proizvajalec (Terinex Ltd) ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je pa sporočil svoje mnenje o trgu Združenega kraljestva. V družbi Terinex Ltd so razložili, da jim dobavljanje iz LRK nelojalno niža lastno prodajno ceno, vendar se jim kot malim akterjem na trgu ne zdi, da bi njihov uvoz škodil industriji Unije. Če upoštevamo ves uvoz iz LRK (od uvodne izjave (87) dalje), je jasno, kot je pojasnjeno od uvodne izjave (114) dalje, da je uvoz iz LRK glavni razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ker so prihodki od prodaje zadevnega izdelka razmeroma nizki v primerjavi z vsemi dejavnostmi družbe, uvedba ukrepov verjetno ne bi močno vplivala na njen skupni dobiček.

(148)

Kar zadeva uvozni sektor na splošno (povezan ali ne), ni mogoče izključiti dejstva, da bi uvedba ukrepov negativno vplivala na ta sektor, saj bi dajatev verjetno povzročila, da bo uvažanje manj privlačno in bo industrija Unije verjetno lahko znova pridobila nekaj naročil/pogodb na škodo uvoznega sektorja. Kljub temu pa bi bila osnova tega ponovna vzpostavitev pravične konkurence, vpliv na uvozni sektor v celoti pa ne bi bil nesorazmeren.

(149)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da vpliv na uvoznike ne bi povzročal ukrepov, ki bi bili v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(150)

Pri preiskavi je sodelovalo šest prodajalcev na drobno. Te prodajalce na drobno lahko štejemo kot reprezentativne zaradi njihovega široko razvejanega geografskega položaja v Evropski uniji, pa tudi zaradi njihove različne velikosti v smislu prihodkov od prodaje. Vsi nasprotujejo uvedbi vseh ukrepov, saj menijo, da bi ti povzročili dodatne stroške njihovim podjetjem in da bi ti ukrepi omejili njihovo izbiro dobaviteljev.

(151)

Vendar pa je iz njihovih odgovorov jasno razvidno, da predstavlja izdelek v preiskavi majhen del prihodkov od prodaje teh prodajalcev na drobno (v vseh primerih manj kot 1 %), zato bi imel vsak protidampinški ukrep malo ali nič vpliva na njihove prihodke od prodaje ali na dobiček.

(152)

Komisija je stopila v stik z enim združenjem potrošnikov, ki je odgovorilo, da ni zainteresirano za sodelovanje v preiskavi. Javilo se ni nobeno drugo združenje potrošnikov.

(153)

Vpliv protidampinških dajatev na potrošnike je verjetno precej zanemarljiv, saj AHF predstavlja zelo majhen odstotek tedenskih stroškov potrošnika. Pričakuje se, da bi bilo kakršno koli zvišanje cen AHF pri prodaji na drobno, do katerega bi prišlo ob uvedbi dajatev, zelo majhno ali pa ga ne bi bilo.

(154)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(155)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(156)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(157)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(158)

V prejšnji preiskavi, ki je vključevala AHF (v velikih kolutih), je bila stopnja normalnega dobička določena s 5 % na osnovi zgornjega opisa. Pritožnik je trdil, da bi bilo 6 % smiselna stopnja dobička za industrijo v primeru odsotnosti škodljivega dampinga. Kljub temu te trditve ni uspel ustrezno utemeljiti in brez nadaljnjih pripomb v zvezi s tem se smatra, da je primerno ostati na 5-odstotni stopnji dobička, ki je bila vzpostavljena v prejšnji preiskavi. Zato se začasno šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 5 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez škodljivega dampinga. Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena z odštetjem dejanskega dobička, doseženega v OP, od prodajnih cen EU in z zamenjavo tega z navedeno stopnjo dobička.

(159)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(160)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(161)

Na podlagi navedenega so bile stopnje protidampinških dajatev določene ob primerjavi stopenj odprave škode in stopenj dampinga. V skladu s tem so predlagane stopnje protidampinške dajatve naslednje:

Predlagane začasne protidampinške dajatve

(162)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(163)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (4), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(164)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je treba za kakršno koli dokončno določitev ukrepov ponovno proučiti –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/47

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/49

(1)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (1) je temeljni pravni okvir za evropsko statistiko. Navedena uredba se nanaša na Komisijo (Eurostat) kot statistični organ Unije, ki je pristojen za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(2)

Evropsko statistiko bi moral razvijati, pripravljati in izkazovati Eurostat v skladu s statističnimi načeli iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in iz Uredbe (ES) št. 223/2009, dodatno pa bi morala biti opredeljena v Kodeksu ravnanja evropske statistike, ki ga je 28. septembra 2011 pregledal in posodobil Odbor za evropski statistični sistem.

(3)

Uredba (ES) št. 223/2009 določa tudi varstvo zaupnih podatkov, ki bi se morali uporabljati izključno za statistične namene.

(4)

Komisija se je zavezala, da bo okrepila upravljanje statističnih podatkov v Uniji in da bo spoštovala zgoraj navedena statistična načela (2). Ta zaveza je bila potrjena in dodatno razvita v Sporočilu z dne 15. aprila 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu „K trdnemu vodenju kakovosti za evropsko statistiko“ (3). Ta sklep bi bilo treba obravnavati kot prenovljeno zavezo Komisije o zaupanju v evropsko statistiko, ki jo razvija, pripravlja in izkazuje Eurostat.

(5)

Nedavni razvoj dogodkov v okviru gospodarskega upravljanja Unije je vplival na statistično področje in bi ga bilo treba upoštevati. To zadeva zlasti statistično neodvisnost, kakor je določena v Uredbi (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (4).

(6)

V tem okviru bi bilo treba pooblastila Komisije kot organa za imenovanja v zvezi z zaposlovanjem, premeščanjem in odpuščanjem generalnega direktorja Eurostata v skladu s kadrovskimi predpisi izvajati ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi neodvisnosti, objektivnosti in učinkovitosti pri opravljanju njenih/njegovih nalog ter po preglednem postopku, ki temelji samo na strokovnih merilih.

(7)

Poleg tega so bile z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (5), Eurostatu dodeljene posebne naloge.

(8)

Kakor je določeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje (6), bi moral Eurostat nadalje zagotoviti visokokakovostno statistično storitev tudi s krepitvijo odnosov z organi Unije, da bo pripravljen na statistične potrebe in se bo povečala raba obstoječe statistike. To zajema tudi vzpostavitev tesnejših odnosov z drugimi službami Komisije.

(9)

Statistične podatke bi bilo treba opredeliti s sklicevanjem na Uredbo (ES) št. 223/2009. V tem sklepu bi bilo tudi treba razlikovati med evropsko statistiko in drugimi statistikami.

(10)

Cilje politike in informacije za dosego teh ciljev določajo oblikovalci politik. Te dejavnosti bi zato morale spadati v mandat in pristojnosti zadevnih služb Komisije, Eurostat pa bi moral zagotoviti načrtovanje dejavnosti v zvezi z evropsko statistiko ob upoštevanju potreb uporabnikov, pomembnega razvoja politik in omejitev virov.

(11)

Dejavnosti Komisije v zvezi z drugimi statistikami bi morale biti del procesa načrtovanja in usklajevanja zaradi zagotovitve konsolidiranih informacij o teh dejavnostih. Ta proces bi moral voditi Eurostat, obseg pa bi moral biti omejen na vsebine, o katerih so se sporazumno sporazumele zadevne službe Komisije in Eurostat.

(12)

Evropska statistika je določena v evropskem statističnem programu in ustreznem letnem delovnem programu.

(13)

Za zagotovitev zaupanja javnosti v evropsko statistiko in spodbujanje visokokakovostne statistike, ki jo razvija, pripravlja in izkazuje Eurostat, bi bilo treba razviti in uporabiti postopek za označevanje evropske statistike.

(14)

Razvoj, pripravo in izkazovanje visokokakovostne evropske statistike bi moral ščititi generalni direktor Eurostata, ki je glavni statistik. Poleg tega morajo njene ali njegove naloge vključevati usklajevanje statističnih dejavnosti Komisije za zagotavljanje kakovosti in zmanjšanje obremenitve poročanja. Zato bi se bilo treba z glavnim statistikom posvetovati tudi glede razvoja in priprave drugih statistik.

(15)

Tesno sodelovanje med Eurostatom in drugimi službami Komisije glede statističnih dejavnosti ter ustrezno usklajevanje teh dejavnosti s strani glavnega statistika bi moralo zagotoviti skladnost in primerljivost evropske statistike ter boljši odziv na prihodnje izzive, zlasti na potrebo po čim manjši obremenitvi zaradi odziva in čim manjšem upravnem bremenu. Iz istih razlogov bi bilo treba omogočiti dostop do administrativnih virov podatkov znotraj Komisije, upoštevajoč stroškovno učinkovitost, v obsegu, ki je potreben za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(16)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Unije in o prostem pretoku takih podatkov (7) se uporablja v obsegu, v katerem Eurostat obdeluje osebne podatke. Poleg tega bi morala biti evropska statistika, pripravljena na podlagi osebnih podatkov, kadar je to pomembno, ločena po spolu.

(17)

Zato bi bilo treba dodatno opredeliti in pojasniti vlogo Eurostata in njegove pristojnosti znotraj Komisije.

(18)

Sklep Komisije 97/281/ES z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti (8) bi bilo treba razveljaviti –

1.

„statistika“ pomeni statistiko, kakor je opredeljena v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 223/2009. Gre za evropsko ali druge statistike;

2.

„evropska statistika“ pomeni statistiko, kakor je navedena v členu 1 Uredbe (ES) št. 223/2009 in kakor je določena v letnem delovnem programu evropske statistike;

3.

„druge statistike“ pomenijo statistike, ki niso evropska statistika, in so opredeljene z načrtovanjem in usklajevanjem iz člena 5(2).

(a)

zbira in agregira statistične informacije, ki so potrebne za urejanje evropske statistike;

(b)

razvija in spodbuja statistične standarde, metode in postopke;

(c)

usmerja evropski statistični sistem, krepi sodelovanje med njegovimi partnerji in zagotavlja njegovo vodilno vlogo v uradni statistiki v svetovnem merilu;

(d)

sodeluje z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, da se omogoči primerljivost evropske statistike s statističnimi podatki, pripravljenimi v drugih statističnih sistemih, in kadar je primerno, podpira tretje države pri izboljšanju njihovih statističnih sistemov.

(a)

optimizira uporabo obstoječih informacij, ki jih je mogoče uporabiti v statistične namene, da se zagotovi kakovost in minimalizira obremenitev za dajalce podatkov; Eurostat povabi vse zadevne službe Komisije k prispevkom v ta namen;

(b)

prejema informacije vseh služb Komisije o področju uporabe in kakovostnih karakteristikah statistik, ki jih pripravljajo, pomembnih spremembah metodologije za pripravo statistike in načrtovanih novih zbiranjih podatkov;

(c)

skrbi za navodila, ustrezno usposabljanje in strokovne storitve drugim službam Komisije, potrebne za razvoj in pripravo drugih statistik ob upoštevanju razpoložljivih virov.

(a)

je pristojen za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike znotraj Komisije;

(b)

je pristojen za usklajevanje razvoja in pripravo drugih statistik iz člena 5(2) in člena 6(4);

(c)

zastopa Komisijo na mednarodnih statističnih forumih, zlasti zaradi usklajevanja statističnih dejavnosti institucij in organov Unije, kot je navedeno v členu 6(3) Uredbe (ES) št. 223/2009;

(d)

predseduje Odboru za evropski statistični sistem iz člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009;

(e)

pripravlja programe iz člena 5(1) tega sklepa in se intenzivno posvetuje z drugimi službami Komisije, pri čemer čim bolj upošteva potrebe uporabnikov in druge relevantne razvojne dogodke;

(f)

povezuje evropski statistični sistem (ESS) in Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov v vseh zadevah v zvezi z izvajanjem Kodeksa ravnanja evropske statistike v okviru ESS kot celote.

(a)

spremlja in ocenjuje kakovost podatkov, ki jih zbira ali prejema, ter poroča o kakovosti evropske statistike, ki jo izkazuje;

(b)

spodbuja in uporablja postopek označevanja za evropsko statistiko;

(c)

preverja podatke, za katere je Eurostat pristojen v zvezi z okrepljenim gospodarskim upravljanjem Unije, in izvaja vsa pooblastila, ki so bila Eurostatu izrecno odobrena v ustreznih postopkih.