27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/1

SKLEP SVETA

z dne 23. aprila 2012

o podpisu Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo na eni strani in Državo Izrael na drugi strani o spremembi prilog k protokoloma 1 in 2 Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, v imenu Unije

(2012/338/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4), v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Evro-mediteranski sporazum) je bil podpisan 20. novembra 1995.

(2)

Svet je 14. novembra 2005 pooblastil Komisijo za vodenje pogajanj, da se doseže večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi z nekaterimi sredozemskimi državami. Pogajanja z Izraelom so bila uspešno zaključena 18. julija 2008. Rezultati teh pogajanj so vsebovani v Sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi, nadomestitvi protokolov 1 in 2 ter njunih prilog ter spremembah Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Državo Izrael na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz leta 2010), ki je začel veljati 1. januarja 2010.

(3)

Potem ko je Sporazum iz leta 2010 začel veljati, sta se Evropska komisija in Izrael nekajkrat srečala na tehničnih sestankih v zvezi z njegovim izvajanjem. Na teh sestankih se je pokazalo, da so potrebne nekatere tehnične prilagoditve Evro-mediteranskega sporazuma, da bi bil skladen z zavezami iz prejšnjih sporazumov med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael, ki so začeli veljati v letih 2000 in 2006. Dne 19. septembra 2011 sta Komisija in Izrael sklenila pogajanja o potrebnih tehničnih prilagoditvah, ki so vsebovane v novem Sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo na eni strani in Državo Izrael na drugi strani o spremembi prilog k Protokoloma 1 in 2 Evro-mediteranskega Sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(4)	Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Evropske unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo na eni strani in Državo Izrael na drugi strani o spremembi prilog k Protokoloma 1 in 2 Evro-mediteranskega Sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se v imenu Unije odobri, s pridržkom poznejše sklenitve Sporazuma (3).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije, s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po njegovem sprejetju.

V Luxembourgu, 23. aprila 2012

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

(1) UL L 147, 21.6.2000, str. 3.

(2) UL L 313, 28.11.2009, str. 83.

(3) Besedilo Sporazuma se objavi skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/3

UREDBA SVETA (EU) št. 551/2012

z dne 21. junija 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 7/2010 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila zadostna in neprekinjena oskrba z nekaterimi izdelki, ki se v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, ter za preprečitev kakršnih koli motenj na trgu nekaterih kmetijskih in industrijskih izdelkov, so bile z Uredbo Sveta (EU) št. 7/2010 (1) odprte avtonomne tarifne kvote, znotraj katerih se ti izdelki lahko uvažajo po znižanih stopnjah dajatev ali po stopnji dajatve nič. Iz enakih razlogov je treba za dva izdelka v ustreznem obsegu odpreti novo tarifno kvoto po stopnji dajatve nič z učinkom od 1. julija 2012.

(2)	Predhodno določena višina kvot za avtonomne tarifne kvote Unije pod zaporednimi številkami 09.2638, 09.2814 in 09.2889 ne zadovoljuje potreb industrije Unije. Zato bi bilo treba višino navedenih kvot povečati z učinkom od 1. januarja 2012.

(3)	Poleg tega bi bilo treba za avtonomno tarifno kvoto Unije pod zaporedno številko 09.2633 spremeniti opis proizvoda.

(4)	Poleg tega nadaljnje dodeljevanje tarifne kvote za drugi semester 2012 za kvoto pod zaporedno številko 09.2767 ni več v interesu Unije. Navedeno tarifno kvoto bi bilo zato treba zapreti z učinkom od 1. julija 2012 ter ustrezno vrstico črtati iz Priloge k Uredbi (EU) št. 7/2010.

(5)	Ker bi morali nekateri ukrepi iz te uredbe začeti učinkovati 1. januarja 2012, nekateri pa 1. julija 2012, bi bilo treba to uredbo uporabljati od navedenih datumov in bi morala začeti veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(6)	Uredbo (EU) št. 7/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 7/2010 se spremeni:

1.	vstavita se vrstici z zaporednima številkama 09.2644 in 09.2645 iz Priloge I k tej uredbi;

2.	vrstice za tarifne kvote pod zaporednimi številkami 09.2638, 09.2814 in 09.2889 se nadomestijo z vrsticami iz Priloge II k tej uredbi;

3.	vrstica za tarifno kvoto pod zaporedno številko 09.2633 se nadomesti z vrstico iz Priloge I k tej uredbi;

4.	vrstica za tarifno kvoto pod zaporedno številko 09.2767 se črta.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2012.

Člen 1(2) pa se uporablja od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. junija 2012

Za Svet

Predsednica

M. FREDERIKSEN

(1) UL L 3, 7.1.2010, str. 1.

PRILOGA I

Tarifne kvote iz člena 1(1) in (3)

Zaporedna št.

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Obdobje veljavnosti kvote

Višina kvote

Dajatev znotraj kvote (%)

09.2644

ex 3824 90 97

Preparat, ki vsebuje:

—	55 mas. % ali več, vendar ne več kot 78 mas. % dimetil glutarata,

—	10 mas. % ali več, vendar ne več kot 28 mas. % dimetil adipata in

—	ne več kot 25 mas. % dimetil sukcinata

1.7.–31.12.

7 500 ton

09.2645

ex 3921 14 00

Celičast blok regenerirane celuloze, impregniran z vodo, ki vsebuje magnezijev klorid in kvaterno amonijevo spojino, v velikosti 100 cm (± 10 cm) × 100 cm (± 10 cm) × 40 cm (± 5 cm)

1.7.–31.12.

650 ton

09.2633

ex 8504 40 82

Električni usmernik z zmogljivostjo ne več kot 1 kVA za uporabo v proizvodnji aparatov za odstranjevanje dlak (1)

1.1.–31.12.

4 500 000 kosov

(1) Za vnos pod to podštevilko veljajo členi 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

PRILOGA II

Tarifne kvote iz člena 1(2)

Zaporedna št.	Oznaka KN	TARIC	Opis proizvoda	Obdobje veljavnosti kvote	Višina kvote	Dajatev znotraj kvote (%)
09.2638	ex 2915 21 00	10	Ocetna kislina s čistoto 99 mas. % ali več (CAS RN 64-19-7)	1.1.–31.12.	1 000 000 ton	0
09.2889	3805 10 90		Sulfatni terpentin	1.1.–31.12.	25 000 ton	0
09.2814	ex 3815 90 90	76	Katalizator, ki sestoji iz titanovega dioksida in volframovega trioksida	1.1.–31.12.	3 000 ton	0

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/7

UREDBA SVETA (EU) št. 552/2012

z dne 21. junija 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 1344/2011 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske, ribiške in industrijske proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V interesu Unije je, da se povsem opustijo avtonomne dajatve skupne carinske tarife za določene proizvode, ki trenutno niso navedeni v Prilogi k Uredbi Sveta (EU) št. 1344/2011 (1).

(2)

Šest proizvodov z oznakami TARIC 2914390020, 2918300050, 3206110020, 3815120020, 3815120030 in 8302420080, ki so trenutno navedeni v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1344/2011, bi bilo treba črtati, ker ohranitev opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za navedene proizvode ni več v interesu Unije.

(3)

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 1344/2011 je treba spremeniti opise proizvodov proizvoda z oznako KN 2819 10 00 ter proizvodov z oznakami TARIC 2914199040, 2914700050, 2922498510, 3815199010, 3919900051, 3920102891, 3920510030, 3920910093, 8529909250 in 9401908010, da bi upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu. Nadalje bi bilo treba spremeniti obstoječe oznake TARIC 2009419270, 2009897992 in 8505199031. Poleg tega se šteje, da je potrebna dvojna klasifikacija za proizvod z oznako TARIC 3904400091.

(4)	Navedene opustitve, za katere so potrebne tehnične spremembe, bi bilo treba črtati s seznama opustitev v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1344/2011 in jih ponovno vstaviti na navedeni seznam z novimi opisi proizvodov ali novimi oznakami KN ali TARIC.

(5)

Glede na njihov začasen značaj bi bilo treba opustitve iz Priloge I sistematično pregledovati, in sicer najpozneje pet let po njihovem začetku uporabe ali obnovitvi. Poleg tega bi morala biti odprava določenih opustitev zagotovljena kadar koli, kot posledica predloga Komisije na podlagi pregleda, izvedenega na pobudo Komisije ali na zahtevo ene ali več držav članic, če ohranjati opustitve ni več v interesu Unije, ali zaradi tehničnega razvoja proizvodov, spremenjenih okoliščin ali gospodarskih gibanj na trgu.

(6)	Ker bi morale opustitve iz te uredbe začeti učinkovati 1. julija 2012, bi se morala ta uredba uporabljati od navedenega datuma in bi morala začeti veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)	Uredbo (EU) št. 1344/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 1344/2011 se spremeni:

1.	vstavijo se vrstice za proizvode, ki so navedeni v Prilogi I k tej uredbi;

2.	črtajo se vrstice za proizvode, katerih oznake KN in TARIC so navedene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. junija 2012

Za Svet

Predsednica

M. FREDERIKSEN

(1) UL L 349, 31.12.2011, str. 1.

PRILOGA I

Proizvodi iz člena 1(1)

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Stopnja avtonomne dajatve

Datum, predviden za obvezni pregled

ex 2009 41 92

Ananasov sok:

8 %

31.12.2015

ex 2009 41 99

—	ne iz koncentrata,

—	iz rodu Ananas,

—	z Brix vrednostjo 11 ali več, vendar ne več kot 16,

za uporabo v proizvodnji pijač (1)

ex 2009 89 79

Zamrznjeni koncentrat soka iz robide sorte Boysen z Brix vrednostjo 61 ali več, vendar ne več kot 67, v izvirni embalaži, ki vsebuje 50 litrov ali več

0 %

31.12.2016

ex 2811 19 80

Vodikov jodid (CAS RN 10034-85-2)

0 %

31.12.2016

2819 10 00

Kromov trioksid (CAS RN 1333-82-0)

0 %

31.12.2016

ex 2819 90 90

Dikromov trioksid za uporabo v metalurgiji (CAS RN 1308-38-9) (1)

0 %

31.12.2016

ex 2826 90 80

Litijev heksafluorofosfat (CAS RN 21324-40-3)

0 %

31.12.2016

ex 2850 00 20

Germanijev tetrahidrid (CAS RN 7782-65-2)

0 %

31.12.2016

ex 2903 39 90

Petrofluor(4-metil-2-penten), (CAS RN 84650-68-0)

0 %

31.12.2016

ex 2903 89 90

Heksabromociklododekan

0 %

31.12.2016

ex 2907 29 00

2,3,5-Trimetilhidrokinon (CAS RN 700-13-0)

0 %

31.12.2016

ex 2907 29 00

2-Metilhidrokinon (CAS RN 95-71-6)

0 %

31.12.2016

ex 2909 20 00

8-Metoksicedran (CAS RN 19870-74-7)

0 %

31.12.2016

ex 2909 30 38

1,1’-Propan-2,2-diilbis[3,5-dibromo-4-(2,3-dibromopropoksi)benzen], (CAS RN 21850-44-2)

0 %

31.12.2016

ex 2910 90 00

Alil glicidil eter (CAS RN 106-92-3)

0 %

31.12.2016

ex 2914 19 90

Pentan-2-on (CAS RN 107-87-9)

0 %

31.12.2012

ex 2914 29 00

trans-β-Damascone (CAS RN 23726-91-2)

0 %

31.12.2016

ex 2914 50 00

4-(4-Hidroksifenil)butan-2-on (CAS RN 5471-51-2)

0 %

31.12.2016

ex 2914 69 90

p-Benzokinon (CAS RN 106-51-4)

0 %

31.12.2016

ex 2914 70 00

3′-Kloropropiofenon (CAS RN 34841-35-5)

0 %

31.12.2013

ex 2916 12 00

2-Hidroksietil akrilat s čistočo 97 mas. % ali več (CAS RN 818-61-1)

0 %

31.12.2016

ex 2916 31 00

Benzil benzoat (CAS RN 120-51-4)

0 %

31.12.2016

ex 2918 99 90

Natrijev 5-[2-kloro-4-(trifluorometil)fenoksi]-2-nitrobenzoat, (CAS RN 62476-59-9)

0 %

31.12.2016

ex 2919 90 00

Trietil fosfat (CAS RN 78-40-0)

0 %

31.12.2016

ex 2922 49 85

Ornitin aspartat (INNM), (CAS RN 3230-94-2)

0 %

31.12.2013

ex 2924 29 98

N-Etil-2-(izopropil)-5-metilcikloheksankarboksamid (CAS RN 39711-79-0)

0 %

31.12.2016

ex 2928 00 90

N-Izopropilhidroksilamin (CAS RN 5080-22-8)

0 %

31.12.2016

ex 2930 90 99

Merkaptamin hidroklorid (CAS RN 156-57-0)

0 %

31.12.2016

ex 2930 90 99

1-Metil-5-[3-metil-4-[4-[(trifluorometil)tio]fenoksi]fenil]biuret, (CAS RN 106310-17-2)

0 %

31.12.2016

ex 2931 90 90

Trioktilfosfin oksid (CAS RN 78-50-2)

0 %

31.12.2016

ex 2932 99 00

Etil-2-metil-1,3-dioksolan-2-acetat (CAS RN 6413-10-1)

0 %

31.12.2016

ex 2933 29 90

Ciazofamid (ISO), (CAS RN 120116-88-3)

0 %

31.12.2016

ex 2933 39 99

2,3-Dikloro-5-(trifluorometil)piridin, (CAS RN 69045-84-7)

0 %

31.12.2016

ex 2933 39 99

5,6-Dimetoksi-2-[(4-piperidinil)metil]indan-1-on, (CAS RN 120014-30-4)

0 %

31.12.2016

ex 2933 59 95

Triacetilganciklovir (CAS RN 86357-14-4)

0 %

31.12.2016

ex 2933 69 80

Dietilheksil butamido triazon (INCI), (CAS RN 154702-15-5)

0 %

31.12.2016

ex 2933 99 80

Kandesartan etil ester (INNM), (CAS RN 139481-58-6)

0 %

31.12.2016

ex 2934 99 90

Hidroklorid klopidogrelove kisline (CAS RN 144750-42-5)

0 %

31.12.2016

ex 2934 99 90

Propan-2-ol – 2-metil-4-(4-metilpiperazin-1-il)-10H-tieno[2,3-b][1,5]benzodiazepin (1:2) dihidrat, (CAS RN 864743-41-9)

0 %

31.12.2016

ex 2935 00 90

(3R,5S,6E)-7-[4-(4-Fluorofenil)-2-[metil(metilsulfonil)amino]-6-(propan-2-il)pirimidin-5-il]-3,5-dihidroksihept-6-enojska kislina – 1-[(R)-(4-klorofenil)(fenil)metil]piperazin (1:1), (CAS RN 1235588-99-4)

0 %

31.12.2016

ex 3204 12 00

Barvilo C.I. Acid Blue 9

0 %

31.12.2016

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Green 7

0 %

31.12.2016

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Blue 15:3

0 %

31.12.2016

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Yellow 14

0 %

31.12.2016

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Red 202

0 %

31.12.2016

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Violet 27

0 %

31.12.2016

ex 3204 20 00

Barvilo C.I. Fluorescent Brightener 71

0 %

31.12.2016

ex 3204 20 00

Barvilo C.I. Fluorescent Brightener 351

0 %

31.12.2016

ex 3205 00 00

Barvilo C.I. Carbon Black 7 Lake

0 %

31.12.2016

ex 3206 19 00

Pripravek vsebuje glede na maso:

—	72 % (± 2 %) sljude in

—	28 % (± 2 %) titanovega dioksida

0 %

31.12.2016

ex 3801 90 00

Raztegljivi grafit (CAS RN 90387-90-9 in CAS RN 12777-87-6)

0 %

31.12.2016

ex 3812 30 80

UV stabilizator, ki vsebuje:

—	2-(4,6-bis(2,4-dimetilfenil)-1,3,5-triazin-2-il)-5-(oktiloksi)-fenol (CAS RN 2725-22-6) in

—	bodisi N,N’-bis(1,2,2,6,6-pentametil-4-piperidinil)-1,6-heksandiamin, polimer z 2,4- dikloro-6-(4-morfolinil)-1,3,5-triazin (CAS RN 193098-40-7) bodisi

—	N,N’-bis(2,2,6,6-tetrametil-4-piperidinil)-1,6-heksandiamin, polimer z 2,4- dikloro-6-(4-morfolinil)-1,3,5-triazin (CAS RN 82451-48-7)

0 %

31.12.2016

ex 3812 30 80

Svetlobni stabilizator iz razvejanih in linearnih alkilnih estrov 3-(2H-Benzotriazolil)-5-(1,1-di-metiletil)-4-hidroksi-benzenpropanojske kisline (CAS RN 127519-17-9)

0 %

31.12.2016

ex 3812 30 80

Stabilizator za plastični material, ki vsebuje:

—	2-etilheksil 10-etil-4,4-dimetil-7-okso-8-oksa-3,5-ditia-4-stannatetradekanoat (CAS RN57583-35-4),

—	2-etilheksil 10-etil-4-[[2-[(2-etilheksil)oksi]-2-oksoetil]tio]-4-metil-7-okso-8-oksa-3,5-ditia-4-stannatetradekanoat (CAS RN57583-34-3) in

—	2-etilheksil merkaptoacetat (CAS RN 7659-86-1)

0 %

31.12.2016

ex 3812 30 80

Svetlobni stabilizator, ki vsebuje:

—	razvejane in linearne alkilne estre 3-(2H-benzotriazolil)-5-(1,1-dimetiletil)-4-hidroksibenzenpropanojske kisline (CAS RN 127519-17-9) in

—	1-metoksi-2-propil acetat (CAS RN 108-65-6)

0 %

31.12.2016

ex 3815 19 90

Katalizator, ki sestoji iz kromovega trioksida, dikromovega trioksida ali organokovinskih spojin kroma, na podlagi iz silicijevega dioksida, s prostornino luknjic 2 cm3/g ali več (določeno po postopku dušikove absorbcije)

0 %

31.12.2016

ex 3815 19 90

Katoda, v zvitkih, za baterije cink-zrak v obliki gumbne celice (baterije za slušne aparate) (1)

0 %

31.12.2016

ex 8506 90 00

ex 3817 00 80

Mešani alkilnaftaleni, modificirani z alifatskimi verigami, z dolžino verige od 12 do 56 atomov ogljika

0 %

31.12.2016

ex 3824 90 97

Vodna disperzija, ki vsebuje:

—	76 mas. % (± 0,5 %) silicijevega karbida (CAS RN 409-21-2)

—	4,6 mas. % (± 0,05 %) aluminijevega oksida (CAS RN 1344-28-1) in

—	2,4 mas. % (± 0,05 %) itrijevega oksida (CAS RN 1314-36-9)

0 %

31.12.2016

ex 3824 90 97

Zmes, ki vebuje:

—	70 mas. % ali več, vendar ne več kot 80 mas. % bis(1,2,2,6,6-pentametil-4-piperidil)sebakata (CAS RN 41556-26-7) in

—	20 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. % metil-1,2,2,6,6-pentametil-4-piperidil sebakata (CAS RN 82919-37-7)

0 %

31.12.2016

ex 3824 90 97

Zmes:

—	bazični cirkonijev karbonat (CAS RN 57219-64-4) in

—	cerijev karbonat (CAS RN 537-01-9)

0 %

31.12.2016

ex 3824 90 97

Pripravek, ki vsebuje:

—	trioktilfosfin oksid (CAS RN 78-50-2),

—	dioktilheksilfosfin oksid (CAS RN 31160-66-4),

—	oktildiheksilfosfin oksid (CAS RN 31160-64-2) in

—	triheksilfosfin oksid (CAS RN 597-50-2)

0 %

31.12.2016

ex 3903 90 90

Kopolimer stirena z maleinskim anhidridom, bodisi delno esterificiran ali popolnoma kemično modificiran, s povprečno molekulsko maso (Mn) največ 4 500, v obliki kosmičev ali prahu

0 %

31.12.2016

ex 3911 90 99

ex 3904 30 00

Kopolimer vinil klorida z vinil acetatom in vinil alkoholom, ki vsebuje;

0 %

31.12.2013

ex 3904 40 00

—	87 mas. % ali več, vendar ne več kot 92 mas. % vinil klorida;

—	2 mas. % ali več, vendar ne več kot 9 mas. % vinil acetata in

—	1 mas. % ali več, vendar ne več kot 8 mas. % vinil alkohola,

v eni od oblik, navedenih v opombi 6(a) ali 6(b) k poglavju 39, za proizvodnjo izdelkov iz tarifnih oznak 3215 ali 8523, ali pa za uporabo v proizvodnji premazov za posode in pokrove, ki se uporabljajo za konzerviranje živil in pijač (1)

ex 3907 20 11

[3-[3-(2H-Benzotriazol-2-il)-5-(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]-1-oksopropil]-hidroksipoli(okso-1,2-etanediil) (CAS RN 104810-48-2)

0 %

31.12.2016

ex 3907 20 11

Pripravek, ki vsebuje:

—	α-[3-[3-(2H-Benzotriazol-2-il)-5-(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]-1-oksopropil]-ω-hidroksipoli(oksi-1,2-etandiil) (CAS RN 104810-48-2) in

—	α-[3-[3-(2H-Benzotriazol-2-il)-5-(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]-1-oksopropil]-ω-[3-[3-(2H-benzotriazol-2-il)-5-(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]-1-oksopropoksi]poli(oksi-1,2-etandiil) (CAS RN 104810-47-1)

0 %

31.12.2016

ex 3912 20 11

Nitroceluloza

0 %

31.12.2016

ex 3919 10 80

Akrilni trak v zvitkih:

0 %

31.12.2016

ex 3919 90 00

—	samolepilen na obeh straneh,

—	s skupno debelino 0,04 mm ali več, vendar ne več kot 1,25 mm,

—	s skupno širino 5 mm ali več, vendar ne več kot 1 205 mm;

za uporabo v proizvodnji izdelkov iz tarifnih številk 8521 in 8528 (1)

ex 3919 90 00

Biaksialno usmerjena folija iz poli(metil metakrilata), debeline 50 μm ali več, vendar ne več kot 90 μm, na eni strani prekrita z lepilno plastjo in odstranljivo zaščitno plastjo

0 %

31.12.2013

ex 3919 90 00

Večplasten film iz poli(metil metakrilata) in metaliziranih plasti srebra in bakra:

—	z najmanjšo odbojnostjo 93,5 %, merjeno po metodi ASTM G173-03,

—	prekrit na eni strani z odstranljivo plastjo polietilena,

—	prekrit na drugi strani z akrilnim lepilom, občutljivim na pritisk, in silikonizirano poliestrsko zaščitno plastjo

0 %

31.12.2016

ex 3919 90 00

Samolepilen prozoren film, s prepustnostjo več kot 90 % in stopnjo motnosti manj kot 3 % (določeno po ASTM D1003), sestavljen iz več plasti, ki vključujejo:

—	lepilni akrilni sloj, debeline 20 μm ali več, vendar ne več kot 70 μm,

—	sloj na osnovi poliuretana, debeline 100 μm ali več, vendar ne več kot 300 μm

0 %

31.12.2016

ex 3920 10 28

Polietilenski film, potiskan z grafičnim vzorcem, dobljenim z uporabo štirih osnovnih barv črnila in posebnih barv, tako da z uporabo črnila nastane na eni strani filma več barv, na drugi strani pa ena barva; grafični vzorec ima še naslednje značilnosti:

—	po vsej dolžini filma se ponavlja v rednih presledkih in z enakomernim razmikom,

—	gledano z zadnje in sprednje strani filma se vzorci enakomerno prekrivajo

0 %

31.12.2013

ex 3920 20 21

Listi biaksialno usmerjene polipropilenske folije:

—	z debelino največ 0,1mm,

—	potiskani na obeh straneh s specializiranimi premazi, ki omogočajo varnostno tiskanje za bankovce

0 %

31.12.2016

ex 3920 20 29

Polipropilenska plošča v obliki zvitka:

0 %

31.12.2016

ex 8507 90 30

—	z debelino največ 30 μm,

—	s širino največ 210 mm,

—	skladna z ASTM D882

za uporabo pri proizvodnji separatorjev za litijsko-ionske akumulatorje za električna vozila (1)

ex 3920 51 00

Biaksialno usmerjena folija iz poli(metil metakrilata), debeline 50 μm ali več, vendar ne več kot 90 μm

0 %

31.12.2013

ex 3920 91 00

Folija iz poli(etilen tereftalata), metalizirana ali ne na eni ali na obeh straneh, ali pa laminirana s folijami iz poli(etilen tereftalata), metalizirana samo na zunanji strani, z naslednjimi značilnostmi:

—	s prepustnostjo vidne svetlobe 50 % ali več,

—	premazana s poli(vinil butiral)om na eni ali obeh straneh, vendar brez lepilnega ali katerega koli drugega materiala, razen poli(vinil butirala),

—	s skupno debelino ne več kot 0,2 mm, ne upoštevajoč prisotnosti poli(vinil butirala), in z debelino poli(vinil butirala) več kot 0,2 mm,

za uporabo v proizvodnji toplotnoodbojnega ali dekorativnega laminiranega stekla (1)

0 %

31.12.2013

ex 3921 90 90

Zvitek polimerno-kovinskega laminata, ki obsega:

0 %

31.12.2016

ex 8507 90 80

—	sloj polietilen tereftalata,

—	sloj aluminija,

—	sloj polipropilena,

—	s širino največ 275 mm,

—	s skupno debelino največ 165 μm in

—	je skladen z ASTM D1701-91 in ASTM D882-95A

za uporabo pri proizvodnji litijsko-ionskih akumulatorjev za električna vozila (1)

ex 3923 10 00

Ohišja fotomask:

—	sestavljena iz antistatičnih materialov ali termoplastičnih zmesi s posebnimi antistatičnimi lastnostmi in posebnimi lastnostmi glede odplinjanja,

—	glede površinskih lastnosti niso porozna; so odporna na abrazijo oziroma na udarce,

—	opremljena s posebej zasnovano držalno pripravo, ki varuje fotomasko pred poškodbami površine ali kozmetičnimi poškodbami in

—	s tesnilom ali brez takega tesnila,

kakršna se uporablja v fotolitografiji za hranitev fotomask

0 %

31.12.2016

ex 3926 90 97

Deli sprednjih plošč za avtoradie

—	iz akrilonitril-butadien-stirena s polikarbonatom ali brez slednjega,

—	prevlečeni s sloji bakra, niklja in kroma,

—	s skupno debelino prevleke 5,54 μm ali več, vendar največ 22,3 μm

0 %

31.12.2016

ex 7318 14 99

Plezalni klin:

0 %

31.12.2016

ex 7318 14 99

—	je samovrezni vijak

—	z dolžino več kot 300 mm,

vrste, ki se uporablja za podpiranje rovov

ex 7326 90 98

Stojalo za TV-sprejemnik s kovinskim zgornjim delom za pritrditev in stabiliziranje TV-sprejemnika

0 %

31.12.2016

ex 8529 90 49

ex 8529 90 92

ex 7410 11 00

Zvitek laminatne folije iz grafita in bakra:

0 %

31.12.2016

ex 8507 90 80

—	s širino najmanj 610 mm in največ 620 mm ter

ex 8545 90 90

—	s premerom najmanj 690 mm in največ 710 mm

za uporabo pri proizvodnji litijsko-ionskih akumulatorjev za električna vozila (1)

ex 7410 22 00

Prirezana plošča iz nikljane bakrene folije:

0 %

31.12.2016

ex 8507 90 80

—	s širino 70 mm (± 5 mm),

—	z debelino 0,4 mm (± 0,2 mm),

—	z dolžino največ 55 mm

za uporabo pri proizvodnji litijsko-ionskih akumulatorjev za električna vozila (1)

ex 7607 11 90

Aluminijasta folija v zvitkih:

—	s čistostjo 99,99 mas. %,

—	debeline 0,021 mm ali več, vendar ne več kot 0,2 mm,

—	širine 500 mm,

—	s površinsko plastjo oksida debeline s 3 do 4 mm,

—	in s kubično teksturo, več kot 95 %

0 %

31.12.2016

ex 7607 19 90

Plošča v obliki zvitka, z laminatom iz litija in mangana, vezanim na aluminij:

0 %

31.12.2016

ex 8507 90 80

—	s širino 595 mm ali več, vendar ne več kot 605 mm in

—	s premerom 690 mm ali več, vendar ne več kot 710 mm

za uporabo pri proizvodnji litijsko-ionskih akumulatorjev za električna vozila (1)

ex 7616 99 90

Vpenjalno orodje za izdelavo pogonskih gredi repnega rotorja helikopterjev (1)

0 %

31.12.2016

ex 8482 80 00

ex 8803 30 00

ex 8108 90 30

Žica iz titanove zlitine, ki vsebuje:

—	22 mas. % (± 3 %) vanadija in

—	4 mas. % (± 0,5 %) aluminija

0 %

31.12.2016

ex 8108 90 50

Trakovi iz titanove zlitine, ki vsebujejo

—	15 mas. % (± 1 %) vanadija

—	3 mas. % (± 0,5 %) kroma

—	3 mas. % (± 0,5 %) kositra in

—	3 mas. % (± 0,5 %) aluminija

0 %

31.12.2016

ex 8108 90 50

Plošče, listi, trakovi in folije iz titanove zlitine, ki vsebujejo:

—	0,3 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,7 mas. % aluminija in

—	0,25 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,6 mas. % silicija

0 %

31.12.2016

ex 8108 90 50

Plošče, listi, trakovi in folije iz hladno valjane titanove zlitine, ki vsebujejo ne več kot:

—	0,25 mas. % železa,

—	0,20 mas. % kisika,

—	0,08 mas. % ogljika,

—	0,03 mas. % dušika in

—	0,013 mas. % vodika

0 %

31.12.2016

ex 8108 90 90

Deli okvirov za očala, vključno z vijaki, ki se uporabljajo za okvire za očala, iz titanove zlitine

0 %

31.12.2016

ex 9003 90 00

ex 8113 00 20

Kermeti v obliki blokov, ki vsebujejo 60 mas. % ali več aluminija in 5 mas. % ali več borovega karbida

0 %

31.12.2016

ex 8409 91 00

Izpušni kolektor v skladu s standardom DIN EN 13835, z ohišjem turbine ali brez, s štirimi vstopnimi odprtinami, za uporabo v proizvodnji izpušnih kolektorjev, ki se jih krivi, valja, vrta in/ali drugače preoblikuje (1)

0 %

31.12.2016

ex 8409 99 00

ex 8414 59 80

Ventilator s križnim pretokom:

0 %

31.12.2016

ex 8414 90 00

—	visok 575 mm (± 1,0 mm) ali več, vendar ne višji od 850 mm (± 1,0 mm),

—	s premerom 95 mm (± 0,6 mm) ali 102 mm (± 0,6 mm),

—	s protistatično, protibakterijsko plastiko, obstojno na vročino, ojačano s 30 % steklenih vlaken, z najmanjšo odpornostjo na temperature 70 °C (± 5 °C),

za uporabo pri proizvodnji enot klimatskih naprav za notranje prostore (1)

ex 8501 31 00

Motor na enosmerni tok, brez ščetk, ki lahko vrti števec v nasprotni smeri urinega kazalca, z naslednjim:

—	vhodna napetost 264 V ali več, vendar ne več kot 391 V,

—	zunanji premer 81 mm (± 2,5 mm) ali več, vendar ne več kot 150 mm (± 0,8 mm),

—	izhodna moč ne več kot 125 W,

—	izolacija navitja razreda E ali B,

za uporabo v proizvodnji notranjih ali zunanjih enot večdelnih klimatskih naprav (1)

0 %

31.12.2016

ex 8504 40 82

Tiskano vezje z mostičnim usmernikom ter ostalimi aktivnimi in pasivnimi komponentami

—	z dvema izhodnima konektorjema

—	z dvema vhodnima konektorjema, ki sta oba hkrati dostopna in hkrati uporabna

—	z možnostjo preklopa med nezatemnjenim in zatemnjenim načinom delovanja

—	z vhodno napetostjo 40 V (+ 25 % – 15 %) ali 42 V (+ 25 % – 15 %) v nezatemnjenem načinu delovanja in vhodno napetostjo 30 V (± 4 V) v zatemnjenem načinu delovanja oziroma

—	z vhodno napetostjo 230 V (+ 20 % – 15 %) v nezatemnjenem načinu delovanja in vhodno napetostjo 160 V (± 15 %) v zatemnjenem načinu delovanja oziroma

—	z vhodno napetostjo 120 V (+ 15 % – 35 %) v nezatemnjenem načinu delovanja in vhodno napetostjo 60 V (± 20 %) v zatemnjenem načinu delovanja

—	z vhodnim tokom, ki doseže 80 % svoje nominalne vrednosti v 20 ms

—	z vhodno frekvenco 45 Hz ali več, vendar ne več kot 65 Hz pri različicah za 42 V in 230 V ter 45–70Hz pri različici za 120 V

—	s konično tokovno prekoračitvijo največ 250 % vhodnega toka

—	s trajanjem konične tokovne prekoračitve največ 100ms

—	z največjim možnim padcem vhodnega toka na 50 % vhodnega toka

—	s trajanjem največjega možnega padca vhodnega toka največ 20 ms

—	z vnaprej nastavljivim izhodnim tokom

—	z izhodnim tokom, ki doseže 90 % svoje nominalne vnaprej nastavljene vrednosti v 50 ms

—	z izhodnim tokom, ki doseže vrednost nič v 30 ms po odstranitvi vhodne napetosti

—	z opredeljenim statusom napake v stanju brez obremenitve ali prevelike obremenitve (funkcija „end-of-life“)

0 %

31.12.2012

ex 8505 11 00

Trajni magnet z remanenco 455 mT (± 15 mT)

0 %

31.12.2013

ex 8505 11 00

Obroč iz zlitine neodima in železa, z zunanjim premerom ne več kot 13 mm in z notranjim premerom ne več kot 9 mm

0 %

31.12.2013

ex 8507 60 00

Valjasta litij-ionska celica z naslednjim:

—	3,5 VDC do 3,8 VDC,

—	300 mAh do 900 mAh in

—	premer 10,0 mm do 14,5 mm

0 %

31.12.2016

ex 8507 60 00

Pravokotni litij-ionski akumulator z naslednjim:

—	kovinsko ohišje,

—	dolžina 173 mm (± 0,15 mm),

—	širina 21 mm (± 0,1 mm),

—	višina 91 mm (± 0,15 mm),

—	nazivna napetost 3,3 V in

—	nazivna zmogljivost 21 Ah ali več

0 %

31.12.2016

ex 8529 90 92

Plošča barvnega LCD zaslona za LCD monitorje iz tarifne številke 8528:

—	z diagonalno izmero zaslona 14,48 cm ali več, vendar ne več kot 31,24 cm,

—	z osvetlitvijo ozadja, mikro kontrolerjem,

—	s kontrolerjem CAN (lokalnega omrežja, v katerega so povezana tipala in računalnik v avtu) z vmesnikom LVDC (Low-voltage differential signaling) in vtičnico za napajanje CAN ali s kontrolerjem APIX (Automotive Pixel link) z vmesnikom APIX,

—	v ohišju s ponorom toplote iz aluminija na zadnjem delu ali brez njega,

—	brez modula za obdelavo signala

za uporabo v proizvodnji vozil iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2015

ex 8708 80 99

Batnica za amortizerje v sistemih vzmetenja vozil s:

—	premerom, ki v najširši točki znaša 12,4 mm ali več, vendar ne več kot 28 mm,

—	dolžino 236,5 mm ali več, vendar ne več kot 563,5 mm

0 %

31.12.2016

ex 8803 30 00

Predoblikovane gredi helikopterskih rotorjev

—	krožnega preseka,

—	dolžine 1 249,68 mm ali več, vendar ne več kot 1 496,06 mm,

—	zunanjega premera 81,356 mm ali več, vendar ne več kot 82,2198 mm,

—	stisnjene na obeh koncih na zunanji premer 63,8683 mm ali več, vendar ne več kot 66,802 mm,

—	toplotno obdelane po standardih MIL-H-6088, AMS 2770 ali AMS 2772

0 %

31.12.2016

ex 9001 10 90

Polimerna optična vlakna s:

—	polimetilmetakrilatnim jedrom,

—	plaščem iz fluoriranega polimera,

—	premerom največ 3,0 mm in

—	dolžino več kot 150 m,

ki se uporablja za proizvodnjo kablov iz polimernih vlaken

0 %

31.12.2016

ex 9401 90 80

Diski z zaskočko, kot se uporabljajo pri proizvodnji avtomobilskih sedežev z nastavljivim nagibom

0 %

31.12.2015

(1) Za opustitev dajatev veljajo členi 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

PRILOGA II

Proizvodi iz člena 1(2)

Oznaka KN	TARIC
2009 41 92	70
2009 41 99	70
2009 89 79	92
2819 10 00
2914 19 90	40
2914 39 00	20
2914 70 00	50
2918 30 00	50
2922 49 85	10
3206 11 00	20
3815 19 90	10
3815 12 00	20
3815 12 00	30
3904 40 00	91
3919 90 00	51
3920 10 28	91
3920 51 00	30
3920 91 00	93
8302 42 00	80
8505 19 90	31
8529 90 92	50
9401 90 80	10

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 553/2012

z dne 19. junija 2012

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)	Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)	Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v okviru roka, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Izdelek brez navoja, izdelan iz jekla, ki ni nerjavno jeklo, s šesterokotno glavo in natezno trdnostjo 1 040 MPa ter merami 160 mm (dolžina), 32 mm (velikost glave) in 16 mm (premer stebla).

Po predložitvi se izdelek nadalje predela v končni izdelek, uvrščen pod tarifno številko 7318.

7318 15 89

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 2(a) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 7318, 7318 15 in 7318 15 89.

Ker izdelek ni primeren za neposredno uporabo in je njegova oblika približek oblike končnega izdelka ter se lahko uporabi samo za predelavo v končni izdelek pod tarifno številko 7318, se izdelek šteje za nedokončan izdelek v smislu splošnega pravila za razlago 2(a) kot t. i. „blank“ oz. nedokončan izdelek (glej tudi pojasnjevalne opombe HS k splošnemu pravilu za razlago 2(a), točka (II), in k tarifni številki 7318, del (A), peti odstavek).

Izdelek se glede na svoje objektivne značilnosti, kot so oblika, šesterokotna glava in natezna trdnost, šteje za nedokončan izdelek z oznako KN 7318 15 89.

Izdelek se zato uvrsti pod oznako KN 7318 15 89.

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/20

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 554/2012

z dne 19. junija 2012

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

(3)	Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Okrasna veja je sestavljena iz umetnega cvetja (božične zvezde), umetnega listja in umetnih sadežev (vejice iglavca in jagode). Narejena je iz tekstilnega materiala, okrašenega z brokatom, plastične mase in kovinske žice.

Izdelek se uporablja kot okras za svečo. Predstavljen je brez sveče in svečnika.

(1) Glej sliko.

6702 90 00

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 6702 in 6702 90 00.

Veja se ne šteje za praznični izdelek pod tarifno številko 9505, saj ni izključno oblikovana, izdelana in prepoznana kot praznični izdelek. Ne vsebuje natiska, okraskov, simbolov ali napisov in se tako ne uporablja za določen praznik (glej tudi pojasnjevalne opombe KN k tarifni številki 9505).

Uvrstitev pod tarifno številko 9505 kot praznični izdelek je zato izključena.

Izdelek se tako uvrsti pod oznako KN 6702 90 00 kot izdelek iz umetnega cvetja, umetnega listja in umetnih sadežev iz drugih materialov.

(1) Slika je zgolj informativna.

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/22

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 555/2012

z dne 22. junija 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb v zvezi s posodobitvijo zahtev za podatke in opredelitev

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (1) ter zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 184/2005 vzpostavlja skupni okvir za sistematično proizvodnjo statistike Unije o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah.

(2)

Ob upoštevanju gospodarskih in tehničnih sprememb je treba posodobiti zahteve za podatke in opredelitve Uredbe (ES) št. 184/2005, da se uskladijo z mednarodnimi standardi, ki določajo splošna pravila za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za plačilno bilanco –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi k Uredbi (ES) št. 184/2005 se nadomestita z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 5, 8.2.2005, str. 23.

PRILOGA

„

PRILOGA I

Tabela 1

Mesečna plačilna bilanca

Rok:

44. koledarski dan po koncu referenčnega obdobja

Periodičnost:

mesečno

Prvo referenčno obdobje:

april 2014

	V dobro	V breme	Saldo
1. Tekoči račun
Blago	Geo 3	Geo 3
Storitve	Geo 3	Geo 3
Primarni dohodek
Sredstva za zaposlene	Geo 3	Geo 3
Investicijski dohodek
Neposredne naložbe
Lastniški kapital	Geo 3	Geo 3
Od tega: Reinvestirani dohodki po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti	Geo 3	Geo 3
Portfeljske naložbe
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 3	Geo 1
Dolžniški vrednostni papirji	Geo 3	Geo 1
Druge naložbe	Geo 3	Geo 3
Od tega: Obresti	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Rezervna sredstva	Geo 3	Geo 3
Od tega: Obresti	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Drugi primarni dohodek	Geo 3	Geo 3
Sekundarni dohodek	Geo 3	Geo 3
2. Račun kapitala
Račun kapitala	Geo 3	Geo 3
	Neto pridobitev finančnih sredstev	Neto prevzem obveznosti	Neto
3. Finančni račun
Neposredne naložbe
Lastniški kapital po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Portfeljske naložbe
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 1)	Geo 2 (1)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 1)	Geo 2 (1)
Dolgoročni
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 1)	Geo 2 (1)
Izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene			Geo 2 (1)
Druge naložbe
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Od tega: Gotovina in vloge	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Rezervna sredstva
Denarno zlato
Naložbeno zlato	Geo 1 (1)
Nedodeljeni računi za zlato	Geo 1 (1)
Posebne pravice črpanja (PPČ)	Geo 1 (1)
Rezervne postavke pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS)	Geo 1 (1)
Druga rezervna sredstva
Gotovina in vloge
Terjatve do denarnih oblasti, MDS in Banke za mednarodne poravnave (BIS)	Geo 1 (1)
Terjatve do drugih subjektov (banke)	Geo 1 (1)
Vrednostni papirji
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 1 (1)
Dolgoročni	Geo 1 (1)
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 1 (1)
Izvedeni finančni instrumenti (neto)	Geo 1 (1)
Druge terjatve	Geo 1 (1)

Tabela 2

Četrtletna plačilna bilanca in stanje mednarodnih naložb

Periodičnost:

vsako četrtletje

Prvo referenčno obdobje:

prvo četrtletje leta 2014

Rok: t+85 od leta 2014 do 2016; t+82 od leta 2017 do 2018 (3); t+80 od leta 2019 (3)

	V dobro	V breme	Saldo
A. Tekoči račun
Blago	Geo 4	Geo 4
Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance	Geo 3	Geo 3
Neto izvoz blaga za preprodajo	Geo 3
Blago, pridobljeno pri preprodaji (negativni kredit)	Geo 3
Blago, prodano pri preprodaji	Geo 3
Nedenarno zlato	Geo 3	Geo 3
Prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine	Geo 4	Geo 4
Storitve	Geo 4	Geo 4
Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih	Geo 4	Geo 4
Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje	Geo 4	Geo 4
Promet	Geo 4	Geo 4
Potovanja	Geo 4	Geo 4
Gradbeništvo	Geo 4	Geo 4
Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja	Geo 4	Geo 4
Finančne storitve	Geo 4	Geo 4
Izrecno zaračunane in druge finančne storitve	Geo 3	Geo 3
Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)	Geo 3	Geo 3
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključene drugje	Geo 4	Geo 4
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve	Geo 4	Geo 4
Druge poslovne storitve	Geo 4	Geo 4
Raziskovalne in razvojne storitve	Geo 3	Geo 3
Strokovno in podjetniško svetovanje	Geo 3	Geo 3
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve	Geo 3	Geo 3
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve	Geo 4	Geo 4
Javno blago in storitve, ki niso vključeni drugje	Geo 4	Geo 4
Primarni dohodek
Sredstva za zaposlene	Geo 4	Geo 4
Investicijski dohodek
Dohodek od neposrednih naložb
Lastniški kapital	Geo 4	Geo 4
Dividende in dohodek, odtegnjen iz nepravih družb
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Reinvestirani dohodki	Geo 4	Geo 4
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Dolžniški instrumenti	Geo 4	Geo 4
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Od tega: Obresti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Dohodek od portfeljskih naložb
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 4	Geo 1
Lastniški vrednostni papirji
Dividende
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Delnice investicijskih skladov
Dividende
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Reinvestirani dohodki
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 4	Geo 1
Obresti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Dolgoročni	Geo 4	Geo 1
Obresti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Drug investicijski dohodek	Geo 4	Geo 4
Dohodek, odtegnjen iz nepravih družb	Geo 3	Geo 3
Obresti	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Od tega: Posebne pravice črpanja (PPČ)		Geo 1
Od tega: Obresti pred PMSFP	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Investicijski dohodek, ki se pripiše imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Dohodek od rezervnih sredstev	Geo 3
Od tega: Obresti	Geo 3
Drugi primarni dohodek	Geo 4	Geo 4
Država	Geo 3	Geo 3
Davki na proizvodnjo in na uvoz	institucije Unije	institucije Unije
Davki na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Drugi davki na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Druge subvencije na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Najemnine	Geo 3	Geo 3
Drugi sektorji	Geo 3	Geo 3
Davki na proizvodnjo in na uvoz	institucije Unije	institucije Unije
Davki na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Drugi davki na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Druge subvencije na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Najemnine	Geo 3	Geo 3
Sekundarni dohodek	Geo 4	Geo 4
Država	Geo 3	Geo 3
Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.	Geo 3	Geo 3
Socialni prispevki	Geo 3	Geo 3
Socialni prejemki	Geo 3	Geo 3
Tekoče mednarodno sodelovanje (D74)	Geo 3	Geo 3
Od tega: v razmerju do institucij Unije (razen ECB)	institucije Unije	institucije Unije
Raznovrstni tekoči transferji (D75)	Geo 3	Geo 3
Lastna sredstva Unije iz davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka (D76)	institucije Unije	institucije Unije
Drugi sektorji	Geo 3	Geo 3
Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.	Geo 3	Geo 3
Socialni prispevki	Geo 3	Geo 3
Socialni prejemki	Geo 3	Geo 3
Neto premije neživljenjskega zavarovanja	Geo 3	Geo 3
Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja	Geo 3	Geo 3
Raznovrstni tekoči transferji (D75)	Geo 3	Geo 3
Od tega: Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi	Geo 3	Geo 3
Od tega: Nakazila delavcev	Geo 4	Geo 4
Popravek za spremembo pokojninskih pravic	Geo 3	Geo 3
B. Račun kapitala
Račun kapitala	Geo 4	Geo 4
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev	Geo 3	Geo 3
Kapitalski transferji	Geo 3	Geo 3
Država	Geo 3	Geo 3
Davki na kapital	Geo 3	Geo 3
Investicijske podpore	Geo 3	Geo 3
Drugi kapitalski transferji	Geo 3	Geo 3
Od tega: Oprostitev dolga	Geo 3	Geo 3
Drugi sektorji	Geo 3	Geo 3
Davki na kapital	Geo 3	Geo 3
Investicijske podpore	Geo 3	Geo 3
Drugi kapitalski transferji	Geo 3	Geo 3
Od tega: Oprostitev dolga	Geo 3	Geo 3

	Neto pridobitev finančnih sredstev	Neto prevzem obveznosti	Neto
C. Finančni račun
Finančni račun	Geo 1	Geo 1
Neposredne naložbe	Geo 4	Geo 4
Lastniški kapital	Geo 4	Geo 4
Lastniški kapital razen reinvesticije dohodkov
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Drugo (npr. nepremičnine)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Reinvesticija dohodkov	Geo 4	Geo 4
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Dolžniški instrumenti	Geo 4	Geo 4
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Portfeljske naložbe	Geo 4	Geo 1
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 4	Geo 1
Lastniški vrednostni papirji
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 1 (2)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 1 (2)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (2)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (2)
Delnice investicijskih skladov
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Od tega: Reinvesticija dohodkov	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Od tega: Reinvesticija dohodkov	Geo 2 (2)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 4	Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Dolgoročni	Geo 4	Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (5)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)
Izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)			Geo 3
Druge naložbe	Geo 4	Geo 4
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 4	Geo 4
Drugi lastniški kapital	Geo 3	Geo 3
Gotovina in vloge
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3	Geo 3
Dolgoročni	Geo 3	Geo 3
Posojila
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3, MDS	Geo 3, MDS
Dolgoročni	Geo 3, MDS	Geo 3, MDS
Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 3
Komercialni krediti in predujmi
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3	Geo 3
Dolgoročni	Geo 3	Geo 3
Druge terjatve/obveznosti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3	Geo 3
Dolgoročni	Geo 3	Geo 3
Posebne pravice črpanja		Geo 1
Rezervna sredstva	Geo 3
D. Izravnalne postavke
Saldo blaga in storitev			Geo 4
Saldo tekočega računa			Geo 1
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–) (saldo tekočega računa in računa kapitala)			Geo 1
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–) (iz finančnega računa)			Geo 1
Neto napake in opustitve			Geo 1

	Sredstva			Obveznosti
	Postavke	Revalorizacije zaradi sprememb deviznih tečajev	Revalorizacije zaradi drugih sprememb cene	Postavke	Revalorizacije zaradi sprememb deviznih tečajev	Revalorizacije zaradi drugih sprememb cene
E. Stanje mednarodnih naložb
Finančni račun	Geo 1			Geo 1
Neposredne naložbe	Geo 4 (4)			Geo 4 (4)
Lastniški kapital	Geo 4 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 4 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Med sestrskimi podjetji	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Drugo (npr. nepremičnine)	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Dolžniški instrumenti	Geo 4 (4)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 4 (4)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Med sestrskimi podjetji	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Portfeljske naložbe	Geo 4 (4)			Geo 1
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 4 (4)			Geo 1
Lastniški vrednostni papirji
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (4)			Geo 1 (5)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Delnice investicijskih skladov
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 4 (4)			Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (4)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 1 (5)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Po valuti:
Euro	Geo 2 (2)			Geo 1 (2)
Ameriški dolar	Geo 2 (2)			Geo 1 (2)
Druge valute	Geo 2 (2)			Geo 1 (2)
Dolgoročne	Geo 4 (4)			Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (4)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 1 (5)	Geo 1 (2)	Geo 1 (2)
Z odkupom v enem letu ali prej				Geo 1 (2)
Z odkupom po več kakor enem letu				Geo 1 (2)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Z odkupom v enem letu ali prej	Geo 2 (2)
Z odkupom po več kakor enem letu	Geo 2 (2)
Po valuti
Euro	Geo 2 (2)			Geo 1 (2)
Ameriški dolar	Geo 2 (2)			Geo 1 (2)
Druge valute	Geo 2 (2)			Geo 1 (2)
Izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene	Geo 4 (4)			Geo 4 (4)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (2)		Geo 2 (2)	Geo 2 (2)		Geo 2 (2)
Druge naložbe	Geo 4 (4)			Geo 4 (4)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 4 (4)			Geo 4 (4)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)		Geo 2 (2)	Geo 2 (2)		Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Drugi lastniški kapital	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Gotovina in vloge	Geo 4 (4)	Geo 2 (2)		Geo 4 (4)	Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Dolgoročni	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Posojila	Geo 4 (4)	Geo 2 (2)		Geo 4 (4)	Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3 (4), MDS			Geo 3 (4), MDS
Dolgoročni	Geo 3 (4), MDS			Geo 3 (4), MDS
Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme		Geo 2 (2)	Geo 2 (2)		Geo 2 (2)	Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Komercialni krediti in predujmi	Geo 4 (4)	Geo 2 (2)		Geo 4 (4)	Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Dolgoročni	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Druge terjatve/obveznosti		Geo 2 (2)			Geo 2 (2)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročne	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Dolgoročne	Geo 3 (4)			Geo 3 (4)
Posebne pravice črpanja				Geo 1	Geo 1 (2)

Tabela 3

Mednarodna trgovina s storitvami

Rok:

t + 9 mesecev

Periodičnost:

letna

Prvo referenčno obdobje:

2013

	V dobro	V breme	Saldo
Sredstva za zaposlene	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Osebni transferji	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Nakazila delavcev	Geo 5	Geo 5	Geo 5
STORITVE	Geo 6	Geo 6	Geo 6
Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve vzdrževanja in popravila, ki niso zajeta drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomorski promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomorski potniški promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomorski tovorni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zračni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zračni potniški promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zračni tovorni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge vrste prometa	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Potniški	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Tovorni	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Razširjena klasifikacija „drugih vrst prometa“
Vesoljski promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Železniški promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Železniški potniški	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Železniški tovorni	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cestni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cestni potniški	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cestni tovorni	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Promet po celinskih plovnih poteh	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Potniški promet po celinskih plovnih poteh	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Tovorni promet po celinskih plovnih poteh	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cevovodni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Prenos električne energije	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge pomožne storitve v prometu	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Poštne in kurirske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Potovanja
Poslovna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pridobitev blaga in storitev obmejnih, sezonskih in drugih kratkoročnih delavcev	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druga poslovna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Osebna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izdatki, povezani z zdravjem	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izdatki, povezani z izobraževanjem	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druga osebna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Gradbeništvo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Gradbene dejavnosti v tujini	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Gradbene dejavnosti v poročevalskem gospodarstvu	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredno zavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Življenjsko zavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zavarovanje tovora	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo neposredno zavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pozavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomožne zavarovalne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve pokojninskega zavarovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve standardiziranega jamstva	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Finančne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izrecno zaračunane in druge finančne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)	Geo 3	Geo 3	Geo 3
Stroški uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Telekomunikacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Računalniške storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Informacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve tiskovnih agencij	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge informacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge poslovne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve raziskovanja in razvoja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Delo, ki se opravlja sistematično za povečanje zaloge znanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, prirejenih po meri ali neprirejenih	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Prodaja lastniških pravic, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Poklicno, podjetniško in poslovno svetovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pravno, računovodsko, podjetniško in poslovno svetovanje ter odnosi z javnostmi	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pravne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne svetovalne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Poslovno in podjetniško svetovanje ter storitve odnosov z javnostmi	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Oglaševanje, raziskovanje trga in javnega mnenja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Tehnične storitve, storitve, povezane s trgovino, in druge poslovne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Arhitekturne, inženirske, znanstvene in druge tehnične storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Arhitekturne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Projektiranje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Znanstvene in druge tehnične storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve poslovnega najema	Geo 5	Geo 5	Geo 5
S trgovino povezane storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Avdiovizualne in sorodne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zdravstvene storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izobraževalne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve kulturne dediščine in rekreacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge osebne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Državno blago in storitve, ki niso zajeti drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Veleposlaništva in konzulati	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Vojaške enote in agencije	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo državno blago in storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5

Tabela 4

Transakcije z neposrednimi tujimi naložbami (vključno z dohodki)

Tabela 4.1 Finančne transakcije z neposrednimi naložbami

Rok

t+9 mesecev

Periodičnost

letno

Prvo referenčno obdobje

2013

	Neto	Neto pridobitve finančnih sredstev	Neto prevzemi obveznosti
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – transakcije	Geo 6	Geo 5	Geo 5
DIA lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov (izključuje lastniški kapital med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Reinvestiranje dohodkov	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – transakcije	Geo 6	Geo 5	Geo 5
DIRE lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov (izključuje lastniški kapital med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
DIRE Reinvestiranje dohodkov	Geo 5		Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – transakcije (6)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – Transakcije (6)	Geo 5	Geo 5	Geo 5

Tabela 4.2 Dohodek od neposrednih naložb

Rok::

t+9 mesecev

Periodičnost:

letno

Prvo referenčno obdobje:

2013

	Saldo	V dobro	V breme
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – dohodki	Geo 6	Geo 5	Geo 5
DIA Dividende	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dividende (razen dividend med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dividende med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Reinvestirani dohodki	Geo 5	Geo 5
DIA Dohodki iz dolgov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dohodki iz dolgov (razen dohodkov iz dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dohodki iz dolgov med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – dohodki	Geo 6	Geo 5	Geo 5
DIRE Dividende	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dividende (razen dividend med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dividende med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
DIRE Reinvestirani dohodki	Geo 5		Geo 5
DIRE Dohodki iz dolgov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dohodki iz dolgov (razen dohodkov iz dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dohodki iz dolgov med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – dohodki (7)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – Dohodki (7)	Geo 5	Geo 5	Geo 5

Tabela 4.3 - Razčlenitev po dejavnosti in geografska razčlenitev

Rok:

t+21 mesecev

Periodičnost:

letno

Prvo referenčno obdobje:

2013

	Vrsta podatkov	Geografska razčlenitev	Razčlenitev po dejavnosti NACE REV. 2
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Neto	Geo 5	Raven 1
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Neto	Geo 4	Raven 2
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Neto	Geo 5	Raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Neto	Geo 4	Raven 2
Dohodek od neposrednih naložb	Kredit, breme, saldo	Geo 5	Raven 1
Dohodek od neposrednih naložb	Kredit, breme, saldo	Geo 4	Raven 2
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) (8)	Neto	Geo 5	Raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) (8)	Neto	Geo 5	Raven 1
Dohodki iz neposrednih naložb (8)	Kredit, breme, saldo	Geo 5	Raven 1

Tabela 5

Postavke neposrednih tujih naložb

Tabela 5.1 – Postavke neposrednih naložb

Rok:

t+9 mesecev

Periodičnost:

letno

Prvo referenčno obdobje:

2013

	Neto	Sredstva	Obveznosti
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Geo 6	Geo 5	Geo 5
DIA Lastniški kapital	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Lastniški kapital (razen lastniškega kapitala med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Lastniški kapital med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Geo 6	Geo 5	Geo 5
DIRE Lastniški kapital	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Lastniški kapital (razen lastniškega kapitala med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Lastniški kapital med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Geo 5	Geo 5	Geo 5

Tabela 5.2: postavke neposrednih naložb: razčlenitev po dejavnosti in geografska razčlenitev

Rok:

t+21 mesecev

Periodičnost:

letno

Prvo referenčno obdobje:

2013

	Vrsta podatkov	Geografska razčlenitev	Razčlenitev po dejavnosti NACE REV. 2
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	neto stanja	Geo 5	raven 1
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	neto stanja	Geo 4	raven 2
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	neto stanja	Geo 5	raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	neto stanja	Geo 4	raven 2
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	neto stanja	Geo 5	raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	neto stanja	Geo 5	raven 1

Tabela 6

Ravni geografske razčlenitve

GEO 1	GEO 2	GEO 3
TUJINA	TUJINA	TUJINA
	znotraj euroobmočja	ZNOTRAJ UNIJE
	zunaj euroobmočja	ZUNAJ UNIJE
		znotraj euroobmočja
		zunaj euroobmočja

GEO 4	GEO 5	GEO 6
TUJINA	TUJINA	TUJINA
	EVROPA	EUROPE
Države članice, ki niso v euroobmočju (9)	Belgija	Belgija
	Bolgarija	Bolgarija
	Češka	Češka
	Danska	Danska
	Nemčija	Nemčija
	Estonija	Estonija
	Irska	Irska
	Grčija	Grčija
	Španija	Španija
	Francija	Francija
	Italija	Italija
	Ciper	Ciper
	Latvija	Latvija
	Litva	Litva
	Luksemburg	Luksemburg
	Madžarska	Madžarska
	Malta	Malta
	Nizozemska	Nizozemska
	Avstrija	Avstrija
	Poljska	Poljska
	Portugalska	Portugalska
	Romunija	Romunija
	Slovenija	Slovenija
	Slovaška	Slovaška
	Finska	Finska
	Švedska	Švedska
	Združeno kraljestvo	Združeno kraljestvo
	Islandija	Islandija
	Lihtenštajn	Lihtenštajn
	Norveška	Norveška
Švica	Švica	Švica
	DRUGE EVROPSKE DRŽAVE	DRUGE EVROPSKE DRŽAVE
		Albanija
		Andora
		Belorusija
		Bosna in Hercegovina
	Hrvaška	Hrvaška
		Ferski otoki
		Gibraltar
		Guernsey
		Sveti sedež (Vatikan)
		Otok Man
		Jersey
		Makedonija, Nekdanja jugoslovanska republika
		Moldavija
		Črna gora
Rusija	Rusija	Rusija
		Srbija
		San Marino
	Turčija	Turčija
		Ukrajina
	AFRIKA	AFRIKA
	SEVERNA AFRIKA	SEVERNA AFRIKA
		Alžirija
	Egipt	Egipt
		Libija
	Maroko	Maroko
		Tunizija
	DRUGE AFRIŠKE DRŽAVE	DRUGE AFRIŠKE DRŽAVE
		Angola
		Benin
		Bocvana
		Britansko ozemlje v Indijskem oceanu
		Burkina Faso
		Burundi
		Kamerun
		Zelenortski otoki
		Srednjeafriška republika
		Čad
		Komori
		Kongo
		Slonokoščena obala
		Demokratična republika Kongo
		Džibuti
		Ekvatorialna Gvineja
		Eritreja
		Etiopija
		Gabon
		Gambija
		Gana
		Gvineja
		Gvineja Bissau
		Kenija
		Lesoto
		Liberija
		Madagaskar
		Malavi
		Mali
		Mavretanija
		Mauritius
		Mozambik
		Namibija
		Niger
	Nigerija	Nigerija
	Južna Afrika	Južna Afrika
		Ruanda
		Saint Helena, Ascension, Tristan da Cunha
		Sao Tome in Principe
		Senegal
		Sejšeli
		Sierra Leone
		Somalija
		Sudan
		Južni Sudan
		Svazi
		Tanzanija
		Togo
		Uganda
		Zambija
		Zimbabve
	AMERIKA	AMERIKA
	SEVERNOAMERIŠKE DRŽAVE	SEVERNOAMERIŠKE DRŽAVE
Kanada	Kanada	Kanada
		Grenlandija
Združene države Amerike	Združene države Amerike	Združene države Amerike
	SREDNJEAMERIŠKE DRŽAVE	SREDNJEAMERIŠKE DRŽAVE
		Angvila
		Antigva in Barbuda
		Aruba
		Bahami
		Barbados
		Belize
		Bermudi
		Bonaire, St. Eustatius in Saba
		Deviški otoki (britanski)
		Kajmanski otoki
		Kostarika
		Kuba
		Curaçao
		Dominika
		Dominikanska republika
		Salvador
		Grenada
		Gvatemala
		Haiti
		Honduras
		Jamajka
	Mehika	Mehika
		Monserrat
		Nikaragva
		Panama
		Saint Kitts in Nevis
		Saint Lucia
		St. Maarten
		Saint Vincent in Grenadine
		Trinidad in Tobago
		Otoki Turks in Caicos
		Deviški otoki (ZDA)
	JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE	JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE
	Argentina	Argentina
		Bolivija
Brazilija	Brazilija	Brazilija
	Čile	Čile
		Kolumbija
		Ekvador
		Falklandski otoki
		Gvajana
		Paragvaj
		Peru
		Surinam
	Urugvaj	Urugvaj
	Venezuela	Venezuela
	AZIJA	AZIJA
	BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE	BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE
	ARABSKE ZALIVSKE DRŽAVE	ARABSKE ZALIVSKE DRŽAVE
		Bahrajn
		Irak
		Kuvajt
		Oman
		Katar
		Saudova Arabija
		Združeni arabski emirati
		Jemen
	DRUGE BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE	DRUGE BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE
		Armenija
		Azerbajdžan
		Gruzija
		Izrael
		Jordanija
		Libanon
		Palestinsko ozemlje
		Sirija
	DRUGE AZIJSKE DRŽAVE	DRUGE AZIJSKE DRŽAVE
		Afganistan
		Bangladeš
		Butan
		Država Brunej
		Mjanmar
		Kambodža
Kitajska	Kitajska	Kitajska
Hongkong	Hongkong	Hongkong
Indija	Indija	Indija
	Indonezija	Indonezija
		Iran
Japonska	Japonska	Japonska
		Kazahstan
		Kirgizistan
		Laos
		Macau
	Malezija	Malezija
		Maldivi
		Mongolija
		Nepal
		Severna Koreja
		Pakistan
	Filipini	Filipini
	Singapur	Singapur
	Južna Koreja	Južna Koreja
		Šrilanka
	Tajvan	Tajvan
		Tadžikistan
	Tajska	Tajska
		Vzhodni Timor
		Turkmenistan
		Uzbekistan
		Vietnam
	OCEANIJA IN POLARNA OBMOČJA	OCEANIJA IN POLARNA OBMOČJA
		Ameriška Samoa
		Guam
		Stranski zunanji otoki Združenih držav
	Avstralija	Avstralija
		Kokosovi (Keeling) otoki
		Božični otok
		Heardov otok in McDonaldovi otoki
		Norfolški otok
		Fidži
		Francoska Polinezija
		Kiribati
		Marshallovi otoki
		Mikronezija
		Nauru
		Nova Kaledonija
	Nova Zelandija	Nova Zelandija
		Cookovi otoki
		Niue
		Tokelau
		Severni Marianski otoki
		Palau
		Papua Nova Gvineja
		Pitcairn
		Antarktika
		Bouvetov otok
		Južna Georgia in otoki Južni Sandwich
		Francoska južna in antarktična ozemlja
		Salomonovi otoki
		Tonga
		Tuvalu
		Vanuatu
		Samoa
		Otoki Wallis in Futuna
ZNOTRAJ UNIJE	ZNOTRAJ UNIJE	ZNOTRAJ UNIJE
ZUNAJ UNIJE	ZUNAJ UNIJE	ZUNAJ UNIJE
znotraj euroobmočja	znotraj euroobmočja	znotraj euroobmočja
zunaj euroobmočja	zunaj euroobmočja	zunaj euroobmočja
institucije Unije (razen ECB)	institucije Unije (razen ECB)	institucije Unije (razen ECB)
Evropska investicijska banka	Evropska investicijska banka	Evropska investicijska banka
	Evropska centralna banka (ECB)	Evropska centralna banka (ECB)
	ZNOTRAJ UNIJE NERAZPOREJENO	ZNOTRAJ UNIJE NERAZPOREJENO
	ZUNAJ UNIJE NERAZPOREJENO	ZUNAJ UNIJE NERAZPOREJENO
offshore finančna središča	offshore finančna središča	offshore finančna središča
mednarodne organizacije (brez institucij Unije)	mednarodne organizacije (brez institucij Unije)	mednarodne organizacije (brez institucij Unije)
Mednarodni denarni sklad (MDS)	Mednarodni denarni sklad (MDS)	Mednarodni denarni sklad (MDS)

Tabela 7

Ravni razčlenitve po institucionalnih sektorjih

Sektor 1	Sektor 2
Centralna banka (S.121)	Centralna banka (S.121)
Druge denarne finančne institucije (oMFI)	Druge denarne finančne institucije (oMFI)
Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)	Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)
Skladi denarnega trga (S.123)	Skladi denarnega trga (S.123)
Država (S.13)	Država (S.13)
Drugi sektorji	Drugi sektorji
	Finančne družbe razen denarnih finančnih institucij (S.124+S.125+S.126+S.127+S.128+S.129)
	Nefinančne družbe, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.11+S.14+S.15)

Tabela 8

Raven razčlenitve po gospodarskih dejavnostih

Raven 1	Raven 2	NACE rev. 2
	KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO	področje A
RUDARSTVO	RUDARSTVO	področje B
	Pridobivanje surove nafte, zemeljskega plina in storitve za rudarstvo	oddelka 06, 09
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI	PREDELOVALNE DEJAVNOSTI	področje C
	Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov	oddelki 10, 11, 12
	SKUPAJ tekstilne in lesne dejavnosti	oddelki 13, 14, 16, 17, 18
	Proizvodnja tekstilij in oblačil	oddelka 13, 14
	Obdelava in predelava lesa, proizvodnja papirja, tiskarstvo in razmnoževanje	oddelki 16, 17, 18
Proizvodnja nafte, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas	SKUPAJ proizvodnja nafte, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas	oddelki 19, 20, 21, 22
	Proizvodnja koksa in naftnih derivatov	oddelek 19
	Kemikalije in kemični izdelki	oddelek 20
	Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas	oddelek 22
Računalniki, elektronski in optični izdelki	SKUPAJ proizvodnja kovin, kovinskih izdelkov, strojev in naprav	oddelki 24, 25, 26, 28
	Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov	oddelka 24, 25
	Računalniki, elektronski in optični izdelki	oddelek 26
	Drugi stroji in naprave	oddelek 28
Proizvodnja motornih vozil ter drugih vozil in plovil	SKUPAJ proizvodnja motornih vozil ter drugih vozil in plovil	oddelka 29, 30
	Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic	oddelek 29
	Druga vozila in plovila	oddelek 30
	SKUPAJ druge raznovrstne predelovalne dejavnosti	oddelki 15, 23, 27, 31, 32, 33
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO	OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO	področje D
OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA	OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA	področje E
	Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode	oddelek 36
	Ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja	oddelki 37, 38, 39
GRADBENIŠTVO	GRADBENIŠTVO	področje F
SKUPAJ STORITVE	SKUPAJ STORITVE	področja G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T, U
TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL	TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL	področje G
	Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil	oddelek 45
	Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili	oddelek 46
	Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili	oddelek 47
PROMET IN SKLADIŠČENJE	PROMET IN SKLADIŠČENJE	področje H
	SKUPAJ promet in skladiščenje	oddelki 49, 50, 51, 52
	Kopenski promet; cevovodni transport	oddelek 49
	Vodni promet	oddelek 50
	Zračni promet	oddelek 51
	Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti	oddelek 52
	Poštna in kurirska dejavnost	oddelek 53
GOSTINSTVO	GOSTINSTVO	področje I
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI	INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI	področje J
	Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi, druge razvedrilne dejavnosti	oddelka 59, 60
	Telekomunikacijske dejavnosti	oddelek 61
	Druge informacijske in komunikacijske dejavnosti	oddelki 58, 62, 63
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI	FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI	področje K
	Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov	oddelek 64
	Dejavnost holdingov	skupina 64.2
	Dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti	oddelek 65
	Druge finančne dejavnosti	oddelek 66
	POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI	področje L
STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI	STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI	področje M
	Pravne in računovodske dejavnosti	oddelek 69
	Pravne dejavnosti	skupina 69.1
	Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje	skupina 69.2
	Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje	oddelek 70
	Dejavnost uprav podjetij	skupina 70.1
	Podjetniško in poslovno svetovanje	skupina 70.2
	Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje	oddelek 71
Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost	Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost	oddelek 72
	Oglaševanje in raziskovanje trga	oddelek 73
	Oglaševanje	skupina 73.1
	Raziskovanje trga in javnega mnenja	skupina 73.2
	Druge strokovne in tehnične dejavnosti, veterinarstvo	oddelka 74, 75
	DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI	področje N
	Dajanje v najem in zakup	oddelek 77
	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	oddelki 78, 79, 80, 81, 82
	IZOBRAŽEVANJE	področje P
	ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO	področje Q
KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI	KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI	področje R
	Kulturne in razvedrilne dejavnosti	oddelek 90
	Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti	oddelek 91
	Športne in druge dejavnosti za prosti čas; prirejanje iger na srečo	oddelka 92, 93
	DRUGE DEJAVNOSTI	področje S
	Dejavnost članskih organizacij	oddelek 94
	Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti	oddelka 95, 96
	Nerazporejeno
	Zasebni nakupi in prodaja nepremičnin
SKUPAJ DEJAVNOST	SKUPAJ DEJAVNOST

PRILOGA II

OPREDELITVE iz člena 10

Naslednje opredelitve temeljijo na Priročniku za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb MDS, šesta izdaja. (BPM6), Evropskem sistemu računov, Priročniku o statističnih podatkih v mednarodni trgovini s storitvami 2010, Referenčni opredelitvi neposrednih tujih naložb OECD (BD4).

A. TEKOČI RAČUN

Tekoči račun prikazuje tokove blaga, storitev ter primarnih in sekundarnih dohodkov med rezidenti in nerezidenti.

1. BLAGO

Ta komponenta zajema premično blago, pri katerem se zamenja lastništvo med rezidenti in nerezidenti.

1.1 Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance

Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance zajema blago, pri katerem se zamenja ekonomsko lastništvo med rezidentom in nerezidentom in ki ni vključeno v druge posebne kategorije, kot sta blago, ki je namenjeno preprodaji (glej oddelek 1.2) in nedenarno zlato (glej oddelek 1.3), ali kot del storitve. Splošno trgovsko blago je treba meriti po tržni vrednosti na osnovi franko ladja (fob). Med prispevke držav k pripravljanju agregatov Unije je treba vključiti uvoz in izvoz blaga v nepravi tranzitni trgovini, za trgovino znotraj Unije pa je treba partnersko državo opredeliti skladno s konsignacijskim načelom.

1.2 Neto izvoz blaga za preprodajo

Preprodaja je opredeljena kot nakup blaga, ki ga opravi rezident (gospodarstva zbiratelja podatkov) pri nerezidentu in nadaljnja prodaja istega blaga drugemu nerezidentu, pri čemer zadevno blago ne vstopi v gospodarstvo zbiratelja podatkov. Neto izvoz blaga za preprodajo predstavlja razliko med prodajo in nakupom blaga, ki je namenjeno preprodaji. Ta postavka vključuje trgovske marže, dobičke in izgube iz lastnine ter spremembe zalog blaga, ki je namenjeno preprodaji.

1.2.1 Blago, pridobljeno pri preprodaji, se prikazuje kot negativni izvoz/v dobro gospodarstva trgovca.

1.2.2 Prodaja blaga se prikazuje pod postavko blago, prodano pri preprodaji, kot pozitivni izvoz/v dobro gospodarstva trgovca.

1.3 Nedenarno zlato

Nedenarno zlato zajema vso zlato razen denarnega zlata. Denarno zlato je v lasti denarnih oblasti in pomeni rezervno sredstvo (glej oddelek 6.5.1). Nedenarno zlato je lahko v obliki naložbenega zlata (tj. kovanci, ingoti ali palice s čistostjo najmanj 995 delov na 1 000, vključno s takim zlatom na dodeljenih računih za zlato), zlata v prahu in zlata v drugih surovih ali polizdelanih oblikah.

1.4 Prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine

Neprava tranzitna trgovina je pojem, ki se uporablja za opredelitev blaga, ki ga je subjekt, ki ne šteje kot rezidenčna institucionalna enota, uvozil v državo članico in dal ocariniti za prosti promet znotraj Unije (in predložil za odmero uvoznih dajatev), nato pa je bilo odposlano v drugo državo članico. Države članice, ki jih zadeva „neprava tranzitna trgovina“, morajo zajeti blagovno znamko, da sporočijo razliko med vrednostjo splošnega trgovskega blaga, prijavljenega ob prvotnem uvozu blaga iz tretje države, in njegovo vrednostjo ob odpošiljanju v drugo državo članico. Geografska razčlenitev se mora pripraviti na podlagi rezidenčne države matičnega podjetja, ki nadzira družbo, ki vodi carinski postopek v zvezi s tem blagom v gospodarstvu, ki sporoča podatke.

2. STORITVE

Storitve so rezultat proizvodne dejavnosti, ki spremeni pogoje enot porabnic ali olajša izmenjavo proizvodov ali finančnih sredstev. Storitve na splošno niso ločene postavke, nad katerimi bi se lahko vzpostavila lastninska pravica, in na splošno jih ni mogoče ločiti od njihove proizvodnje.

2.1 Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih

Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih zajemajo obdelovanje, sestavljanje, označevanje, embaliranje in tako naprej, ki jih izvajajo podjetja, ki niso lastniki zadevnega blaga. Predelovalno dejavnost opravlja subjekt, ki za to od lastnika prejme nadomestilo. Ker se lastništvo blaga ne spreminja, se med obdelovalcem in lastnikom ne prikaže nobena transakcija s splošnim trgovskim blagom. Vrednost nadomestil, zaračunanih za predelavo fizičnih vložkov v lasti drugih, ni nujno enaka razliki med vrednostjo blaga, ki se pošlje v predelavo, in vrednostjo blaga po predelavi. Izključeni so sestavljanje montažnih konstrukcij (vključeno v gradbeništvo) ter označevanje in embaliranje, ki sta povezana s prometom (vključeno v promet).

2.2 Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje

Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje, zajemajo vzdrževanje in popravila, ki jih opravijo rezidenti na blagu v lasti nerezidentov (in obratno). Popravila je mogoče izvesti na kraju popravljavca ali drugje. Vrednost vzdrževanja in popravil vključuje vse dele ali materiale, ki jih dobavi popravljavec in so vključeni v zaračunano storitev. Deli in materiali, ki se zaračunajo ločeno, morajo biti vključeni v splošno trgovsko blago. Popravila in vzdrževanje ladij, zrakoplovov in druge transportne opreme so vključena v to postavko. Čiščenje transportne opreme je izključeno, ker je vključeno v prometne storitve. Vzdrževanje in popravila gradenj so izključena, ker so vključena v gradbeništvo. Vzdrževanje in popravila računalnikov so izključena, ker so vključena v računalniške storitve.

2.3 Promet

Promet pomeni prevoz ljudi in predmetov z ene lokacije na drugo ter s tem povezane podporne in pomožne storitve. Promet vključuje tudi poštne in kurirske storitve. Prometne storitve se prikažejo v plačilni bilanci, kadar jih opravijo rezidenti enega gospodarstva v korist rezidentov drugega gospodarstva. Promet se lahko razvrsti glede na:

(a)	vrsto prometa, in sicer pomorski, zračni ali drugi. „Drugo“ se lahko nadalje razdeli na železniški promet, cestni promet, promet po celinskih plovnih poteh, cevovodni transport in vesoljski promet ter prenos električne energije;

(b)	vrsto tovora, in sicer potniški ali tovorni ali drugo (kar zajema spremljajoče in pomožne dejavnosti, kot so natovarjanje in raztovarjanje kontejnerjev, hranjenje in skladiščenje, pakiranje in prepakiranje, čiščenje vozil in plovil, ki se opravlja v pristaniščih in na letališčih).

2.3.1 Pomorski promet

Pokriva vse prometne storitve po morju. Potrebna je razčlenitev za pomorski potniški promet, pomorski tovorni promet in drugi pomorski promet.

2.3.2 Zračni promet

Pokriva vse prometne storitve, opravljene po zraku. Potrebna je razčlenitev za potniški zračni promet, tovorni zračni promet in drugi zračni promet.

2.3.3 Druge vrste prometa

Pokriva vse prometne storitve, ki niso opravljene po morju ali zraku. Razčlenitev je potrebna za potniški promet, tovorni promet in drugo. Zahteva se razširjena klasifikacija drugega prometa:

2.3.3.1

Vesoljski promet zajema lansiranje satelitov, ki jih opravijo podjetja za lastnike satelitov (kakor so telekomunikacijska podjetja), ter druge storitve, ki jih opravijo upravljavci vesoljske opreme, kakor je prevoz blaga in ljudi za znanstvene poskuse. Zajema tudi vesoljski potniški promet in plačila, ki jih gospodarstvo opravi za to, da so njegovi rezidenti na vesoljskih plovilih drugega gospodarstva.

2.3.3.2

Železniški promet pokriva prevoz z vlaki. Potrebna je nadaljnja natančnejša razčlenitev med železniškim potniškim prometom, železniškim tovornim prometom in drugim.

2.3.3.3

Cestni promet zajema prevoz s tovornjaki, kamioni in avtobusi. Potrebna je nadaljnja natančnejša razčlenitev med potniškim cestnim prometom, tovornim cestnim prometom in drugim cestnim prometom.

2.3.3.4

Promet po celinskih plovnih poteh se nanaša na mednarodni promet po rekah, kanalih in jezerih. Vključuje plovne poti, ki so znotraj ene države, in tiste, ki si jih delita dve ali več držav. Potrebna je nadaljnja natančnejša razčlenitev med potniškim prometom po celinskih plovnih poteh, tovornim prometom po celinskih plovnih poteh in drugim prometom po celinskih plovnih poteh.

2.3.3.5

Cevovodni transport zajema mednarodni prevoz blaga po ceveh, kot je prevoz nafte in sorodnih proizvodov, vode in plina. Izključene so distribucijske storitve, običajno od razdelilnih postaj do potrošnika (vključeno v drugih poslovnih storitvah, ki niso vključene drugje), in vrednost prevoženih proizvodov (vključeno v splošno trgovsko blago).

2.3.3.6

Prenos električne energije zajema storitve za prenos električne energije pod visoko napetostjo po medsebojno povezanih skupinah napeljav in povezane opreme med dobavnim mestom in mesti, kjer se pretvori v nizko napetost, da se dobavi potrošnikom ali drugim električnim sistemom. Vključuje stroške za prenos električne energije, če so ti ločeni od proizvodnega in distribucijskega procesa. Dobava električne energije je izključena. Izključene so tudi distribucijske storitve za električno energijo (vključene v druge poslovne storitve, druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje).

2.3.3.7

Druge podporne in pomožne prometne storitve zajemajo vse prometne storitve, ki jih ni mogoče razporediti v nobeno komponento prometnih storitev, navedeno zgoraj.

2.3.4 Poštne in kurirske storitve

Poštne in kurirske storitve pokrivajo prevzem, prevoz in dostavo pisem, časopisov, revij, brošur, drugih tiskovin, paketov, vključno s storitvami na poštnih okencih in dajanjem poštnih nabiralnikov v najem.

2.4 Potovanja

Knjiženja v dobro iz naslova potovanj zajemajo blago in storitve za lastno uporabo ali za izročitev, ki jih nerezidenti pridobijo od gospodarstva med obiskom v tem gospodarstvu. Knjiženja v breme iz naslova potovanj zajemajo blago in storitve za lastno uporabo ali za oddajo, ki jih rezidenti pridobijo od drugih gospodarstev med obiskom v teh drugih gospodarstvih. Potovanja vključujejo lokalni prevoz (tj. prevoz znotraj obiskanega gospodarstva, ki ga zagotavlja rezident tega gospodarstva), vendar pa izključujejo mednarodni transport (ki je vključen v prevozu potnikov). Izključeno je tudi blago, ki ga potnik kupi za nadaljnjo prodajo v svojem ali drugem gospodarstvu. Potovanja se delijo v dve glavni podskupini: poslovna potovanja in osebna potovanja.

2.4.1 Poslovna potovanja

Poslovna potovanja zajemajo pridobitev blaga in storitev poslovnih potnikov. Vključujejo tudi pridobitev blaga in storitev za osebno uporabo sezonskih, obmejnih in drugih delavcev, ki niso rezidenti gospodarstva, v katerem so zaposleni. Poslovna potovanja se nadalje delijo na pridobitev blaga in storitev obmejnih in sezonskih ali drugih kratkoročnih delavcev in druga poslovna potovanja.

2.4.1.1 Pridobitev blaga in storitev obmejnih in sezonskih ali drugih kratkoročnih delavcev vključuje pridobitev blaga in storitev za osebno uporabo sezonskih, obmejnih in drugih delavcev, ki niso rezidenti gospodarstva, v katerem so zaposleni, in katerih delodajalec je rezident tega gospodarstva.

2.4.1.2 Druga poslovna potovanja pokrivajo vse izdatke za poslovna potovanja, ki jih niso opravili obmejni delavci in sezonski ali drugi kratkoročni delavci.

2.4.2 Osebna potovanja

Osebna potovanja vključujejo blago in storitve, ki jih potniki pridobijo v tujini za neposlovne namene, kakor so počitnice, sodelovanje v rekreacijskih in kulturnih dejavnostih, obiski prijateljev in sorodnikov ter romanja, in namene, povezane z izobraževanjem in zdravjem. Osebna potovanja se delijo v tri podskupine: izdatki, povezani z zdravjem, izdatki, povezani z izobraževanjem in druga osebna potovanja.

2.4.2.1 Izdatki, povezani z zdravjem, so opredeljeni kot skupni izdatki ljudi, ki potujejo v zdravstvene namene.

2.4.2.2 Izdatki, povezani z izobraževanjem, so opredeljeni kot skupni izdatki ljudi, ki se izobražujejo.

2.4.2.3 Druga osebna potovanja pokrivajo vsa osebna potovanja, ki niso vključena v izdatke, povezane z zdravjem ali izdatke, povezane z izobraževanjem.

2.5 Gradbeništvo

Gradbeništvo zajema izgradnjo, obnovo, popravilo ali razširitev osnovnih sredstev v obliki zgradb, izboljšav zemljišča, ki so tehnične narave, in druge tehnične gradnje (vključno s cestami, mostovi, jezovi itd.). Vključuje s tem povezana inštalacijska in montažna dela, pripravljalna dela na gradbišču in splošno gradbeništvo, specializirane storitve, kot so pleskanje, vodovodne inštalacije, rušenje ter vodenje gradbenih projektov. Gradbene pogodbe, ki so zajete v mednarodni trgovini s storitvami, so na splošno kratkoročne narave. Velik gradbeni projekt, ki ga je pridobilo nerezidenčno podjetje in ki za dokončanje potrebuje več kot eno leto, bo običajno vodil do rezidenčne poslovalnice.

Gradbeništvo se lahko deli na gradbene dejavnosti v tujini in gradbene dejavnosti v gospodarstvu zbiratelja podatkov.

2.5.1 Gradbene dejavnosti v tujini

Gradbene dejavnosti v tujini vključujejo gradbene storitve, ki jih za nerezidente opravijo rezidenčna podjetja gospodarstva zbiratelja podatkov (v dobro/izvoz), ter blago in storitve, ki jih ta podjetja kupijo v gospodarstvu gostitelju (v breme/uvoz).

2.5.2 Gradbene dejavnosti v gospodarstvu zbiratelja podatkov

Gradbene dejavnosti v gospodarstvu zbiratelja podatkov sestavljajo gradbene storitve, ki jih opravijo nerezidenčna gradbena podjetja za rezidente gospodarstva zbiratelja podatkov (v breme), ter blago in storitve, ki jih ta nerezidenčna podjetja kupijo v gospodarstvu zbiratelju podatkov (v dobro).

2.6. Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja

Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja obsegajo: neposredno zavarovanje, pozavarovanje, pomožne zavarovalne storitve, storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva. Neposredno zavarovanje se nadalje deli na življenjsko zavarovanje, zavarovanje blaga v prevozu in drugo neposredno zavarovanje. Storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva so nadalje razdeljene na storitve pokojninskega zavarovanja in standardizirana jamstva. Te storitve se običajno ocenijo ali ovrednotijo glede na stroške, vključene v celotne premije, in ne glede na skupno vrednost premij.

2.6.1 Življenjsko zavarovanje

Imetniki polic življenjskega zavarovanja opravljajo redna plačila zavarovatelju (obstaja lahko tudi samo enkratno plačilo), v zameno pa zavarovatelj jamči, da bo imetniku police izplačal dogovorjeni minimalni znesek ali rento na določen datum ali ob smrti imetnika police, če ta nastopi prej. Začasno zavarovanje za smrt, pri katerem se zavarovalnina izplača v primeru smrti in v nobenih drugih okoliščinah, tukaj ni zajeto, temveč je vključeno v drugo neposredno zavarovanje.

2.6.2 Zavarovanje tovora

Storitev zavarovanja blaga v prevozu se nanaša na zavarovanje blaga, ki je v procesu izvoza ali uvoza, na osnovi tega, da je konsistentno z meritvijo blaga fob in prevozom tovora.

2.6.3 Drugo neposredno zavarovanje

Drugo neposredno zavarovanje pokriva vse oblike zavarovanja odgovornosti. Vključuje začasno zavarovanje za smrt; nezgodno in zdravstveno zavarovanje (razen če je to del vladnega sistema socialne varnosti); pomorsko, letalsko in prevozno zavarovanje; požarno škodo in drugo premoženjsko škodo; zavarovanje denarnih izgub; splošno zavarovanje odgovornosti; in drugo zavarovanje, kot je turistično zavarovanje in zavarovanje, povezano s posojili in kreditnimi karticami.

2.6.4 Pozavarovanje

Pozavarovanje je proces odstopanja dela zavarovalniškega tveganja podizvajalcem, pogosto specializiranim zavarovateljem, v zameno za sorazmerni delež premijskih dohodkov. Transakcije pozavarovanja se lahko vežejo na pakete, ki vključujejo razne vrste tveganj.

2.6.5 Dodatne zavarovalniške storitve

Sestavljajo jih transakcije, ki so tesno povezane z zavarovalništvom in posli pokojninskih skladov. Vključujejo zastopniške provizije, zavarovalniško posredovanje in storitve zastopanja, zavarovalniške in pokojninske svetovalne storitve, storitve ocenjevanja in popravkov, aktuarske storitve, reševalne upraviteljske storitve ter regulativne in nadzorovalne storitve za odškodnine in izterjave.

2.6.6 Storitve pokojninskega zavarovanja

Storitve pokojninskega zavarovanja pokrivajo storitve, ki jih nudijo skladi, ustanovljeni zato, da izplačujejo dohodek ob upokojitvi in pokojnine za smrt in invalidnost za posebne skupine zaposlenih s strani države ali zavarovalnih družb v imenu zaposlenih.

2.6.7 Storitve standardiziranih jamstev

Storitve standardiziranih jamstev so storitve, povezane s standardiziranimi jamstvenimi shemami. So dogovori, pri katerih se ena stran (porok) zaveže, da bo pokrila izgube posojilodajalca v primeru, da je posojilojemalec plačilno nesposoben. Primeri vključujejo izvozna kreditna jamstva in jamstva za študentska posojila.

2.7 Finančne storitve

Finančne storitve zajemajo posredniške in pomožne storitve, razen zavarovalniških storitev in storitev pokojninskih skladov, običajno pa jih opravljajo banke in druge finančne družbe.

2.7.1 Izrecno zaračunane in druge finančne storitve

Finančne storitve se v mnogo primerih zaračunajo na podlagi določene tarife in ne zahtevajo posebnega izračuna. Vključujejo nadomestila za sprejemanje vlog in posojanje, nadomestila za enkratna jamstva, nadomestila ali kazni za zgodnje ali prepozno odplačilo, stroške za vodenje računa, nadomestila, povezana z akreditivi, storitve kreditnih kartic, provizije in nadomestila, povezana s finančnim najemom, faktoringom, prevzetimi obveznostmi kreditiranja ter obračunom plačil. Vključene so tudi storitve finančnega svetovanja, skrbništvo finančnih sredstev ali naložbenega zlata, upravljanje s finančnimi sredstvi, storitve nadzorovanja, storitve zagotavljanja likvidnosti, storitve prevzemanja tveganj (razen zavarovanja), storitve v zvezi z združitvami in prevzemi, storitve bonitetnega ocenjevanja, borzne storitve in fiduciarne storitve. Trgovci s finančnimi instrumenti lahko v celoti ali delno zaračunajo svoje storitve tako, da obstaja razlika med njihovo nakupno in prodajno ceno. Marže na transakcije nakupa in prodaje so vključene v izrecno zaračunane in druge finančne storitve.

2.7.2 Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)

Za dejanske obresti se lahko šteje, da vključujejo element prihodkov in nadomestilo za storitev. Posojilodajalci in tisti, ki sprejemajo vloge, delujejo tako, da svojim deponentom ponujajo obrestne mere, ki so nižje od obrestnih mer, ki jih zaračunajo svojim posojilojemalcem. Finančne družbe uporabijo nastale obrestne marže za pokrivanje svojih stroškov in za zagotavljanje poslovnega presežka. Po dogovoru se ta posredna nadomestila v zvezi z obrestmi uporabijo zgolj za posojila in vloge ter samo v primeru, kadar ta posojila zagotovijo finančne družbe oziroma so te vloge deponirane pri finančnih družbah.

2.8 Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje, vključujejo:

(a)	nadomestila za uporabo lastniških pravic (kot so patenti, blagovne znamke, avtorske pravice, industrijski postopki in dizajni, vključno s poslovnimi skrivnostmi in franšizami). Te pravice lahko izvirajo iz raziskav, razvoja in trženja; in

(b)

nadomestila za licence za reproduciranje ali distribuiranje intelektualne lastnine iz proizvedenih izvirnikov ali prototipov (kot so avtorske pravice za knjige in rokopise, računalniško programsko opremo, kinematografska dela in nosilce zvoka) in sorodne pravice (kot so pravice za predvajanja v živo ter za televizijsko, kabelsko ali satelitsko razširjanje programov).

2.9 Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve

Računalniške in telekomunikacije storitve so opredeljene glede narave storitve in ne načina izvajanja.

2.9.1 Telekomunikacijske storitve

Telekomunikacijske storitve obsegajo prenos zvoka, podob ali drugih informacij po telefonu, teleksu, s telegramom, po radijskem ali televizijskem kablu in z oddajanjem, preko satelitskega razširjanja, po elektronski pošti, s faksimilom ipd., vključno s poslovnimi omrežnimi storitvami, telekonferencami in podpornimi storitvami. Vrednost prenesenih informacij ni vključena. Vključene so tudi storitve mobilne telefonije, glavne internetne storitve in storitve spletnega dostopa, vključno z zagotavljanjem dostopa do interneta. Izključene so storitve nameščanja opreme telefonskega omrežja, ker so vključene v storitve gradbeništva in podatkovnih zbirk (vključene v informacijske storitve).

2.9.2 Računalniške storitve

Računalniške storitve sestavljajo storitve, povezane s strojno in/ali programsko opremo, ter storitve obdelave podatkov. Vključene so tudi storitve svetovanja in izvedbe v zvezi s strojno in programsko opremo; vzdrževanje in popravilo računalnikov in periferne opreme; storitve vzpostavljanja stanja po nesrečah, svetovanje in pomoč pri zadevah, povezanih z upravljanjem računalniških virov; analiza, oblikovanje in programiranje sistemov, pripravljenih za uporabo (vključno z razvojem in oblikovanjem spletnih strani) ter tehnično svetovanje v zvezi s programsko opremo; licence za uporabo neprirejene programske opreme; razvoj, izdelava, dobava in dokumentiranje programske opreme po meri, vključno z operacijskimi sistemi, izdelanimi po naročilu določenih uporabnikov; vzdrževanje sistemov in druge podporne storitve, na primer izobraževanje kot del svetovanja; storitve obdelave podatkov, na primer vnos podatkov, izdelava tabel in obdelava na osnovi časovnega zakupa; storitve gostovanja na spletnih straneh (tj. zagotavljanje strežniškega prostora na internetu za gostovanje spletnih strani strank); in upravljanje računalniških zmogljivosti. Izključena so nadomestila za licence za reproduciranje in/ali distribuiranje programske opreme, ki so vključena med nadomestila za uporabo intelektualne lastnine. Najem računalnikov brez upravljavca je vključen v poslovni najem.

2.9.3 Informacijske storitve

Vključuje: storitve tiskovnih agencij in druge informacijske storitve.

2.9.3.1 Storitve tiskovnih agencij vključujejo posredovanje novic, fotografij in člankov medijem.

2.9.3.2 Druge informacijske storitve vključujejo storitve podatkovnih zbirk (zasnovo podatkovnih zbirk, hranjenje podatkov ter razširjanje podatkov in podatkovnih zbirk (vključno z direktoriji in seznami naslovnikov/prejemnikov), na spletu in prek magnetnih, optičnih ali tiskanih medijev ter spletne iskalne portale (storitve iskalnikov, ki najdejo spletne naslove za stranke, ki vnesejo povpraševanje s ključnimi besedami). Vključene so tudi neposredne, osebne naročnine na časopise in periodični tisk po pošti, z elektronskim prenosom ali drugače; druge storitve zagotavljanja spletnih vsebin; ter knjižnične storitve in storitve arhiviranja. Množični časopisi in periodični tisk so vključeni v splošno trgovsko blago. Prenesene vsebine, ki niso programska oprema (vključeno v računalniške storitve) ali avdio in video (vključeno v avdiovizualne in sorodne storitve), so vključene v informacijske storitve.

2.10 Druge poslovne storitve

Te vključujejo: raziskovalne in razvojne storitve, strokovno in podjetniško svetovanje, tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve.

2.10.1 Raziskovalne in razvojne storitve

Raziskovalne in razvojne storitve sestavljajo storitve, ki so povezane s temeljnimi raziskavami, uporabnimi raziskavami in eksperimentalnim razvojem novih proizvodov in procesov. Načeloma so take dejavnosti v fizikalnih, družbenih in humanističnih vedah zajete znotraj te kategorije, vključno z razvojem operacijskih sistemov, ki pomenijo tehnološki napredek. Vključeno je tudi komercialno raziskovanje, povezano z elektroniko, farmacevtskimi izdelki in biotehnologijo.

To obsega: 1) delo, ki se opravlja sistematično za povečanje zaloge znanja in 2) druge raziskovalne in razvojne storitve.

2.10.1.1 Delo, ki se opravlja sistematično za povečanje znanja, obsega: a) zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, prirejenih po meri ali neprirejenih in b) prodajo lastniških pravic, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja.

2.10.1.1.a

Zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, prirejenih po meri ali neprirejenih, zajema zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, ki so prirejene po naročilu (prirejene) in razvoj neprirejenega raziskovanja in razvoja, izključujoč prodajo lastniških pravic (vključeno v 2.10.1.1.b) in prodajo, povezano z licencami za reproduciranje ali uporabo (vključeno v stroške uporabe intelektualne lastnine).

2.10.1.1.b

Prodaja lastniških pravic, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja zajema patente, avtorske pravice, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja, industrijske procese in načrte (vključno s poslovno tajnostjo).

2.10.1.2 Druge storitve raziskovanja in razvoja vključujejo druge dejavnosti razvoja proizvodov/postopkov.

2.10.2 Strokovno in podjetniško svetovanje

Strokovno in podjetniško svetovanje vključuje: 1) pravne storitve, računovodske storitve, podjetniško svetovanje, podjetniške storitve in storitve v zvezi z odnosi z javnostmi; ter (2) storitve oglaševanja, raziskovanja trga in preučevanja javnega mnenja.

2.10.2.1 Pravno, računovodsko, podjetniško in poslovno svetovanje ter odnosi z javnostmi obsega:

a) pravne storitve; b) računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne svetovalne storitve; c) poslovno in podjetniško svetovanje ter storitve odnosov z javnostmi.

2.10.2.1.a

Pravne storitve pokrivajo storitve pravnega svetovanja in zastopanja v katerem koli pravnem, sodnem ali zakonskem postopku; storitve priprave pravne dokumentacije in instrumentov; davčno svetovanje ter depozitne in poravnalne storitve.

2.10.2.1.b

Računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne svetovalne storitve zajemajo evidentiranje komercialnih transakcij za podjetja in druge; storitve proučevanja računovodske dokumentacije in finančnih izkazov; poslovno davčno načrtovanje in svetovanje ter pripravo davčne dokumentacije.

2.10.2.1.c

Poslovno in podjetniško svetovanje ter storitve odnosov z javnostmi pokrivajo storitve svetovanja, usmerjanja in operativne pomoči za podjetja v zvezi s poslovno politiko in strategijo ter splošno načrtovanje, strukturiranje in nadzor organizacije. Vključuje plačila upravljanja, revizije upravljanja; tržno upravljanje, človeške vire, upravljanje proizvodnje in svetovanje o vodenju projektov ter svetovalne, usmerjevalne in operativne storitve, povezane z izboljšanjem ugleda strank ter njihovih odnosov s splošno javnostjo in drugimi institucijami.

2.10.2.2 Oglaševanje ter raziskovanje trga in javnega mnenja zajema oblikovanje, ustvarjanje in trženje oglasov s strani oglaševalskih agencij; objavo v medijih, vključno z nakupom in prodajo oglaševalskega prostora; storitve razstavljanja na trgovinskih sejmih; promocijo izdelkov v tujini; tržne raziskave; telemarketing ter raziskovanje javnega mnenja glede različnih vprašanj.

2.10.3 Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve

Te vključujejo: 1) arhitekturne storitve in projektiranje, znanstvene in druge tehnične storitve, 2) storitve ravnanja z odpadki in odpravljanje onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve, 3) storitve operativnega lizinga, 4) s trgovino povezane storitve in 5) druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje.

2.10.3.1 Arhitekturne, inženirske, znanstvene in druge tehnične storitve

Zajemajo: a) arhitekturne storitve, b) inženirske storitve, c) znanstvene in druge tehnične storitve.

2.10.3.1.a

Arhitekturne storitve vključujejo transakcije, povezane z načrtovanjem stavb.

2.10.3.1.b

Inženirske storitve vključujejo oblikovanje, razvoj in uporabo strojev, materialov, instrumentov, struktur, procesov in sistemov. Tovrstne storitve vključujejo zagotovitev oblikovanja, načrtov in študij, povezanih z inženirskimi projekti. Rudarski inženiring je izključen (vključen v storitve, ki spremljajo rudarstvo ter črpanje nafte in plina).

2.10.3.1.c

Znanstvene in druge tehnične storitve vključujejo raziskovanje; kartografijo; preskušanje in certificiranje izdelkov ter storitve tehničnih pregledov.

2.10.3.2. Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve

Zajema: a) obdelavo odpadkov in odpravljanje onesnaževanja, b) storitve, ki spremljajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, c) storitve, ki spremljajo rudarstvo ter črpanje nafte in plina.

2.10.3.2.a

Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja vključujeta zbiranje odpadkov in njihovo odlaganje, saniranje in druge storitve varstva okolja. Vključujejo tudi okoljske storitve, kot so zmanjšanje ogljikovih emisij ali sekvestracija ogljika, ki niso vključene v drugih bolj specifičnih kategorijah.

2.10.3.2.b

Storitve, ki spremljajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, vključujejo kmetijske storitve, ki spremljajo kmetijstvo, kakor so zagotavljanje kmetijskih strojev s posadko, žetev, obdelava pridelkov, zatiranje škodljivcev, nalaganje živali, skrb za živali ter storitve nege in reje. Vključene so tudi storitve lova, lova s pastmi, gozdarstva in sečnje ter ribolova, pa tudi veterinarske storitve.

2.10.3.2.c

Storitve, ki spremljajo rudarstvo, ter črpanje nafte in plina vključujejo rudarske storitve na naftnih in plinskih poljih, vključno z vrtanjem, postavitvijo vrtalnih stolpov, storitvami popravila in demontiranja ter cementiranjem naftnih in plinskih vrtin. Zajete so tudi storitve, ki spremljajo iskanje rud in raziskovanje ter rudarski inženiring in geološko raziskovanje.

2.10.3.3 Storitve poslovnega najema

Poslovni najem je dejavnost dajanja v najem proizvedenih sredstev v skladu z dogovori, ki zagotavljajo uporabo opredmetenih sredstev zakupniku, vendar ne vključujejo prenosa glavnine tveganja in koristi lastništva na zakupnika. Poslovni najem se lahko imenuje najem, če gre za stavbe ali opremo. Storitve poslovnega najema pokrivajo poslovni najem (najem) in zakup ladij, zrakoplovov in transportne opreme, brez posadke. Vključujejo tudi plačila poslovnega najema, povezana z drugimi vrstami opreme brez upravljavca, vključno z računalniki in telekomunikacijsko opremo. Tantieme za uporabo neopredmetenih sredstev, kot so programska oprema, intelektualna lastnina in tako naprej so vključene v posamezne naslove (računalniške storitve, stroški uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje itd.) in ne v poslovni najem. Iz storitev poslovnega najema je izključen poslovni najem telekomunikacijskih vodov ali sposobnosti (vključeno v telekomunikacijske storitve); najem ladij ali zrakoplovov s posadko (vključeno v prometne storitve) in najemi, ki spremljajo potovanja (vključeno v potovanja).

2.10.3.4 S trgovino povezane storitve

S trgovino povezane storitve pokrivajo provizije za transakcije z blagom in storitvami, plačljive trgovcem, posrednikom na blagovni borzi, prodajalcem, dražbarjem in komisionarjem. Iz storitev, povezanih s trgovino, so izključene franšizne provizije (vključene v stroške uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje); stroški posredništva za finančne instrumente (vključeni v finančne storitve); posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic (vključeno v dodatne zavarovalne storitve) in storitve, povezane s prometom, kot so provizije za zastopanje (vključene v promet).

2.10.3.5 Druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje

Druge poslovne storitve vključujejo distribucijske storitve, povezane z vodnimi, parnimi, plinskimi proizvodi ali drugimi naftnimi derivati, kadar so ti opredeljeni ločeno od storitev prenosa; kadrovanje, varnostne in preiskovalne storitve; prevajanje in tolmačenje; fotografske storitve; založništvo; čiščenje prostorov in poslovanje z nepremičninami.

2.11 Personal, cultural and recreational services

Vključujejo avdiovizualne in sorodne storitve ter druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve.

2.11.1 Avdiovizualne in sorodne storitve

Se lahko nadalje delijo na avdiovizualne storitve in z umetnostjo povezane storitve. Zajemajo storitve in povezane stroške v zvezi s proizvodnjo filmov (na filmskem platnu ali videozapisu), radijskih in televizijskih programov (predvajanih v živo ali kot posnetek) ter glasbenih posnetkov. Vključeni so najemi avdiovizualnih in podobnih izdelkov ter dostop do kodiranih televizijskih kanalov (na primer kabelske ali satelitske storitve); množično proizvedeni avdiovizualni izdelki, kupljeni ali prodani za stalno uporabo, ki se dobavijo elektronsko (z nalaganjem); nadomestila izvajalcem (igralcem, glasbenikom, plesalcem), avtorjem, skladateljem itd. Izključeni so nadomestila ali licence za reproduciranje in/ali distribuiranje avdiovizualnih izdelkov (vključeni med nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje).

2.11.2 Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve

Zajemajo: a) izobraževalne storitve, b) zdravstvene storitve, c) storitve v zvezi s kulturno dediščino in rekreacijske storitve ter d) druge osebne storitve.

2.11.2.a

Izobraževalne storitve vključujejo storitve med rezidenti in nerezidenti v povezavi z izobraževanjem, kakor so korespondenčni tečaji in izobraževanje prek televizije ali interneta, ter storitve učiteljev in drugih oseb, ki storitve opravljajo neposredno v gospodarstvih gostiteljih.

2.11.2.b

Zdravstvene storitve vključujejo storitve, ki jih opravijo zdravniki, sestre ter paramedicinsko in podobno osebje, ter laboratorijske in podobne storitve, ki so opravljene na kraju samem ali na daljavo. Izdatki potnikov za izobraževanje in zdravje niso vključeni (vključeni v potovanja).

2.11.2.c

Storitve kulturne dediščine in rekreacijske storitve vključujejo storitve, povezane z muzeji in drugimi kulturnimi, športnimi in drugimi dejavnostmi za prosti čas, prirejanjem iger na srečo, razen tistih, ki vključujejo osebe izven njihovega rezidenčnega gospodarstva (vključeno v potovanja).

2.11.2.d

Druge osebne storitve vključujejo socialne storitve, gospodinjske storitve itd.

2.12 Državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje

To je rezidualna kategorija, ki zajema transakcije države (vključno s transakcijami mednarodnih organizacij) z blagom in storitvami in je ni mogoče razvrstiti pod druge postavke. Vključene so vse transakcije (z blagom in storitvami) enklav, kot so veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča in mednarodne organizacije, z rezidenti gospodarstev, v katerih so te enklave. Izključene so transakcije enklav z rezidenti domačih gospodarstev. Glede na državni organ, ki izvaja transakcijo, je mogoče to točko nadalje razčleniti na dobrine in storitve veleposlaništev in konzulatov, vojaških enot in agencij ter druge državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje.

3. PRIMARNI DOHODEK

Primarni dohodek predstavlja donos institucionalnih enot, ki nastane zaradi njihovega prispevka k proizvodnemu procesu ali zaradi zagotavljanja finančnih sredstev ali ki izvira iz dajanja naravnih virov v najem drugim institucionalnim enotam. Obsega sredstva za zaposlene, investicijski dohodek in druge primarne dohodke.

3.1 Sredstva za zaposlene (D1)

Dohodki od dela se prikažejo, kadar sta delodajalec (proizvodna enota) in zaposleni rezidenta različnih gospodarstev. Za gospodarstvo, v katerem so proizvodne enote rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila (vključno s prispevki, ki jih plačajo delodajalci v sisteme socialne varnosti ali v zasebne zavarovalniške ali pokojninske sklade), v denarju ali v naravi, ki jih rezidenčna podjetja plačajo nerezidenčnim zaposlenim v zameno za delo, ki ga slednji opravijo v obračunskem obdobju. Za gospodarstvo, v katerem so posamezniki rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila, v denarju ali v naravi, ki jih posamezniki prejmejo od nerezidenčnih podjetij v zameno za delo, opravljeno v obračunskem obdobju. Pomembno je ugotoviti, ali obstaja delovno razmerje med delodajalcem in zaposlenim; če ne, plačilo pomeni nakup storitev.

3.2 Investicijski dohodek

Investicijski dohodek izvira iz rezidentovega lastništva zunanjih finančnih sredstev (v dobro) in, simetrično, iz nerezidentovega lastništva domačih finančnih sredstev (v breme). Investicijski dohodek vključuje dohodke od lastniškega kapitala (dividende, dohodek, odtegnjen iz nepravih družb, reinvestirani dohodki) in dohodke od dolžniškega kapitala (obresti) ter investicijski dohodek, ki se pripiše imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah.

V plačilni bilanci se investicijski dohodek razvrsti tudi glede na funkcijo osnovne naložbe kot neposredne naložbe, portfeljske naložbe, druge naložbe in rezervna sredstva ter nadalje glede na vrsto naložbe. Za opredelitev naložb po funkciji glej finančni račun.

Kadar je dobičke in izgube iz (kapitalskega) imetja mogoče identificirati ločeno, se ne razvrstijo kot investicijski dohodek, temveč kot spremembe v vrednosti naložb zaradi gibanj cen na trgu. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se zajamejo izključno pod izvedenimi finančnimi instrumenti v finančnem računu.

3.2.1 Obresti (D41)

Obresti so oblika investicijskega dohodka, ki ga prejmejo lastniki določenih vrst finančnih sredstev, in sicer vlog (AF2), dolžniških vrednostnih papirjev (AF3), posojil (AF4) in drugih terjatev (AF8), zaradi dajanja finančnih sredstev na razpolago drugi institucionalni enoti. Med obresti so vključeni tudi dohodki od posebnih pravic črpanja (PPČ) in alokacija posebnih pravic črpanja. Na računu primarnega dohodka so prikazane „čiste obresti“, tako da se iz „dejanskih obresti“ izločijo komponente PMSFP. Dohodek od obresti se prikaže po obračunskem načelu.

3.2.2 Razdeljeni dohodek družb (D42)

3.2.2.1 Dividende (D421)

Dividende so razdeljeni dohodki, ki se dodelijo imetnikom lastniških vrednostnih papirjev (AF5) v zameno za dajanje sredstev na razpolago družbam. Dividende se zajamejo na presečni datum dividend.

3.2.2.2 Dohodek, odtegnjen iz nepravih družb (D422)

Odtegnjeni dohodek nepravih družb (nekorporativna podjetja, ki delujejo, kakor da bi bila družbe, npr. poslovalnice, namišljene rezidenčne enote za zemljišča in drugi naravni viri, ki so v lasti nerezidentov, skupna podjetja, skladi itd.), so tisti zneski, ki jih lastniki nepravih družb za namene lastne uporabe odtegnejo od dobičkov nepravih družb, ki jim pripadajo. Nastanek odtegnjenega dohodka iz nepravih družb se zajame na datum dejanske odtegnitve.

3.2.3 Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D43)

Reinvestirani dohodki predstavljajo delež neposrednih vlagateljev v smislu njihovega lastniškega kapitala, dohodkov, ki jih tuje podružnice, pridružena podjetja in poslovalnice ne razdelijo kot dividende. Opredeljeni so kot delež neposrednega vlagatelja v celotnem konsolidiranem dobičku podjetja, v katero se neposredno vlaga, v referenčnem obdobju (po plačilu davkov, obresti ter amortizaciji), zmanjšanem za dividende, ki zapadejo v plačilo v referenčnem obdobju, četudi se te dividende nanašajo na dobiček iz prejšnjih obdobij.

Reinvestirani dohodki se zajamejo v obdobju, v katerem nastane zadržani dohodek.

3.2.4 Dohodek iz delnic investicijskih skladov (D443)

Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati delničarjem kolektivnih investicijskih skladov, vključno z vzajemnimi skladi in vzajemnimi naložbenimi skladi, je sestavljen iz dveh ločenih postavk: dividend (D4431) in reinvestiranih dohodkov (D4432).

Dohodki iz investicijskih skladov se lahko obravnavajo, kakor da so prešli na njihove delničarje (ali imetnike enot), ker se zaslužijo v obliki investicijskega dohodka od njihovega lastniškega kapitala. Investicijski skladi pridobijo dohodke z vlaganjem denarja, ki ga prejmejo od delničarjev. Dohodki delničarjev iz investicijskih skladov so opredeljeni kot investicijski dohodek, pridobljen iz naložbenega portfelja sklada po odbitju operativnih stroškov. Neto dohodki investicijskih skladov po odbitju operativnih stroškov pripadajo delničarjem. Kadar se samo del neto dobičkov razdeli delničarjem kot dividende, je treba zadržane dohodke obravnavati, kakor da so bili razdeljeni delničarjem, in jih nato šteti kot reinvestirane.

3.2.5 Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah

Za opredelitev te postavke se ločeno pregledajo komponente, ki niso del zahteve za podatke iz BoP.

3.2.5.1 Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (D441), ustreza skupnim primarnim dohodkom, prejetim iz naložb zavarovalnih tehničnih rezervacij. Te rezervacije so tiste, za katere zavarovalnica prizna ustrezno obveznost do zavarovancev.

3.2.5.2 Investicijski dohodek, ki se plačuje od pokojninskih pravic (D442)

Pokojninske pravice izvirajo bodisi iz shem z opredeljenimi prispevki ali iz shem z opredeljenimi prejemki.

3.3 Drugi primarni dohodek

Razvrščen je glede na institucionalni sektor gospodarstva zbiratelja podatkov (država ali drugi sektorji) in vključuje naslednje komponente: davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine.

3.3.1 Davki na proizvodnjo in uvoz (D2)

Vključujejo naslednje komponente:

3.3.1.1

Davki na proizvode (D21) se plačajo po enoti določenega blaga ali storitve, ki se proizvede ali trži čez mejo. Med primere spadajo DDV, uvozne dajatve, trošarine in davki na potrošnjo.

3.3.1.2

Druge davke na proizvodnjo (D29) sestavljajo vsi davki, ki nastanejo podjetjem zaradi svoje proizvodne dejavnosti, in vključujejo davke, plačane za poslovne in profesionalne licence.

3.3.2 Subvencije (D3)

Vključujejo naslednje komponente:

3.3.2.1

Subvencije na proizvode (D31) se plačajo po enoti proizvedenega blaga ali storitve.

3.3.2.2

Druge subvencije na proizvodnjo (D39) obsegajo subvencije, razen subvencij na proizvode, ki jih lahko rezidenčne proizvodne enote prejmejo zaradi svoje proizvodne dejavnosti.

3.3.3 Najemnine (D45)

Najemnine zajemajo dohodke, prejete zaradi dajanja naravnih virov na razpolago nerezidenčni institucionalni enoti. Primeri najemnin vključujejo zneske, ki se plačajo za uporabo zemljišč, na katerih so nahajališča rudnin in druga podzemna sredstva, ter za pravice do ribolova, gozdarjenja in paše. Redna plačila najemnikov naravnih virov, na primer podzemnih sredstev, se pogosto opisujejo kot licenčnine, vendar se razvrstijo med najemnine.

4. SEKUNDARNI DOHODEK

Račun sekundarnega dohodka prikazuje tekoče transferje med rezidenti in nerezidenti. Transfer je vnos, ki ustreza blagu, storitvi, finančnemu sredstvu ali drugemu neproizvedenemu sredstvu, ki ga institucionalna enota zagotovi drugi institucionalni enoti, kadar ni ustreznega nadomestila ekonomske vrednosti. Tekoči transferji obsegajo vse transferje, ki niso kapitalski transferji.

Tekoči transferji se razvrstijo glede na institucionalni sektor, ki izvrši ali prejme transfer v gospodarstvu zbiratelju podatkov (država ali drugi sektorji).

Tekoči transferji države obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, tekoče mednarodno sodelovanje, raznovrstne tekoče transferje, lastna sredstva Unije iz DDV in bruto nacionalnega dohodka (BND).

Tekoči transferji drugih sektorjev obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, raznovrstne tekoče transferje, neto premije neživljenjskega zavarovanja, terjatve iz naslova neživljenjskega zavarovanja in popravke za spremembo pokojninskih pravic. Raznovrstni tekoči transferji (D75) vključujejo osebne transferje med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi (od tega: nakazila delavcev).

4.1 Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D5)

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. v mednarodnih računih obsegajo pretežno davke na dohodke, ki jih pridobijo nerezidenti z zagotavljanjem svoje delovne sile ali finančnih sredstev. Vključeni so tudi davki na kapitalske dobičke, ki izvirajo iz sredstev nerezidentov. Davke na dohodek in kapitalske dobičke iz finančnih sredstev na splošno plačajo drugi sektorji (posamezniki, družbe in nepridobitne institucije), prejme pa jih država.

4.2 Socialni prispevki (D61)

Socialni prispevki so dejanski ali pripisani prispevki gospodinjstev v sheme socialnega zavarovanja za zagotovitev plačil socialnih prejemkov.

4.3 Socialni prejemki (D62+D63)

Socialni prejemki vključujejo prejemke, ki se plačajo v okviru shem socialne varnosti in pokojninskih shem. Vključujejo pokojnine in nepokojninske prejemke na podlagi dogodkov ali okoliščin, kot so bolezen, brezposelnost, nastanitev, izobraževanje, in so lahko v denarju ali v naravi.

4.4 Neto premije neživljenjskega zavarovanja (D71)

Premije neživljenjskega zavarovanja sestavljajo bruto premije, ki jih plačajo imetniki polic za pridobitev zavarovanja v obračunskem obdobju (prihodki od premij), in premijski dodatki, ki se izplačajo iz investicijskega dohodka, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem, po odbitju zaračunanih storitev zavarovalnic, ki organizirajo zavarovanje. Zaračunane storitve pomenijo nakupe storitev s strani zavarovancev in se zajamejo kot zavarovalniške storitve. Neto premije standardiziranih jamstev so vključene pod to postavko.

4.5 Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja (D72)

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja so zneski, ki se plačajo za poravnavo terjatev, ki zapadejo v tekočem obračunskem obdobju. Terjatve zapadejo v trenutku nastopa možnega dogodka, ki povzroči veljavno terjatev. Terjatve, ki se plačajo v okviru standardiziranih jamstev, se prikažejo pod to postavko.

4.6 Tekoče mednarodno sodelovanje (D74)

Tekoče mednarodno sodelovanje obsega tekoče transferje v denarju ali v naravi med vladami različnih držav ali med vladami in mednarodnimi organizacijami. Del tekočega mednarodnega sodelovanja poteka v razmerju do institucij Unije.

4.7 Raznovrstni tekoči transferji (D75)

Raznovrstni tekoči transferji v denarju ali naravi vključujejo: tekoče transferje nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (D751), tekoče transferje med gospodinjstvi (D752), druge raznovrstne tekoče transferje (D759), vključno z globami in kaznimi, delom plačil za loterijske listke in igre na srečo, plačili nadomestil in drugo.

4.7.1 Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi

Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi obsegajo vse tekoče transferje v denarju ali v naravi, ki jih izvršijo rezidenčna gospodinjstva nerezidenčnim gospodinjstvom ali ki jih rezidenčna gospodinjstva prejmejo od nerezidenčnih gospodinjstev. Osebni transferji vključujejo „od tega“nakazila delavcev.

4.7.1.1 Nakazila delavcev

Nakazila delavcev obsegajo osebne transferje, ki jih migranti, ki so rezidenti novih gospodarstev in so v njih zaposleni, izvršijo nerezidenčnim gospodinjstvom. Osebe, ki delajo za nova gospodarstva in v njih ostanejo manj kot leto, se štejejo za nerezidente, njihovo plačilo pa se prikaže med sredstvi za zaposlene.

4.8 Lastni viri Unije iz DDV in BND (D76)

Tretji in četrti lastni vir Unije iz DDV in BND so tekoči transferji, ki jih institucijam Unije plača sektor država vsake države članice.

4.9 Popravek za spremembo pokojninskih pravic (D8)

Popravek za spremembo pokojninskih pravic je potreben zaradi uskladitve obravnavanja pokojnin kot tekočih transferjev z obravnavanjem pokojninskih pravic kot finančnih sredstev. Po popravku je stanje tekočega računa enako, kakor če se socialni prispevki in prejemki pokojnin ne bi prikazali kot tekoči transferji.

B. RAČUN KAPITALA

Račun kapitala zajema pridobitev/odtujitev neproizvedenih nefinančnih sredstev in kapitalske transferje.

5.1 Bruto pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

Neproizvedena nefinančna sredstva so sestavljena iz: (a) naravnih virov, (b) pogodb, najemov in licenc ter (c) trženjskih sredstev (tržna imena, blagovne znamke) in dobrega imena. Pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev se prikažejo ločeno na bruto osnovi in ne v neto vrednostih. Pod to postavko računa kapitala se zajame le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba.

5.2 Kapitalski transferji (D9)

Kapitalski transferji so sestavljeni iz (i) prenosov lastništva osnovnih sredstev, (ii) prenosov sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odtujitvijo osnovnih sredstev, in (iii) odpisa obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferji so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferji je v praksi odvisna od uporabe transferjev v državi prejemnici. Kapitalski transferji se razvrstijo glede na institucionalni sektor, ki izvrši ali prejme transfer v gospodarstvu zbiratelju podatkov (država ali drugi sektorji).

Kapitalski transferji vključujejo: davke na kapital, investicijske podpore in druge kapitalske transferje.

5.2.1 Davki na kapital (D91)

Davki na kapital so sestavljeni iz davkov, ki se v neenakomernih in redkih intervalih odmerijo od vrednosti sredstev ali neto vrednosti, ki je v lasti institucionalnih enot, ali od vrednosti sredstev, prenesenih med institucionalnimi enotami. Vključujejo davke na dediščine in na darila med osebami, ki se odmerijo na kapital upravičencev.

5.2.2 Investicijske podpore (D92)

Investicijske podpore so sestavljene iz kapitalskih transferjev v denarju ali v naravi, ki se izvršijo za celotno ali delno financiranje stroškov pridobitve osnovnih sredstev. Prejemniki so dolžni investicijske podpore, prejete v denarju, uporabiti za namene bruto povečanja osnovnih sredstev, podpore pa so pogosto povezane s posebnimi investicijskimi projekti, kot so veliki gradbeni projekti.

5.2.3 Drugi kapitalski transferji (D99)

Vključujejo velika enkratna plačila kot nadomestilo za znatno škodo ali resne poškodbe, ki niso zajete z zavarovalnimi policami, velika darila, zapuščine in donacije, vključno s tistimi, namenjenimi nepridobitnim institucijam. Ta kategorija vključuje oprostitev dolga.

5.2.3.1 Oprostitev dolga

Oprostitev dolga je prostovoljni odpis celotne dolžniške obveznosti ali dela te obveznosti v okviru pogodbenega dogovora med upnikom in dolžnikom.

C. FINANČNI RAČUN IN STANJE MEDNARODNIH NALOŽB

Na splošno se v finančnem računu prikažejo transakcije, ki vključujejo finančna sredstva in obveznosti ter so bile izvedene med rezidenti in nerezidenti. Finančni račun prikazuje neto transakcije: neto pridobitve finančnih sredstev ustrezajo pridobitvam sredstev, zmanjšanih za zmanjšanje sredstev.

Stanje mednarodnih naložb ob koncu vsakega četrtletja prikazuje vrednost finančnih sredstev rezidentov gospodarstva, ki so terjatve do nerezidentov, in obveznosti rezidentov gospodarstva do nerezidentov, ter naložbeno zlato, ki se hrani kot rezervna sredstva. Razlika med sredstvi in obveznostmi je neto stanje v stanju mednarodnih naložb in pomeni bodisi neto terjatev bodisi neto obveznost do tujine.

Vrednost stanja mednarodnih naložb ob koncu obdobja je rezultat stanj ob koncu prejšnjega obdobja, transakcij v tekočem obdobju in drugih sprememb, ki nastanejo zaradi drugih razlogov in ne zaradi transakcij med rezidenti in nerezidenti ter se lahko pripišejo drugim spremembam obsega in revalorizaciji (zaradi sprememb deviznih tečajev ali cen).

V skladu s funkcionalno podrazdelitvijo se čezmejne finančne transakcije in stanja razvrstijo kot neposredne naložbe, portfeljske naložbe, izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene, druge naložbe in rezervna sredstva. Čezmejne finančne transakcije in stanja se nadalje razvrstijo po vrsti instrumenta in institucionalnem sektorju, kakor je opredeljeno v tabeli 7.

Tržne cene so podlaga za vrednotenje transakcij in postavk. Nominalno vrednotenje se uporablja za postavke neprenosljivih instrumentov, in sicer posojil, vlog in drugih terjatev/obveznosti. Vendar pa se vse transakcije s temi instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Zaradi upoštevanja neusklajenosti med tržnim vrednotenjem transakcij in nominalnim vrednotenjem postavk prodajalec prikaže revalorizacije zaradi drugih sprememb cene v obdobju, v katerem pride do prodaje, ki so enaka razliki med nominalno vrednostjo in vrednostjo transakcije, medtem ko evidentira kupec nasprotni znesek kot revalorizacije zaradi drugih sprememb cene.

Finančni račun plačilne bilance in stanje mednarodnih naložb vključujeta protipostavke nastalim dohodkom od instrumentov, ki so razvrščeni v ustrezne funkcionalne kategorije.

6.1 Neposredne naložbe

Neposredne naložbe so povezane z rezidentom enega gospodarstva (neposredni vlagatelj), ki ima nadzor ali pomembno stopnjo vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva (podjetje z neposrednimi tujimi naložbami). V skladu z mednarodnimi standardi se kot dokazilo za tako razmerje uporablja merilo neposrednega ali posrednega lastništva 10 % glasovalnih pravic ali več v podjetju, ki je rezident enega gospodarstva, s strani vlagatelja, ki je rezident drugega gospodarstva. Na podlagi tega merila lahko neposredno naložbeno razmerje obstaja med različnimi povezanimi podjetji, ne glede na to, ali povezava vključuje eno verigo ali več. To razmerje se lahko razširi na družbe, ki so v razmerju do podjetja, v katero se neposredno vlaga, podružnice, podružnice teh podružnic in pridružena podjetja. Po vzpostavitvi neposredne naložbe se vsi nadaljnji finančni tokovi/imetja med povezanimi subjekti prikažejo kot transakcije/postavke neposrednih naložb.

Lastniški kapital obsega lastniški kapital v poslovalnicah ter vse deleže v podružnicah in pridruženih podjetjih. Reinvestirani dohodki so protipostavka deleža neposrednega vlagatelja v dohodkih, ki jih poslovalnice ali pridružena podjetja ne razdelijo kot dividende, in dohodkih poslovalnic, ki se ne nakažejo neposrednemu vlagatelju ter se prikažejo pod postavko investicijski dohodek (glej oddelek 3.2.3).

Lastniški in dolžniški kapital pri neposrednih naložbah sta nadalje razčlenjena glede na vrsto razmerja med subjekti in glede na smer naložbe. Razlikovati je mogoče med tremi vrstami neposrednih naložbenih razmerij:

(a)	naložbe neposrednih vlagateljev v podjetjih z neposrednimi tujimi naložbami. Ta kategorija vključuje tokove (in stanja) naložb od neposrednega vlagatelja v podjetja z njegovimi neposrednimi naložbami (ne glede na to, ali ima nad njimi neposredni ali posredni nadzor ali vpliv);

(b)	povratne naložbe. Ta vrsta razmerja zajema tokove (in stanja) naložb od podjetij z neposredno naložbo k zadevnemu neposrednemu vlagatelju;

(c)	med sestrskimi podjetji. To zajema tokove (in stanja) med podjetji, ki se medsebojno ne nadzirajo ali ne vplivajo drugo na drugo, vendar so vsi pod nadzorom ali vplivom istega neposrednega vlagatelja.

6.2 Portfeljske naložbe

Portfeljske naložbe vključujejo transakcije in postavke, ki vključujejo dolžniške ali lastniške vrednostne papirje, razen tistih, ki so vključeni v neposredne naložbe ali rezervna sredstva. Portfeljske naložbe vključujejo lastniške vrednostne papirje, delnice investicijskih skladov in dolžniške vrednostne papirje, razen če se uvrstijo med neposredne naložbe ali rezervna sredstva. Portfeljske naložbe ne vključujejo transakcij, kot so dogovori o začasnem odkupu in posojanje vrednostnih papirjev.

6.2.1 Lastniški vrednostni papirji (F51/AF51)

Lastniški vrednostni papirji obsegajo vse instrumente, ki predstavljajo terjatve do preostale vrednosti družbe ali neprave družbe po poravnavi terjatev vseh upnikov. Za razliko od dolžniških vrednostnih papirjev lastniški vrednostni papirji na splošno ne dajejo imetniku pravice do vnaprej določenega zneska ali zneska, ki se določi na podlagi fiksne formule. Lastniški vrednostni papirji zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.

Delnice, ki kotirajo na borzi (F511/AF511), so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga. Delnice, ki ne kotirajo na borzi (F512/AF512), so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

6.2.2 Delnice investicijskih skladov (F52/AF52)

Delnice investicijskih skladov izdajo investicijski skladi. Znane so kot „enote“, če je sklad skrbniški sklad. Investicijski skladi so podjetja za kolektivne naložbe, preko katerih vlagatelji združujejo sredstva za naložbe v finančna in/ali nefinančna sredstva. Delnice investicijskih skladov imajo posebno vlogo v finančnem posredovanju kot vrsta kolektivne naložbe v druga sredstva, tako da se identificirajo ločeno od drugih lastniških deležev. Razlikuje se tudi obravnava njihovih dohodkov, ker je treba pripisati reinvestirane dohodke.

6.2.3 Dolžniški vrednostni papirji (F3/AF3)

Dolžniški vrednostni papirji so prenosljivi instrumenti, ki služijo kot dokazilo o dolgu. Vključujejo menice, obveznice, zapise, prenosljiva potrdila o vlogah, komercialne zapise, zadolžnice, listinjene vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in podobne instrumente, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih. Transakcije in stanja dolžniških vrednostnih papirjev se po prvotni dospelosti delijo na kratkoročne in dolgoročne.

6.2.3.1 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F31/AF31)

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji se plačajo na poziv ali se izdajo z začetno dospelostjo enega leta ali manj. Imetniku na splošno dajejo brezpogojno pravico do prejema določenega fiksnega zneska denarja na določen datum. S temi instrumenti se običajno trguje, z diskontom, na organiziranih trgih; diskont je odvisen od obrestne mere in preostale dobe do dospelosti.

6.2.3.2 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F32/AF32)

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se izdajo z začetno dospelostjo, daljšo od enega leta, ali z dospelostjo, ki ni določena (razen primerov na poziv, ki so vključeni pri kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih). Imetniku na splošno dajejo (a) brezpogojno pravico do fiksnega denarnega dohodka ali pogodbeno določenega spremenljivega denarnega dohodka (plačilo obresti ni odvisno od dohodka dolžnika) in (b) brezpogojno pravico do fiksnega zneska iz naslova vračila glavnice na določen datum ali datume.

Zajemanje transakcij v plačilni bilanci se opravi, ko upniki ali dolžniki vnesejo terjatev ali obveznost v svoje poslovne knjige. Transakcije se zajamejo na podlagi dejansko prejete ali plačane cene, zmanjšane za provizijo in stroške. V primeru vrednostnih papirjev s kuponi so tako vključene obračunane obresti od zadnjega plačila obresti, v primeru vrednostnih papirjev z diskontom ob izdaji pa so vključene akumulirane obresti od datuma izdaje. Vključitev obračunanih obresti se zahteva za finančne račune plačilne bilance in za stanje mednarodnih naložb; ta zajetja morajo imeti protipostavke v ustreznih računih dohodkov.

6.3 Izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene (F7/AF7)

Pogodba o izvedenih finančnih instrumentih je finančni instrument, ki je povezan z drugim specifičnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom in preko katerega se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji (na primer obrestno tveganje, tečajno tveganje, cenovna tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom in blagom, kreditno tveganje itd.). Ta kategorija se identificira ločeno od drugih kategorij, ker je povezana s prenosom tveganja in ne z dobavo sredstev ali drugih virov. Za razliko od drugih funkcionalnih kategorij pri izvedenih finančnih instrumentih ne nastane noben primarni dohodek. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se prikažejo kot izvedeni finančni instrumenti in ne kot investicijski dohodek. Transakcije in postavke izvedenih finančnih instrumentov se obravnavajo ločeno od vrednosti osnovnih postavk, s katerimi so povezane. V primeru opcij se zajame polna premija (tj. nakupna/prodajna cena opcij in vključena zaračunana storitev). Vračljiva plačila kritja so sestavljena iz denarja ali drugega zavarovanja, ki se položi za zavarovanje nasprotne stranke pred tveganjem neplačila. Razvrstijo se med druge naložbe kot vloge (če so obveznosti dolžnika vključene v širši denarni agregat) ali med druge terjatve/obveznosti. Nevračljiva dodatna plačila (znana tudi kot gibljivo kritje) znižajo finančno obveznost, ki jo ustvari izvedeni instrument; zato se razvrstijo kot transakcije z izvedenimi finančni instrumenti.

Delniške opcije za zaposlene so opcije za nakup lastniškega kapitala družbe, ki se ponudijo zaposlenim te družbe kot oblika plače. Če se z delniško opcijo, odobreno zaposlenim, lahko trguje na finančnih trgih brez omejitev, se razvrsti kot izvedeni finančni instrument.

6.4 Druge naložbe

Druge naložbe je rezidualna kategorija, ki vključuje postavke in transakcije, ki niso vključene med neposredne naložbe, portfeljske naložbe, izvedene finančne instrumente in delniške opcije za zaposlene ali rezervna sredstva. Kolikor naslednji razredi finančnih sredstev in obveznosti niso vključeni med neposredne naložbe ali rezervna sredstva, druge naložbe vključujejo: (a) drugi lastniški kapital; (b) gotovino in vloge; (c) posojila (vključno z uporabo kredita MDS in posojil od MDS); (d) zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme; (e) komercialne kredite in predujme; (f) druge terjatve/obveznosti; in (g) alokacije PPČ (imetja PPČ so vključena v rezervna sredstva).

Pri posojilih, vlogah in drugih terjatvah/obveznostih, ki se prodajo z diskontom, se lahko vrednosti transakcij, ki se prikažejo v finančnem računu, razlikujejo od nominalnih vrednosti, ki so prikazane v stanju mednarodnih naložb. Takšne razlike se prikažejo kot revalorizacije zaradi drugih sprememb cene.

6.4.1 Drugi lastniški kapital (F519/AF519)

Drugi lastniški kapital vključuje lastniški kapital, ki ni v obliki vrednostnih papirjev, zato ni vključen med portfeljske naložbe. Udeležba v kapitalu nekaterih mednarodnih organizacij ni v obliki vrednostnih papirjev in se zato razvrsti kot drugi lastniški kapital.

6.4.2 Gotovina in vloge (F2/AF2)

Gotovina in vloge vključujejo gotovino v obtoku in vloge. Vloge so standardizirane, neprenosljive pogodbe, ki jih na splošno ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge, in ki upniku omogočajo polog in pozneje dvig spremenljivega zneska denarja. Vloge običajno vključujejo jamstvo dolžnika, da bo vlagatelju vrnil glavnico.

Razlikovanje med posojili ter gotovino in vlogami temelji na vrsti posojilojemalca. To pomeni, da mora biti na strani sredstev denar, ki ga sektor rezidenčnih imetnikov denarja dodeli nerezidenčnim bankam, razvrščen kot vloge, denar, ki ga sektor rezidenčnih imetnikov denarja dodeli nerezidenčnim nebančnim subjektom (tj. institucionalnim enotam, ki niso banke), pa mora biti razvrščen kot posojila. Na strani obveznosti mora biti denar, ki ga prejmejo rezidenčni nebančni subjekti, tj. subjekti, ki niso denarne finančne institucije, vedno razvrščen kot posojila. Končno to razlikovanje pomeni, da morajo biti vse transakcije, v katere so vključene rezidenčne MFI in nerezidenčne banke, razvrščene kot vloge.

6.4.3 Posojila (F4/AF4)

Posojila so finančna sredstva, ki (a) nastanejo, kadar upnik posodi sredstva neposredno dolžniku, in (b) so dokumentirana v dokumentih, ki niso prenosljivi. Ta kategorija vključuje vsa posojila, vključno s hipotekarnimi, finančne najeme in repo posle. Vsi repo posli, tj. pogodbe o začasni prodaji, posli prodaje/povratnega nakupa in posojanje vrednostnih papirjev (z izmenjavo gotovine kot zavarovanjem), se obravnavajo kot zavarovana posojila in ne kot dokončni nakupi/prodaje vrednostnih papirjev ter se prikažejo pod druge naložbe v okviru rezidenčnega sektorja, ki opravi posel. Ta obravnava, ki je tudi v skladu z računovodsko prakso bank in drugih finančnih družb, je namenjena boljšemu odražanju ekonomske logike, na kateri slonijo ti finančni instrumenti.

6.4.4 Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme (F6/AF6)

Ta postavka vključuje naslednje: (a) tehnične rezervacije iz neživljenjskega zavarovanja (F61); (b) pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente (F62); (c) pokojninske pravice, terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov ter pravice do nepokojninskih skladov (F63+F64+F65); ter (d) rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev (F66).

6.4.5 Komercialni krediti in predujmi (F81/AF81)

Komercialni krediti in predujmi so finančne terjatve, ki izvirajo iz kreditov, ki jih dobavitelji blaga in storitev neposredno odobrijo svojim strankam, in predujmi za delo v teku ali za delo, ki ga je šele treba opraviti, v obliki predplačila strank za blago in storitve, ki še niso zagotovljeni. Komercialni krediti in predujmi nastanejo, kadar plačilo za blago ali storitve ni izvršeno istočasno kot sprememba lastništva blaga oziroma zagotovitev storitve.

6.4.6 Druge terjatve in obveznosti (F89/AF89)

Ta kategorija je sestavljena iz terjatev ali obveznosti, ki niso vključene med komercialne kredite in predujme ali druge instrumente. Obsega finančna sredstva in obveznosti, ki nastanejo kot protipostavka transakcijam, kadar obstaja časovna razlika med temi transakcijami in pripadajočimi plačili. Vključuje obveznosti plačila davkov, nakup in prodajo vrednostnih papirjev, nadomestila za posojanje vrednostnih papirjev, nadomestila za posojilo v zlatu, plače, dividende in socialne prispevke, ki so nastali, vendar še niso bili plačani.

6.4.7 Alokacije posebnih pravic črpanja (PPČ) (F12/AF12)

Alokacija posebnih pravic črpanja članom MDS se prikazuje kot obveznost prejemnika v postavki posebnih pravic črpanja med drugimi naložbami, z nasprotnim vnosom v postavki posebnih pravic črpanja med rezervnimi sredstvi.

6.5 Rezervna sredstva

Rezervna sredstva so tista zunanja sredstva, s katerimi denarne oblasti lahko razpolagajo in jih nadzirajo zaradi zadovoljevanja finančnih potreb plačilne bilance, zaradi interveniranja na deviznih trgih z namenom upravljanja deviznih tečajev in zaradi drugih podobnih namenov (na primer zaradi ohranjanja zaupanja v valuto in gospodarstvo ali zaradi zagotavljanja podlage za zunanje zadolževanje). Rezervna sredstva morajo biti sredstva v tuji valuti, terjatve do nerezidentov in sredstva, ki dejansko obstajajo. Potencialna sredstva so izključena. Koncept rezervnih sredstev temelji na pojmih „nadzor“ in „razpoložljivost za uporabo“ s strani denarnih oblasti.

6.5.1 Denarno zlato (F11/AF11)

Denarno zlato je zlato, do katerega so upravičene denarne oblasti (ali drugi, ki so predmet učinkovitega nadzora denarnih oblasti) in ki se hrani kot rezervna sredstva. Vključuje naložbeno zlato in nedodeljene račune za zlato pri nerezidentih, ki zagotavljajo upravičenje za uveljavljanje dobave zlata.

6.5.1.1 Naložbeno zlato je v obliki kovancev, ingotov ali palic s čistostjo najmanj 995 delov na 1 000, vključno s takim naložbenim zlatom na dodeljenih računih za zlato.

6.5.1.2 Nedodeljeni računi za zlato pomenijo terjatev zoper upravljavca računa, da dobavi zlato. Pri teh računih je ponudnik računa upravičen do osnove za obvezne rezerve fizično dodeljenega zlata in izda terjatve do imetnikov računa, izražene v zlatu. Nedodeljeni računi za zlato, ki se ne razvrstijo kot denarno zlato, se vključijo med druge naložbe kot gotovina in vloge.

6.5.2 Posebne pravice črpanja (F12/AF12)

Posebne pravice črpanja so mednarodna rezervna sredstva, ki jih ustvari MDS in dodeli članom za dopolnitev obstoječih uradnih rezerv. Posebne pravice črpanja imajo samo denarne oblasti članov MDS in omejeno število mednarodnih finančnih institucij, ki so pooblaščeni imetniki.

6.5.3 Rezervna postavka pri MDS

To je vsota (a) „rezervne tranše“, tj. zneskov v tujih valutah (vključno s PPČ), ki jih lahko država članica črpa pri MDS s kratkim odpovednim rokom; in (b) katere koli zadolženosti MDS (po posojilni pogodbi) v okviru računa splošnih virov, ki je že dostopen državi članici.

6.5.4 Druga rezervna sredstva

Ta vključujejo: gotovino in vloge, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente in druge terjatve. Vloge se nanašajo na tiste, ki so na voljo na poziv. Vrednostni papirji vključujejo likvidne in tržne lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo nerezidenti, vključno z delnicami ali enotami investicijskih skladov. Izvedeni finančni instrumenti se prikažejo med rezervnimi sredstvi le, če so izvedeni instrumenti, ki se nanašajo na upravljanje rezervnih sredstev, vključeni v vrednotenje teh sredstev. Druge terjatve vključujejo posojila nerezidenčnim nebančnim subjektom, dolgoročna posojila skrbniškemu računu pri MDS in druga finančna sredstva, ki predhodno niso bila vključena, vendar ustrezajo opredelitvi rezervnih sredstev.

“

(1) Ni obvezno za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

(2) Ni obvezno za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

(3) Prehod na t+82 in t+80 ni obvezen za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

(4) Geografski podatki so obvezni za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, od leta 2019 naprej.

(5) Raven 1 (sektor 1) razčlenitve po institucionalnih sektorjih, vendar ne sektor 2, je obvezna za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

(6) Obvezno od referenčnega leta 2015 naprej.

(7) Obvezno od referenčnega leta 2015 naprej.

(8) Obvezno od referenčnega leta 2015 naprej.

(9) Države članice, ki niso v euroobmočju: posamezna razčlenitev po državah

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/67

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 556/2012

z dne 26. junija 2012

o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za spinosad v ali na malinah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 18(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Mejne vrednosti ostankov (MRL) za spinosad so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(2)

V skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (2) je Francija 11. maja 2012 Komisijo obvestila o začasni registraciji fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov spinosad, zaradi nepričakovanega izbruha plodove vinske mušice (Drosophila suzukii), nepredvidljive nevarnosti, ki je ni bilo mogoče obvladati z nobenimi drugimi razumnimi sredstvi. Zato je Francija v skladu s členom 18(4) Uredbe (ES) št. 396/2005 obvestila tudi druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da je na svojem ozemlju dovolila dajanje na trg malin z ostanki pesticidov, višjimi od MRL. Navedeni MRL je trenutno 0,3.

(3)	Francija je Komisiji predložila ustrezno oceno tveganja za potrošnike in na njeni podlagi predlagala začasno MRL.

(4)	Agencija je ocenila predložene podatke in dala izjavo (3) o varnosti predlagane začasne MRL.

(5)	Agencija je sklenila, da ni verjetno, da bi bili potrošniki zaradi uporabe spinosada na malinah snovi izpostavljeni nad toksikološko referenčno vrednostjo, zato ne pričakuje, da bi snov pomenila tveganje za javno zdravje.

(6)	Iz izjave Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezna sprememba MRL izpolnjuje zahteve iz člena 18(4) Uredbe (ES) št. 396/2005.

(7)	Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ker je Francija že registrirala uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo spinosad, v nujnih primerih in zaradi posledične nujne potrebe po zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov je primerno določiti MRL z uporabo postopka iz člena 45(5) Uredbe (ES) št. 396/2005.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(2) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(3) Evropska agencija za varnost hrane; Izjava o spremembi obstoječih MRL za spinosad v malinah (Statement on the modification of the existing MRL for spinosad in raspberries). EFSA Journal 2012;10(5):2751 [26 str.] doi:10.2903/j.efsa.2012.2751. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/efsajournal.htm.

PRILOGA

V delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se stolpec za spinosad nadomesti z naslednjim:

„Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Številka oznake

Skupine in primeri posameznih proizvodov, za katere veljajo MRL (1)

Spinosad: vsota spinosina A in spinosina D, izražena kot spinosad (F)

(1)

(2)

(3)

0100000

1.	SVEŽE ALI ZAMRZNJENO SADJE; LUPINARJI

0110000

(i)

Citrusi

0,3

0110010

Grenivke (Pomelo, sweeties, tangelo (razen mineole), ugli in drugi hibridi)

0110020

Pomaranče (Bergamot, grenka pomaranča, chinotto in drugi hibridi)

0110030

Limone (Citrona, limona)

0110040

Limete

0110050

Mandarine (Klementine, tangerine, mineole in drugi hibridi)

0110990

Drugo

0120000

(ii)	Lupinarji (oluščeni ali neoluščeni)

0120010

Mandeljni

0120020

Brazilski oreški

0,05

0120030

Indijski orehi

0,05

0120040

Kostanj

0,05

0120050

Kokosovi orehi

0,05

0120060

Lešniki (Lešniki iz rodu Corylus)

0,05

0120070

Makadamija

0,05

0120080

Pekani

0,05

0120090

Pinjole

0,05

0120100

Pistacije

0,05

0120110

Orehi

0,05

0120990

Drugo

0,05

0130000

(iii)

Pečkato sadje

0130010

Jabolka (Lesnika)

0130020

Hruške (Naši)

0130030

Kutine

0,5

0130040

Nešplja

0,5

0130050

Japonska nešplja

0,5

0130990

Drugo

0,5

0140000

(iv)	Koščičasto sadje

0140010

Marelice

0140020

Češnje (Češnje, višnje)

0140030

Breskve (Nektarine in podobni hibridi)

0140040

Slive (Trnasta sliva, ringlo, plodovi črnega trna, mirabela, trnulja)

0140990

Drugo

0150000

(v)	Jagodičje in drobno sadje

0151000

(a)	Namizno grozdje in vinsko grozdje

0,5

0151010

Namizno grozdje

0151020

Vinsko grozdje

0152000

(b)

Jagode

0,3

0153000

(c)	Rozgasto sadje

0153010

Robide

0,3

0153020

Ostrožnice (Loganova robida, Boysenova robida in Rubus chamaemorus)

0,02 (2)

0153030

Maline (Japonska vinska robida, arktična robidnica/malina (Rubus arcticus), križanec Rubus arcticus in Rubus idaeus)

0,9 (+)

0153990

Drugo

0,02 (2)

0154000

(d)	Drugo drobno sadje in jagodičje

0154010

Ameriške borovnice (Gozdne borovnice)

0,3

0154020

Ameriške brusnice (Evropska brusnica)

0,02 (2)

0154030

Ribez (rdeči, črni in beli)

0,3

0154040

Kosmulje (Vključno s hibridi z drugimi vrstami iz rodu Ribes)

0,3

0154050

Šipek

0,3

0154060

Murva (Navadna jagodičnica)

0,02 (2)

0154070

Plodovi gloga (sredozemska nešplja) (Drobnoplodni kivi (Actinidia arguta))

0,3

0154080

Bezgove jagode (Aronija (Aronia melanocarpa), jerebika, krhlika, (navadni rakitovec), glog, šmarna hrušica in drugo jagodičevje)

0,3

0154990

Drugo

0,02 (2)

0160000

(vi)	Mešano sadje

0161000

(a)	Užitna lupina

0161010

Dateljni

0,02 (2)

0161020

Fige

0,02 (2)

0161030

Namizne olive

0,02 (2)

0161040

Kumkvat (Marumi kumkvati, nagami kumkvati, limkvati (Citrus aurantifolia x Fortunella spp.))

0,02 (2)

0161050

Karambola (Bilimbi)

0,02 (2)

0161060

Kaki

0,05

0161070

Jambolan (javanska sliva) (Javansko jabolko (Syzygium javanicum Miq.) (water apple), malajsko jabolko (Syzygium Malaccense), rose apple (Syzygium jambos), brazilska češnja (Eugenia brasiliensis), surinamska češnja (Eugenia uniflora))

0,02 (2)

0161990

Drugo

0,02 (2)

0162000

(b)	Neužitna lupina, drobni plodovi

0162010

Kivi

0,2

0162020

Liči (Pulsan (Nephelium mutabile), rambutan, mangostin)

0,02 (2)

0162030

Pasijonka

0,5

0162040

Opuncija (kaktusov sadež)

0,02 (2)

0162050

Zvezdasta jabolka

0,02 (2)

0162060

Persimon (Virginijski kaki) (Črni sapotovec, beli sapotovec, zeleni sapotovec, rumeni sapotovec (Pouteria campechiana), in Pouteria sapota)

0,02 (2)

0162990

Drugo

0,02 (2)

0163000

(c)	neužitna lupina, veliki plodovi

0163010

Avokado

0,02 (2)

0163020

Banane (Mini banana, rajska smokva, apple banana)

0163030

Mango

0,02 (2)

0163040

Papaja

0,5

0163050

Granatno jabolko

0,02 (2)

0163060

Cherimoya (Annona reticulata L., Annona squamosa, Annona daversifolia in druge vrste iz rodu Annonaceae s srednje velikimi plodovi)

0,02 (2)

0163070

Guava (Rdeča pitaja ali zmajev sadež (Hylocereus undatus))

0,02 (2)

0163080

Ananas

0,02 (2)

0163090

Kruhovec (Jackfruit (Artocarpus heterophyllus))

0,02 (2)

0163100

Durian

0,02 (2)

0163110

Graviola

0,02 (2)

0163990

Drugo

0,02 (2)

0200000

2.	SVEŽA ALI ZAMRZNJENA ZELENJAVA

0210000

(i)	zelenjava – korenovke in gomoljnice

0211000

(a)

Krompir

0,02 (2)

0212000

(b)	Tropske korenovke in gomoljnice

0,02 (2)

0212010

Kasava (manioka) (Kolokazija (Clocasia esculenta), karibsko zelje (Xanthosoma sagittifolium))

0212020

Sladki krompir

0212030

Jam (Jicama (yam bean), mehiški yam bean)

0212040

Maranta

0212990

Drugo

0213000

(c)	Druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese

0213010

Rdeča pesa

0,02 (2)

0213020

Korenje

0,02 (2)

0213030

Gomoljna zelena

0,02 (2)

0213040

Hren (Korenine angelike, korenine luštrka, encijanove korenine)

0,02 (2)

0213050

Topinambur

0,02 (2)

0213060

Pastinak

0,02 (2)

0213070

Peteršilj- koren

0,02 (2)

0213080

Redkev (Črna redkev, kitajska redkev, mesečna redkvica in podobne varietete, užitna ostrica (Cyperus esculentus))

0,3

0213090

Beli koren (Kozja brada, črni koren)

0,02 (2)

0213100

Podzemna koleraba

0,02 (2)

0213110

Repa

0,02 (2)

0213990

Drugo

0,02 (2)

0220000

(ii)	Zelenjava - čebulnice

0220010

Česen

0,1

0220020

Čebula (Srebrnjak)

0,2

0220030

Šalotka

0,1

0220040

Spomladanska čebula (Zimski luk in podobne varietete)

0,2

0220990

Drugo

0,1

0230000

(iii)

Zelenjava - plodovke

0231000

(a)	Razhudnikovke

0231010

Paradižnik (Paradižnik češnjevec, drevesni paradižnik, volčje jabolko, plod navadne kustovnice (Lycium barbarum in L. chinense))

0231020

Paprika (Feferoni, jajčevec)

0231030

Jajčevec (Pepino – črnikasti razhudnik (Solanum muricatum))

0231040

Bamija, oslez

0231990

Drugo

0232000

(b)	Bučnice z užitno lupino

0232010

Kumare

0232020

Kumarice za vlaganje

0,2

0232030

Bučke (Patisonke, cukini)

0,2

0232990

Drugo

0,2

0233000

(c)	Bučnice z neužitno lupino

0233010

Melone (Kivano (afriške kumare))

0233020

Orjaška buča (Navadna buča)

0233030

Lubenice

0233990

Drugo

0234000

(d)	Sladka koruza

0,02 (2)

0239000

(e)	Druge plodovke

0,02 (2)

0240000

(iv)

Kapusnice

0241000

(a)	Cvetoče kapusnice

0241010

Brokoli (Kalabrijski, kitajski brokoli, brokoli raab)

0241020

Cvetača

0241990

Drugo

0242000

(b)	Glavnate kapusnice

0242010

Brstični ohrovt

0242020

Glavnato zelje (Koničasto zelje, rdeče zelje, belo zelje)

0242990

Drugo

0243000

(c)	Listnate kapusnice

0243010

Kitajski kapus (Sarepatska ogrščica, pak choi, listnati kitajski kapus, parakitajski kapus (tai goo choi), choi sum, pekinško zelje (pe-tsai))

0243020

Listni ohrovt (Kodrolistni ohrovt, portugalski listni ohrovt, portugalsko zelje, krmni ohrovt)

0243990

Drugo

0244000

(d)	Kolerabica

0250000

(v)	Listna zelenjava in sveža zelišča

0251000

(a)	Solata in druge solatnice, vključno Brassicacea

0251010

Motovilec (Volnatoplodni motovilec)

0251020

Solata (Glavnata solata, rozetasta solata (rezivka), ledenka, vezivka)

0251030

Endivija (eskarijolka) (Cikorija, rdeči radič, kodrolistna endivija, sladkorni radič)

0251040

Kreša

0251050

Rana barbica

0251060

Rukvica, rukola (Divja rukvica)

0251070

Ogrščica

0251080

Listi in poganjki Brassica spp (Mizuna, listi graha in redkve ter ostali plodovi brassica z mladimi listi (plodovi se pobirajo do faze osmega pravega lista))

0251990

Drugo

0252000

(b)	Špinača in podobno (listi)

0252010

Špinača (Novozelandska špinača, vitkocvetni ščir)

0252020

Portulak (Kubanska špinača (Claytonia perfoliata), vrtni tolščak, tolščak, navadna kislica, osočnik, vrtna kreša (Salsola soda))

0252030

Blitva (Listi drugih rastlin iz družine Brassicae)

0252990

Drugo

0253000

(c)	Trtni listi

0254000

(d)	Vodna kreša

0255000

(e)

Vitlof

0256000

(f)

Zelišča

0256010

Prava krebuljica

0256020

Drobnjak

0256030

Listi zelene (Listi janeža, koriandra, kopra, kumine, luštrka, angelike, navadni osočnik in druge rastline iz družine Apiacea)

0256040

Peteršilj

0256050

Žajbelj (Zimski in vrtni šatraj)

0256060

Rožmarin

0256070

Materina dušica (Majaron, origano)

0256080

Bazilika (Listi medenike, meta, poprova meta)

0256090

Lovorovi listi (lovor)

0256100

Pehtran (Ožep)

0256990

Drugo (Užitne rože)

0260000

(vi)	Stročnice (presne)

0260010

Fižol (s stroki) (Navadni fižol (nizek, fižol), laški fižol, stročji fižol, asparagus frižol)

0,5

0260020

Fižol v zrnju (brez strokov) (Bob, Canavalia ensiformis, limski fižol, vigna (Vigna unguiculata L. Walp.))

0,3

0260030

Grah (s stroki) (Sladkorni grah)

0,5

0260040

Grah (brez strokov) (Grah, veliki, navadni grah, navadna čičerika)

0,3

0260050

Leča

0,3

0260990

Drugo

0,3

0270000

(vii)

Stebelna zelenjava (presna)

0270010

Špargelj

0,2

0270020

Kardij

0,2

0270030

Belušna zelena

0270040

Koromač

0,2

0270050

Artičoke

0,2

0270060

Por

0,5

0270070

Rabarbara

0,2

0270080

Bambusovi vršički

0,2

0270090

Palmovi srčki

0,2

0270990

Drugo

0,2

0280000

(viii)

Gobe

0,02 (2)

0280010

Gojene (Dvotrosni kukmak Šampinjon, bukov ostrigar, šitake)

0280020

Gozdne (Navadna lisička, poletna gomoljka, mavrah, užitni gobani)

0280990

Drugo

0290000

(ix)	Morske alge

0,02 (2)

0300000

3.	STROČNICE, SUŠENE

0,02 (2)

0300010

Fižol (Bob, beli fižol, fižol, Canavalia ensiformis, limski fižol, vigna (Vigna unguiculata L. Walp.))

0300020

Leča

0300030

Grah (Čičerka, njivski grah, grahor)

0300040

Volčji bob

0300990

Drugo

0400000

4.	OLJNICE – SEME IN PLODOVI OLJNIC

0,02 (2)

0401000

(i)	Seme oljnic

0401010

Laneno seme

0401020

Zemeljski oreški

0401030

Makovo seme

0401040

Sezamovo seme

0401050

Sončnično seme

0401060

Seme oljne ogrščice (Bird rapeseed (Brassica rapa), oljna repica)

0401070

Soja

0401080

Gorčično seme

0401090

Bombažno seme

0401100

Bučno seme (Drugo seme bučnic)

0401110

Navadni rumenik

0401120

Boreč

0401130

Navadni riček

0401140

Konoplja

0401150

Kloščevec

0401990

Drugo

0402000

(ii)	Plodovi oljnic

0402010

Olive za proizvodnjo olja

0402020

Orehi oljne palme (koščice oljne palme)

0402030

Plodovi oljne palme

0402040

Kapokovec

0402990

Drugo

0500000

ŽITA

0500010

Ječmen

0500020

Ajda (Ščir, kvinoja)

0500030

Koruza

0500040

Proso (Italijansko proso, Eragrostis tef)

0500050

Oves

0500060

Riž

0500070

Rž

0500080

Sirek

0500090

Pšenica (Pira, tritikala)

0500990

Drugo

0600000

6.	ČAJ, KAVA, ZELIŠČNI ČAJI IN KAKAV

0610000

(i)	Čaj (posušeni listi in stebla, fermentirani ali drugače obdelani, Camellia sinensis)

0,05 (2)

0620000

(ii)	Kavna zrna

0,02 (2)

0630000

(iii)

Zeliščni čaji (sušeni)

0,05 (2)

0631000

(a)

Cvetovi

0631010

Cvetovi kamilice

0631020

Cvetovi hibiskusa

0631030

Cvetni listi vrtnice

0631040

Cvetovi jasmina (Bezgov cvet (Sambucus nigra))

0631050

Lipa

0631990

Drugo

0632000

(b)

Listi

0632010

Jagodni listi

0632020

Listi rooibos (Listi ginka)

0632030

Mate

0632990

Drugo

0633000

(c)	Koreni, korenike

0633010

Zdravilna špajka, baldrijan

0633020

Koren ginsenga

0633990

Drugo

0639000

(d)	Drugi zeliščni čaji

0640000

(iv)	Kakav (fermentirana zrna)

0,02 (2)

0650000

(v)

Rožičevec

0,02 (2)

0700000

7.	HMELJ (sušen), vključno s hmeljnim granulatom in nekoncentriranim prahom

0800000

ZAČIMBE

0810000

(i)

Semena

0,02 (2)

0810010

Janež

0810020

Črnika

0810030

Semena zelene (Semena luštrka)

0810040

Semena koriandra

0810050

Semena kumine

0810060

Semena kopra

0810070

Janeževa semena

0810080

Božja rutica

0810090

Muškatni orešek

0810990

Drugo

0820000

(ii)	Sadje in jagodičevje

0,02 (2)

0820010

Pimet

0820020

Janežev poper (Japonski poper)

0820030

Kumina

0820040

Kardamom

0820050

Brinove jagode

0820060

Poper (črni in beli) (Dolgi poper, lažni (rožnati) poper)

0820070

Stroki vanilijie

0820080

Tamarinda

0820990

Drugo

0830000

(iii)

Skorja

0,02 (2)

0830010

Cimet (Kitajski cimet (kasija))

0830990

Drugo

0840000

(iv)	Korenine ali korenike

0,02 (2)

0840010

Sladki koren (likviricija)

0840020

Ingver

0840030

Kurkuma

0840040

Hren

0840990

Drugo

0850000

(v)

Brsti

0850010

Dišeči klinčevec

0,02 (2)

0850020

Kapre

0,4

0850990

Drugo

0,02 (2)

0860000

(vi)	Cvetni pestiči

0,02 (2)

0860010

Žafran

0860990

Drugo

0870000

(vii)

Semenski ovoj

0,02 (2)

0870010

Muškatov cvet

0870990

Drugo

0900000

9.	SLADKORNE RASTLINE

0,05

0900010

Sladkorna pesa (koren)

0900020

Sladkorni trs

0900030

Koren cikorije

0900990

Drugo

1000000

10.	PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – KOPENSKIH ŽIVALI

1010000

(i)	Mesopripravki iz mesa, drobovina, kri, živalske maščobe, ki so ohlajeni ali zamrznjeni, nesoljeni, v razsolu, posušeni ali prekajeni, predelani v moko ali v obliki pripravljenega obroka drugi predelani proizvodi, kot so klobase ali iz njih pridobljeni živilski proizvodi

1011000

(a)

Prašiči

1011010

Meso

0,05

1011020

Maščoba brez mesa

1011030

Jetra

0,5

1011040

Ledvica

0,3

1011050

Užitna drobovina

0,5

1011990

Drugo

1012000

(b)

Govedo

1012010

Meso

0,3

1012020

Maščoba

1012030

Jetra

1012040

Ledvica

1012050

Užitna drobovina

0,5

1012990

Drugo

1013000

(c)

Ovca

1013010

Meso

0,05

1013020

Maščoba

1013030

Jetra

0,5

1013040

Ledvica

0,5

1013050

Užitna drobovina

0,5

1013990

Drugo

1014000

(d)

Koza

1014010

Meso

0,05

1014020

Maščoba

1014030

Jetra

0,5

1014040

Ledvica

0,5

1014050

Užitna drobovina

0,5

1014990

Drugo

1015000

(e)	Konj, osel, mula ali mezeg

1015010

Meso

0,05

1015020

Maščoba

1015030

Jetra

0,5

1015040

Ledvica

0,5

1015050

Užitna drobovina

0,5

1015990

Drugo

1016000

(f)	Perutnina, (piščanci, gosi, race, purani, pegatke) noji, golobi

1016010

Meso

0,2

1016020

Maščoba

1016030

Jetra

0,2

1016040

Ledvica

0,2

1016050

Užitna drobovina

0,2

1016990

Drugo

1017000

(g)	Druge rejne živali (Kunci, kenguruji)

0,02 (2)

1017010

Meso

1017020

Maščoba

1017030

Jetra

1017040

Ledvica

1017050

Užitna drobovina

1017990

Drugo

1020000

(ii)	Mleko ali smetana, nezgoščena, brez dodanega sladkorja ali sladil, maslo in druge maščobe, pridobljene iz mleka, sira ali skute

0,5

1020010

Govedo

1020020

Ovca

1020030

Koza

1020040

Konj

1020990

Drugo

1030000

(iii)

Ptičja jajca, sveža ali kuhana jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, sveži, sušeni, kuhani v vodi ali sopari, oblikovani, zamrznjeni ali kako drugače konzervirani, z ali brez dodatka sladkorja ali sladil

0,2

1030010

Piščanci

1030020

Race

1030030

Gosi

1030040

Prepelice

1030990

Drugo

1040000

(iv)	Med (Matični mleček, cvetni prah)

0,01 (2)

1050000

(v)	Dvoživke in plazilci (Žabji kraki, krokodili)

0,01 (2)

1060000

(vi)

Polži

0,01 (2)

1070000

(vii)

Drugi proizvodi iz kopenskih živali

0,01 (2)

(F)= Topen v maščobi

Spinosad: vsota spinosina A in spinosina D, izražena kot spinosad (F)

(+)

Mejna vrednost ostanka (MRL) velja do 31. decembra 2014, po tem datumu bo veljala vrednost 0,3*, razen če je uredba ne spremeni.

0153030

Maline (Japonska vinska robida, arktična robidnica/malina (Rubus arcticus), križanec Rubus arcticus in Rubus idaeus)“

(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba skilcevati na Prilogo I.

(2) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja

(F)= Topen v maščobi

Spinosad: vsota spinosina A in spinosina D, izražena kot spinosad (F)

(+)

Mejna vrednost ostanka (MRL) velja do 31. decembra 2014, po tem datumu bo veljala vrednost 0,3*, razen če je uredba ne spremeni.

0153030

Maline (Japonska vinska robida, arktična robidnica/malina (Rubus arcticus), križanec Rubus arcticus in Rubus idaeus)“

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/81

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 557/2012

z dne 26. junija 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	TR	62,0
0702 00 00	ZZ	62,0
0707 00 05	MK	18,0
	TR	95,4
	ZZ	56,7
0709 93 10	TR	103,0
0709 93 10	ZZ	103,0
0805 50 10	AR	74,0
	UY	81,1
	ZA	95,6
	ZZ	83,6
0808 10 80	AR	138,3
	BR	90,1
	CH	68,9
	CL	103,3
	NZ	128,9
	US	121,2
	UY	57,1
	ZA	108,4
	ZZ	102,0
0809 10 00	TR	199,1
0809 10 00	ZZ	199,1
0809 29 00	TR	375,9
0809 29 00	ZZ	375,9

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/83

SKLEP KOMISIJE

z dne 13. julija 2011

o državni pomoči št. SA.26117 – C 2/10 (ex NN 62/09), ki jo je Grčija dodelila družbi Aluminium of Greece SA

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4916)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/339/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju odločitve Komisije, da začne postopek na podlagi člena 108(2) PDEU (1),

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami, in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)

Komisija je julija 2008 prejela dve pritožbi glede domnevne pomoči v korist družbe Aluminium of Greece in njene naslednice, družbe Aluminium SA, ki je julija 2007 v celoti nasledila družbo Aluminium of Greece pri proizvodnji aluminija (v nadaljnjem besedilu sta družbi skupaj imenovani družba AoG). Pritožbi sta se nanašali na dva domnevna ukrepa državne pomoči: ugodnejšo ceno električne energije in izgradnjo plinovoda, ki je družbo AoG povezala z glavnim omrežjem.

(2)	Komisija je z dopisom z dne 27. januarja 2010 uradno obvestila Grčijo, da bo v zvezi z ukrepi začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(3)	Grčija je svoje pripombe na sklep Komisije o začetku postopka predložila 31. marca 2010.

(4)	Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z ukrepi.

(5)

Pripombe sta predložili dve zainteresirani strani: družba AoG dne 12. maja 2010 in dne 4. maja 2011 ter podjetje Public Power Corporation (v nadaljnjem besedilu: podjetje PPC), podjetje v državni lasti, ki je izvajalo enega od domnevnih ukrepov (ugodnejša cena električne energije), dne 17. maja 2010. Komisija je pripombe poslala Grčiji, ki je imela možnost, da nanje odgovori. Grčija je svoje pripombe predložila dne 16. julija 2010, 6. avgusta 2010 in 16. maja 2011.

(6)	Komisija je z dopisom z dne 1. decembra 2010 od grških organov zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je Grčija poslala z dopisom z dne 11. februarja 2011.

II. PODROBEN OPIS DOMNEVNE POMOČI

II(a) UPRAVIČENKA

(7)

Družba AoG je veliko podjetje s sedežem v prefekturi Viotia v Grčiji. Ukvarja se s proizvodnjo aluminija kot surovine. Družba AoG se je julija 2007, po razdelitvi sektorjev, razdelila na dve novoustanovljeni podjetji: (a) družbo Aluminium SA in (b) družbo Endessa Hellas SA. Družba Aluminium je prevzela proizvodnjo aluminija, družba Endessa Hellas pa proizvodnjo električne energije (družba AoG je nekaj let pred tem pridobila dovoljenje za proizvodnjo električne energije). Zato je družba Aluminium v celoti nasledila družbo AoG pri proizvodnji aluminija. Družba AoG ima v lasti tudi tri enote za proizvodnjo električne energije, ki se nahajajo ob tovarni aluminija. Leta 2009 je imela promet v višini 427,3 milijona EUR (z dobičkom pred davki (EBT) v višini 34,4 milijona EUR) in 960 zaposlenih. Leta 2006 (leto pred ukrepi pomoči, ki se preiskujejo) je imela promet v vrednosti 470,9 milijona EUR (23-odstotno povečanje prometa od leta 2005), z dobičkom pred davki (EBT) v višini 102,5 milijona EUR (39-odstotno povečanje dobička od leta 2005) in 1 047 zaposlenih. Družba AoG je od leta 2005 del zasebne poslovne skupine „Mitilineos SA“.

II(b) UKREP 1: UGODNEJŠA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE

(8)

Družba AoG je bila ustanovljena leta 1960, Grčija pa ji je podelila določene ugodnosti, vključno z dobavo električne energije po nižjih cenah. Pod pogoji statutov, ki so določali ugodnosti, bi morala ugodnost dobave električne energije po nižjih cenah prenehati veljati marca 2006, če bi podjetje PPC družbo AoG o tem pravočasno obvestilo dve leti prej. Podjetje PPC je 26. februarja 2004 (tj. več kot dve leti pred iztekom ugodnosti) o tem pravočasno obvestilo družbo AoG, konec marca 2006 pa ji je prenehalo zaračunavati ugodnejšo ceno.

(9)	Zato je od marca 2006 do januarja 2007 družba AoG za električno energijo plačevala standardno ceno, ki se je uporabljala za velike industrijske odjemalce.

(10)

Vendar je družba AoG ukinitev ugodnejše cene izpodbijala na sodišču, januarja 2007 pa je sodišče prve stopnje kot začasni ukrep, pred izrekom sodbe o zadevi, odredilo ponovno uvedbo ugodnejše cene. Podjetje PPC se je pritožilo zoper to začasno odločbo, ki je bila razveljavljena marca 2008 (sodba o zadevi še ni končana).

(11)

Praktična posledica sodne odločbe je bila, da je družba AoG od januarja 2007 do marca 2008 ponovno plačevala ugodnejšo ceno. V skladu s podatki, ki so jih predložili grški organi, je družba AoG v tem obdobju plačala 17,4 milijona EUR manj, kot bi plačala po „standardni“ ceni za velike industrijske odjemalce.

II(c) UKREP 2: RAZŠIRITEV PLINOVODNEGA OMREŽJA DO DRUŽBE AOG

(12)

Nacionalno prenosno plinsko omrežje v Grčiji se lahko na zahtevo (morebitnega) odjemalca razširi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	regulativni organ za energijo, grški energetski regulator, mora podati pozitivno mnenje,

—	upravljavec omrežja mora biti prepričan, da se mu bodo stroški razširitve pravočasno povrnili s prihodki, ki jih prinaša omrežje.

(13)

V primeru družbe AoG je bilo po podanem pozitivnem mnenju regulativnega organa za energijo (15. aprila 2005) in odobritvi s strani upravljavca prenosnega sistema (13. junija 2005) nacionalno omrežje razširjeno z izgradnjo 29,5 km dolgega plinovoda, s katerim so povezali družbo AoG (3). Plinovod je začel delovati 16. maja 2008.

(14)

Skupni stroški izgradnje razširitve so znašali 12,64 milijona EUR. Od tega je 9,04 milijona EUR plačala družba National Gas System Operator (v nadaljnjem besedilu: družba NGSO), 3,3 milijona EUR družba AoG, 3,6 milijona EUR pa je bilo dodeljenih prek okvira podpore Skupnosti za obdobje 2000–2006 (4).

III. RAZLOGI ZA ZAČETEK URADNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(15)

V sklepu o začetku postopka z dne 27. januarja 2010 je Komisijo zanimalo, ali je bila ugodnejša cena električne energije, ki jo je podjetje PPC po marcu 2006 zaračunavalo družbi AoG, na enaki ravni kot za vse velike industrijske odjemalce. Razlog za pomisleke Komisije je bil v tem, da bi morala ugodnejša cena prenehati veljati marca 2006, pod pogoji iz ustanovitvenih statutov družbe AoG, ki so določali ugodnosti. Navedeno je bilo, da je podjetje PPC poskušalo pravočasno ukiniti ugodnost, ki pa je bila nato podaljšana s sodno odločbo.

(16)

Glede ukrepa, s katerim je bilo nacionalno plinsko omrežje razširjeno do družbe AoG, je Komisijo v sklepu o začetku postopka z dne 27. januarja 2010 zanimalo, zakaj je stroške izgradnje plinovoda večinoma krila država in ne družba AoG. Ti pomisleki so se pojavili, ker Grčija kljub večkratnim zahtevam s strani Komisije ni predložila nobenih informacij; to je bil tudi razlog, zakaj je bila v sklep o začetku postopka vključena odredba o predložitvi podatkov za Grčijo.

IV. PRIPOMBE GRČIJE IN ZAINTERESIRANIH STRANI

IV(a) PRIPOMBE GRČIJE IN UPRAVIČENKE

Ukrep 1: ugodnejša cena električne energije

(17)	Grčija priznava, da je v obdobju med obema sodnima odločbama (med januarjem 2007 in marcem 2008) družba AoG na podlagi ugodnejše cene plačala 131,4 milijona EUR namesto 148,8 milijona EUR, kolikor bi ta strošek znašal na podlagi „standardne“ cene za velike industrijske odjemalce.

(18)	Vendar pa Grčija trdi, da tudi če je ugodnejša cena za družbo AoG pomenila pomoč, je bila ta pomoč že obstoječa.

(19)

S tem v zvezi družba AoG trdi, da v odločbi nacionalnega sodišča iz januarja 2007 ni bilo nobene večje spremembe prvotnega dogovora in da se je sodišče zgolj odločilo, da „zadrži“ obvestilo o ukinitvi ugodnejše cene in preloži odločitev sodišča o vsebinski presoji spora med družbo AoG in podjetjem PPC.

Ukrep 2: razširitev plinovodnega omrežja do družbe AoG

(20)

Grčija zanika, da je bila družba AoG deležna selektivne prednosti s subvencioniranjem stroškov izgradnje njenega plinovoda. Grčija zlasti trdi, da nacionalna pravila, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o razširitvi, pod enakimi pogoji veljajo za vse končne uporabnike plina, zato družba AoG ni bila deležna nobene selektivne prednosti.

(21)

Poleg tega Grčija trdi, da zadevni plinovod ni namenjen samo družbi AoG, ampak ga lahko uporabljajo tudi drugi industrijski in gospodinjski končni uporabniki na območju. Je del zmogljivosti nacionalnega prenosnega plinskega omrežja in last družbe NGSO. Poleg tega zmogljivost plinovoda presega letno porabo s strani družbe AoG (1,7 milijarde Nm3/leto v primerjavi z 0,7 milijarde Nm3/leto).

(22)

Družba AoG trdi, da je njena letna poraba plina po pogodbi 13,5 % skupne nacionalne porabe in da je njena dejanska letna poraba plina 10,5 % skupne nacionalne porabe. Družba AoG trdi tudi, da naložba upravljavcu omrežja prinese letni prihodek od cen v višini 11,6 milijona EUR, zaradi česar je naložba za upravljavca omrežja zelo zanimiva in dobičkonosna. Te številke so potrdili grški organi.

IV(b) PRIPOMBE PODJETJA PPC

(23)	Podjetje PPC podpira preiskavo Komisije glede ukrepa o cenah električne energije. Podjetje PPC je potrdilo, da prednost za družbo AoG znaša 17,4 milijona EUR.

V. OCENA POMOČI

(24)

Na podlagi teh dejstev, trditev Grčije in trditev drugih tretjih strani bo Komisija v tem delu ocenila zadevna ukrepa. Komisija bo najprej ocenila prisotnost pomoči v ukrepih, ki se preiskujejo, da bi lahko ugotovila, ali pomoč obstaja ali ne (pododdelek V(a)). Če ukrep dejansko vključuje državno pomoč, bo Komisija ocenila njegovo združljivost z notranjim trgom (pododdelek V(b)).

V(a) OBSTOJ POMOČI V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU

(25)

Člen 107(1) PDEU navaja, da „razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(26)	Komisija bo ob upoštevanju te določbe v tem delu ocenila, ali izpodbijani ukrepi v korist družbe AoG pomenijo državno pomoč.

Ukrep 1: ugodnejša cena električne energije

(a) Prednost

(27)

Komisija ugotavlja, da je cena, ki jo je plačevala družba AoG, nižja od standardne cene, ki so jo plačevali drugi veliki industrijski odjemalci. Komisija meni, da se prodajalec v tržnem gospodarstvu ne bi strinjal z zaračunavanjem nižje mesečne cene brez posebne utemeljitve. Glede tega Grčija ni navedla nobenih prepričljivih argumentov, ki bi utemeljevali ugotovitev, da je bila ta ugodnejša cena tržna cena, čeprav je Komisija to vprašanje uradno zastavila v svojih dopisih. Nasprotno, dva pomembna dejavnika kažeta, da cene, ki jo je plačevala družba AoG, ni mogoče obravnavati kot ceno, ki so jo določile tržne sile:

(a)

prvi kazalnik se nanaša na ravnanje podjetja PPC. Dejansko se je podjetje PPC, takoj ko se je osvobodilo pravnih omejitev iz statutov iz leta 1960, ki so določali ugodnosti za družbo AoG, odločilo, da takoj preneha zaračunavati ugodnejšo ceno, in začelo zaračunavati standardno ceno za velike industrijske odjemalce. To kaže odpoved s strani podjetja PPC, ki jo je le-to februarja 2004 predložilo družbi AoG (glej uvodno izjavo 8). Komisija meni, da je to dober pokazatelj, da cena, določena v statutih iz leta 1960, ne odraža tržne cene za podjetje PPC;

(b)

drugi kazalnik izhaja iz predhodne odločbe Komisije. Komisija je 16. oktobra 2002 odobrila subvencijo v višini največ 178 milijonov EUR, ki jo je Grčija dodelila podjetju PPC (zadeva N133/01 (5)). Namen subvencije je bil omogočiti podjetju PPC nadomestilo za nasedle stroške, ki jih je podjetje imelo zaradi ugodnejše cene iz leta 1960 v korist družbe AoG do konca veljavnosti te cene marca 2006. Subvencija je bila odobrena kot subvencija, ki ne pomeni državne pomoči podjetju PPC, z utemeljitvijo, da je samo nadomestilo za neugoden položaj, v katerem je bilo. Ta odločba je vsebovala tudi pripombo, da če bi bila ta subvencija državna pomoč, bi bila to pomoč družbi AoG in ne podjetju PPC. Ta odločba priznava, da je moralo podjetje PPC družbi AoG zaračunavati ugodnejšo ceno, do česar pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi prišlo. Zato Komisija meni, da je ugodnost za družbo AoG v razliki med standardno ceno za velike industrijske odjemalce (ki bi jo morala družba AoG plačati, če ne bi bilo posebne „ugodnejše“ cene) in ceno, ki jo je družba AoG plačevala med januarjem 2007 in marcem 2008.

(b) Državna sredstva

(28)

Zaradi zaračunavanja nižje cene je imelo podjetje PPC manjši prihodek. Podjetje PPC SA je podjetje pod nadzorom države. Grčija ima v podjetju 51-odstotni delež, podjetje pa je pod nadzorom grškega ministrstva za okolje, energijo in podnebne spremembe (do leta 2009 je bilo pod nadzorom ministrstva za finance). Grčija lahko imenuje večino članov odbora, v generalni skupščini pa jo neposredno zastopa grški minister za okolje, energijo in podnebne spremembe (do leta 2009 jo je zastopal minister za finance). Zato so vključena državna sredstva. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je za odločbo o podaljšanju odgovorna Grčija, saj jo je sprejelo grško sodišče, ki je državni organ.

(29)	Zato je merilo glede državnih sredstev izpolnjeno.

(30)	Ugodnejša cena je veljala samo za družbo AoG, ki ji je bila zato z ukrepom dodeljena selektivna prednost. Zato Komisija meni, da je ukrep selektiven.

(d) Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med državami članicami

(31)

Družba AoG je dejavna v sektorjih, v katerih države članice veliko trgujejo. Proizvodnja aluminija poleg Grčije poteka v še devetih državah članicah, in sicer v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu (6). Proizvodnja električne energije poteka v vseh državah članicah kot liberalizirana gospodarska dejavnost. Kadar se z državno pomočjo okrepi položaj enega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki med seboj konkurirajo na ravni trgovine med državami članicami, se šteje, da pomoč vpliva na ta podjetja. Zato je merilo glede izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami izpolnjeno.

(32)	Niti Grčija niti upravičenka te točke nista izpodbijali.

(e) Sklepna ugotovitev o obstoju pomoči v ukrepu 1

(33)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ugodnejša cena električne energije za družbo AoG pomeni državno pomoč v korist te družbe v smislu člena 107(1) PDEU. Pomoč znaša 17,4 milijona EUR, kar je razlika med (a) prihodki podjetja PPC od standardne cene, ki bi morala biti uporabljena v obdobju od januarja 2007 do marca 2008, tj. 148,8 milijona EUR, in (b) prihodkov podjetja PPC od cene, ki se je v tem obdobju dejansko uporabljala, tj. 131,4 milijona EUR.

(f) Ukrep 1 pomeni nezakonito pomoč

(34)	Družba AoG trdi, da v prvi odločbi sodišča iz januarja 2007 ni bilo nobene večje spremembe prvotnega preferencialnega dogovora (glej uvodno izjavo 16). Zato družbi AoG po njenem mnenju ni bila dodeljena nova pomoč in ukrep o ugodnejši ceni električne energije pomeni obstoječo pomoč.

(35)

Komisija se s trditvijo družbe AoG ne strinja. Prvotni pogoji za ugodnejšo ceno, ki so pomenili obstoječo pomoč, so določali, da se pomoč zaključi marca 2006, če podjetje PPC družbo AoG o tem pravočasno obvesti. Ko je bila družba AoG o tem obveščena, je obstoječa pomoč prenehala veljati, kot je bilo to zahtevano v skladu s pogoji prvotne odobritve ugodnejše cene. Vsaka odobritev nižje cene električne energije, ki ustreza opredelitvi državne pomoči (kot v tem primeru), je zato nova pomoč, ne glede na to, da so pogoji za to pomoč podobni prejšnjemu ukrepu obstoječe pomoči. Sodna praksa Sodišča jasno navaja, da podaljšanje obstoječe pomoči pomeni novo pomoč, ki jo je treba priglasiti (7). Iz tega sledi, da to velja tudi, kadar je ukinjena obstoječa pomoč ponovno uvedena nekaj mesecev kasneje.

(36)	Ker ta nova pomoč Komisiji ni bila priglašena v skladu s členom 108 PDEU, je nezakonita.

Ukrep 2: razširitev plinovodnega omrežja do družbe AoG

(a) Prednost

(37)

Preiskava je pokazala, da so se družbi NGSO z odločitvijo, da razširi omrežje, precej povečali prihodki iz uporabniških pristojbin. Dejansko morajo uporabniki, kot je družba AoG, družbi NGSO za uporabo omrežja plačati uporabnino. Komisija je ugotovila, da je bil ukrep, tj. izgradnja plinovoda, za upravljavca omrežja gospodarsko smiseln in zato ni pomenil nobene prednosti za družbo AoG. Dejansko bi zasebni upravljavec omrežja izvedel enako naložbo.

(38)

V skladu z navedbami grških organov Komisija ugotavlja, da ima družba NGSO od zadevne naložbe letni prihodek od uporabniških pristojbin v višini 11,6 milijona EUR. Komisija je ta znesek primerjala s stroški naložbe (enkratna naložba) in stroški obratovanja (na letni osnovi) plinovoda, da bi preverila, ali je naložba v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, tj. ali za vlagatelja ustvarja ustrezen donos.

(39)

V skladu z navedbami grških organov so stroški plinovoda za družbo AoG skupaj znašali 12,64 milijona EUR (9,04 milijona EUR je plačala družba NGSO, 3,6 milijona EUR pa je bilo financiranih s sredstvi Skupnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 14). Ob stroških za enkratno naložbo so letni stroški obratovanja ocenjeni na 0,933 milijona EUR. Zato je jasno, da letni prihodek v višini 11,6 milijona EUR za družbo NGSO pomeni zelo visok donos. Obdobje za povračilo naložbe (vključno z delom, financiranim iz sredstev Skupnosti) je manj kot 15 mesecev. Če hipotetično predvidevamo, da bo plinovod v uporabi 20 let, je donosnost naložbe (IRR – notranja stopnja donosa) 84 %. Glede na visoko donosnost Komisija meni, da bi bil donos dovolj visok, da bi zasebnega vlagatelja spodbudil k izvedbi iste naložbe (8). Zato Komisija meni, da odločitev države, da razširi plinsko omrežje, družbi AoG ni dodelila prednosti, ki je ne bi mogla pridobiti pod tržnimi pogoji.

(40)	Zato merilo glede prednosti ni izpolnjeno. Nobene potrebe ni po nadaljnjem ocenjevanju meril, ki bi morala biti izpolnjena, da bi ukrep pomenil državno pomoč na podlagi člena 107(1) PDEU.

(b) Sklepna ugotovitev o obstoju pomoči v ukrepu 2

(41)	Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da razširitev plinskega omrežja za družbo AoG ne pomeni državne pomoči v korist te družbe v smislu člena 107(1) PDEU.

V(b) ZDRUŽLJIVOST POMOČI Z NOTRANJIM TRGOM

(42)	V kolikor ukrep 1 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba njegovo združljivost oceniti ob upoštevanju izjem iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

(43)	Člen 107(2) in člen 107(3) določata izjeme od splošnega pravila iz člena 107(1), da državna pomoč ni združljiva z notranjim trgom.

(44)

Izjeme iz člena 107(2) PDEU v tem primeru ne veljajo, ker ta ukrep ni socialnega značaja, ni bil dodeljen posameznim potrošnikom, ni namenjen povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in ni bil dodeljen gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev te države.

(45)	Nadaljnje izjeme so določene v členu 107(3) PDEU. Izjeme iz člena 107(3)(b), (d) in (e) očitno ne veljajo in se grški organi nanje niso sklicevali. V nadaljevanju bo Komisija ocenila morebitno združljivost ukrepa 1 na podlagi člena 107(3)(a) in (c).

(46)

Člen 107(3)(a) navaja, da se lahko „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika“, razglasi za združljivo z notranjim trgom. Družba AoG se nahaja na območju, ki je upravičeno do pomoči na podlagi člena 107(3)(a) PDEU, zato bi lahko bila upravičena do regionalne pomoči.

(47)	Smernice o državni regionalni pomoči, ki so veljale v času uporabe ugodnejše cene, tj. januarja 2007 (v nadaljnjem besedilu: Smernice o regionalni pomoči iz leta 2006 (9)), določajo pogoje za odobritev regionalne pomoči za naložbe.

(48)

Smernice o regionalni pomoči iz leta 2006 pomoč za tekoče poslovanje opredeljujejo kot pomoč, namenjeno zmanjšanju tekočih stroškov podjetja. V skladu s Smernicami se lahko pomoč za tekoče poslovanje dodeli v regijah, ki so upravičene na podlagi izjeme iz člena 107(3)(a), pod pogojem, da (i) je upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave ter (ii) da je njena višina sorazmerna razvojnim problemom, ki jih želi ublažiti. Država članica mora sama dokazati obstoj in pomembnost kakršnih koli problemov (uvodna izjava 76).

(49)

Komisija ugotavlja, da so tekoči stroški neinvesticijski in običajno periodični izdatki, potrebni za opravljanje neke dejavnosti. V tem smislu je ugodnejša cena električne energije, ki se je uporabljala za družbo AoG, zmanjšala njene tekoče stroške. Zato pomeni pomoč za tekoče poslovanje, ki v skladu s Smernicami o regionalni pomoči iz leta 2006 ni bila dovoljena. Grški organi niso predložili nobenih dokazov, s katerimi bi dokazali, da je bilo znižanje cene električne energije upravičeno zaradi njegovega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave, prav tako pa niso dokazali, da je bilo znižanje sorazmerno razvojnim problemom, ki bi jih želelo ublažiti. Grški organi prav tako niso predložili nobenih meritev ali izračunov razvojnih problemov regije in stopnje pomoči, s čimer bi dokazali, da je pomoč sorazmerna s problemi.

(50)	Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo na podlagi Smernic o regionalni pomoči iz leta 2006.

(51)

Glede združljivosti pomoči na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 107 in 108 PDEU (10), Komisija meni, da je, kot je prikazano v uvodni izjavi 7, na podlagi finančnih številk, ki so jih predložili grški organi, družba AoG veliko podjetje. V skladu s členom 1(5) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah je ad hoc pomoč velikim podjetjem izključena iz področja uporabe Uredbe.

(52)

Prav tako mora država članica v skladu s členom 8(3) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v primeru, če je pomoč, zajeta v Uredbi, dodeljena velikemu podjetju, potrditi bistveni spodbujevalni učinek pomoči z dokumentom, v katerem so analizirane možnosti izvedbe projekta ali dejavnosti upravičenca s pomočjo in brez nje. Komisija takih dokazov ni prejela.

(53)	Pomoč, dodeljena družbi AoG, ni združljiva z notranjim trgom na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(54)	Člen 107(3)(c) PDEU navaja, da se lahko „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“ razglasi za združljivo z notranjim trgom.

(55)

Komisija meni, da izjema iz člena 107(3)(c) v zadevnem primeru ne velja. Dejansko se družba AoG, kar zadeva razvoj določenih gospodarskih območij, nahaja na območju, upravičenem do pomoči na podlagi člena 107(3)(a) in ne člena 107(3)(c) (11). Glede razvoja določenih gospodarskih dejavnosti Komisija ugotavlja, da za sektor proizvodnje aluminija ne veljajo posebna pravila o državni pomoči, ki bi lahko veljala za upravičenko. Druga pravila o državni pomoči na podlagi člena 107(3)(c) se očitno ne uporabljajo. Družba AoG zlasti ni upravičena do pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje. Dejansko družba AoG v času izvajanja pomoči ni bila podjetje v težavah, prav tako pa ni izpolnila nobenega od meril iz točk 9–11 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1999, ki so veljala v času uporabe ugodnejše cene (12). Poleg tega je pomoč za prestrukturiranje pogojena z obstojem zdravega načrta za prestrukturiranje. Grčija takega načrta za prestrukturiranje ni predložila. Pomoč, dodeljena družbi AoG, ni združljiva na podlagi pravil o pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje.

(56)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da zadevni ukrep pomoči ni združljiv s PDEU. Komisija zlasti meni, da razlika med (a) prihodki podjetja PPC od standardne cene, ki bi se morala uporabljati za družbo AoG v obdobju med januarjem 2007 in marcem 2008, ter (b) prihodki, ki jih je imelo podjetje PPC od cene, ki se je za družbo AoG v tem obdobju dejansko uporabljala, pomeni nezdružljivo pomoč v korist družbe AoG.

VI. SKLEPNA UGOTOVITEV

(57)	Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep 1 pomeni državno pomoč in je nezdružljiv z notranjim trgom. Komisija je tudi sklenila, da razširitev nacionalnega plinskega omrežja ne pomeni državne pomoči.

(58)	Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (13) določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč“.

(59)

Ker se zadevni ukrep obravnava kot nezakonita in nezdružljiva pomoč, je treba znesek pomoči vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere na trgu, kakršne so bile pred dodelitvijo pomoči. Za začetek izterjave se šteje čas, ko je bila upravičencu dana prednost, tj. ko je bila pomoč dana upravičencu na voljo, vključevati pa mora tudi obresti na terjatev do trenutka dejanske izterjave.

(60)

Nezdružljivi element pomoči ukrepa je razlika med (a) prihodki podjetja PPC od standardne cene, ki bi se morala uporabljati za družbo AoG v obdobju med januarjem 2007 in marcem 2008, ter (b) prihodki, ki jih je imelo podjetje PPC od cene, ki se je za družbo AoG v tem obdobju dejansko uporabljala. Znesek pomoči, ki je bil v tem obdobju tako dodeljen družbi AoG, znaša 17,4 milijona EUR –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Državna pomoč v višini 17,4 milijona EUR, ki jo je Grčija nezakonito dodelila družbi Aluminium of Greece SA in njeni naslednici Aluminium SA in ki krši člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi ugodnejše cene električne energije, je nezdružljiva z notranjim trgom.

2. Razširitev nacionalnega plinskega omrežja ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

1. Grčija od upravičenke izterja pomoč iz člena 1(1).

2. Zneskom, ki jih je treba vrniti, se prištejejo obresti od datuma, ko so bili dani na voljo upravičencu, do datuma njihovega dejanskega vračila.

3. Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (14) in Uredbe Komisije (ES) št. 271/2008 (15) o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004.

4. Grčija prekliče vsa neizvedena plačila pomoči, navedene v členu 1(1), z začetkom veljavnosti na datum sprejetja tega sklepa.

Člen 3

1. Pomoč iz člena 1(1) mora biti povrnjena takoj in učinkovito.

2. Grčija zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

Člen 4

1. Grčija v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu Komisiji predloži naslednje podatke:

(a)	skupni znesek (glavnica in obresti na terjatev), ki se izterja od upravičenke;

(b)	natančen opis ukrepov, ki so že sprejeti in načrtovani za uskladitev s tem sklepom;

(c)	dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenke zahtevalo vračilo pomoči.

2. Grčija obvešča Komisijo o napredku glede sprejetih nacionalnih ukrepov za izvajanje tega sklepa, dokler se vračanje pomoči iz člena 1(1) ne konča. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih ali načrtovanih ukrepih za delovanje v skladu s tem sklepom. Zagotovi tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih za povračilo pomoči, ki jih je upravičenec že povrnil.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju, 13. julija 2011

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 96, 16.4.2010, str. 7.

(2) Glej opombo 1.

(3) Takrat je s prenosnim omrežjem upravljala družba „Public Gas Corporation“ (v nadaljnjem besedilu: družba PGC), ki je bila v 65-odstotni lasti države. Nacionalno prenosno plinsko omrežje (vključno s povezavo z družbo AoG) je bilo nato preneseno na družbo „National Gas System Operator“ (v nadaljnjem besedilu: družba NGSO), ki jo je družba PGC ustanovila 30. marca 2007 kot podružnico v svoji 100-odstotni lasti.

(4) Zlasti prek operativnega programa „Konkurenčnost“, osi 7 „Energija in trajnostni razvoj“, ukrepa 7.1 „Tržno uveljavljanje zemeljskega plina v gospodarskem in terciarnem sektorju, pri industrijskih odjemalcih in v prometnem sektorju“.

(5) UL C 9, 15.1.2003, str. 6.

(6) Vir: Evropsko združenje za aluminij, „Raba aluminija v Evropi, profili držav, 2005–2008“, http://www.eaa.net.

(7) Sodba sodišča v zadevi 70/72, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1973, str. 813, točka 14, in sodba sodišča v zadevi C-197/99 P, Belgija proti Komisiji, Recueil 2003, str. I-8461, točka 109.

(8) Za navedbe donosov v sektorju prenašanja plina glej odločitev Komisije v zadevi N 594/09 – Pomoč družbi Gaz-System SA za prenosna omrežja plina na Poljskem, zlasti točko 17: „Donos kapitala za družbo Gaz-System od 1. junija 2009 znaša 10,8 %“.

(9) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(10) UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(11) Poleg tega regionalna pomoč za tekoče poslovanje na podlagi člena 107(3)(c) PDEU ni dovoljena.

(12) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(13) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(14) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(15) UL L 82, 25.3.2008, str. 1.

27.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 166/90

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 25. junija 2012

o pripravi začasnega poskusa na podlagi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES v zvezi z poljskim pregledom pod uradnim nadzorom za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 4169)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/340/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (1) in zlasti člena 13a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (2) in zlasti člena 13a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (3) in zlasti člena 19 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (4) in zlasti člena 33 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (5) ter zlasti člena 16 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uradni poljski pregledi poljščin so pogoj za potrjevanje osnovnega semena in žlahtniteljevega semena generacij pred osnovnim semenom. Vendar je bila glede certificiranega semena pred časom uvedena možnost izbire med uradnimi poljskimi pregledi in poljskimi pregledi pod uradnim nadzorom.

(2)

Možnost izbire med uradnimi poljskimi pregledi in poljskimi pregledi pod uradnim nadzorom je lahko tudi boljša alternativa zahtevanemu uradnemu poljskemu pregledu, kar zadeva osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom. Za oceno te alternative bi bilo treba zato organizirati začasni poskus.

(3)

Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih glede certificiranega semena s poljskimi pregledi pod uradnim nadzorom, je primerno, da se opravi poskus z uporabo istih določb, kot veljajo za certificirano seme, da se oceni, ali so navedene določbe primerne za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom.

(4)	Potrebno je, da so države članice, ki sodelujejo v poskusu, oproščene obveznosti v zvezi z uradnimi poljskimi pregledi iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES.

(5)	Države članice, ki sodelujejo v poskusu, bi morale poročati vsako leto.

(6)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet

Začasni poskus v zvezi s potrjevanjem osnovnega semena in žlahtniteljevega semena generacij pred osnovnim semenom je pripravljen na ravni Unije za oceno, ali lahko izbira med uradnimi poljskimi pregledi in pregledi pod uradnim nadzorom v skladu s členoma 2 in 3 pomeni boljšo alternativo uradnim poljskim pregledom ter ali je treba iste določbe, ki veljajo za potrjevanje certificiranega semena, uporabljati za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom.

Namen navedenega poskusa je odločiti, ali se v zvezi z osnovnim semenom in žlahtniteljevim semenom generacij pred osnovnim semenom zahteva glede uradnih poljskih pregledov lahko nadomesti bodisi z zahtevo po uradnih poljskih pregledih bodisi poljskih pregledih pod uradnim nadzorom, kar zadeva naslednje določbe:

(a)	člen 2(1)(B)(1)(d) Direktive 66/401/EGS in člen 14a(a) Direktive ter točka 6 Priloge I k Direktivi;

(b)	člen 2(1)(C)(d) Direktive 66/402/EGS, člen 2(1)(Ca)(c) Direktive, člen 2(1)(D)(1)(d) Direktive, člen 2(1)(D)(2)(b) Direktive, člen 2(1)(D)(3)(c) Direktive ter člen 14a(a) Direktive ter točka 7 Priloge I k Direktivi;

(c)	člen 2(1)(c)(iv) Direktive 2002/54/ES in člen 21(a) Direktive ter točka 4 dela A Priloge I k Direktivi;

(d)	člen 2(1)(c)(iv) Direktive 2002/55/ES in člen 35(a) Direktive ter točka 2 Priloge I k Direktivi;

(e)	člen 2(1)(c)(iv) Direktive 2002/57/ES, člen 2(1)(d)(1)(ii) Direktive, člen 2(1)(d)(2)(iii) Direktive in člen 18(a) Direktive ter točka 5 Priloge I k Direktivi.

Člen 2

Inšpektorji, ki izvajajo inšpekcijske preglede pod uradnim nadzorom

Sodelujoče države članice zagotovijo, da inšpektorji, ki izvajajo inšpekcijske preglede pod uradnim nadzorom, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	imajo potrebno strokovno usposobljenost;

(b)	nimajo osebnih koristi v zvezi s pregledi;

(c)	imajo uradno licenco organa za potrjevanje semena zadevne države članice, da izvajajo inšpekcijske preglede pod uradnim nadzorom; licenca vključuje zaprisego inšpektorjev ali pisno izjavo, ki jo inšpektorji podpišejo kot zavezanost pravilom, ki urejajo uradne preglede;

(d)	inšpektorji opravijo inšpekcijske preglede pod nadzorom pristojnega organa za potrjevanje semena.

Člen 3

Inšpekcijski pregledi poljščin in pridelanega semena

1. Sodelujoče države članice zagotovijo, da inšpekcijski pregledi poljščin in požetega semena izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 do 5.

2. Poljščina, ki jo je treba pregledati, je zrasla iz semena, ki je bilo uradno naknadno pregledano, rezultati pregleda pa izpolnjujejo zahteve, določene v prilogah I k direktivam 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES.

3. Najmanj 20 % poljščin pregleda pristojni organ, kar zadeva zelenjadnice, ki jih zajema Direktiva 2002/55/ES. Za vse druge poljščine je ta delež vsaj 5 %. Za določitev ustrezne ravni kontrolnega testiranja za kategorije osnovnega semena in žlahtniteljevega semena generacij pred osnovnim semenom, se uporabljajo naslednji različni deleži: 5, 10, 15 in 20 %.

4. Delež vzorcev iz partij semena, požetega od poljščin, se odvzame za uradno naknadno kontrolo in, kjer je to primerno, za uradno laboratorijsko testiranje semena glede sortne pristnosti in čistosti. Države članice opredelijo partije semena, za katere je bil opravljen poljski pregled pod uradnim nadzorom.

5. Države članice, ki sodelujejo v poskusu, primerjajo uradne poljske preglede s pregledi istega polja, pregledanega pod uradnim nadzorom.

Člen 4

Sodelovanje držav članic

V poskusu lahko sodeluje katera koli država članica.

Države članice, ki se odločijo za sodelovanje v poskusu (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), o tem obvestijo Komisijo in druge države članice ter navedejo vrste, kategorije in regije, ki jih zajema sodelovanje, in kakršne koli omejitve.

Države članice lahko sodelovanje kadar koli prekinejo, pri čemer o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

Člen 5

Oprostitev

Za namene poskusa so sodelujoče države članice v zvezi z uradnimi poljskimi pregledi osnovnega semena in žlahtniteljevega semena generacij pred osnovnim semenom oproščene obveznosti iz člena 2(1)(B)(1)(d) Direktive 66/401/EGS in člena 14a(a) Direktive ter točke 6 Priloge I k Direktivi, člena 2(1)(C)(d) Direktive 66/402/EGS, člena 2(1)(Ca)(c) Direktive, člena 2(1)(D)(1)(d) Direktive, člena 2(1)(D)(2)(b) Direktive, člena 2(1)(D)(3)(c) Direktive in člena 14a(a) Direktive ter točke 7 Priloge I k Direktivi, člena 2(1)(c)(iv) Direktive 2002/54/ES in člena 21(a) Direktive ter točke 4 dela A Priloge I k Direktivi, člena 2(1)(c)(iv) Direktive 2002/55/ES in člena 35(a) Direktive ter točke 2 Priloge I k Direktivi in člena 2(1)(c)(iv) Direktive 2002/57/ES, člena 2(1)(d)(1)(ii) Direktive, člena 2(1)(d)(2)(iii) Direktive in člena 18(a) Direktive ter točke 5 Priloge I k Direktivi.

Člen 6

Obveznost poročanja

1. Sodelujoče države članice vsako leto do 31. marca naslednjega leta Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo o rezultatih poskusa, opravljenega v skladu s členoma 2 in 3.

2. Sodelujoče države članice ob zaključku poskusa in v vsakem primeru ob koncu svojega sodelovanja Komisiji in drugim državam članicam do 31. marca naslednje leto predložijo poročilo o rezultatih poskusa, opravljenega v skladu s členoma 2 in 3.

To poročilo lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se jim zdijo pomembne za poskus.

Člen 7

Rok

Poskus se začne 1. januarja 2013 in zaključi 31. decembra 2017.

Člen 8

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 25. junija 2012

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije

(1) UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(2) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

(3) UL L 193, 20.7.2002, str. 12.

(4) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(5) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.166.slv
Uradni list Evropske unije		L 166

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 27. junij 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2012/338/EU
	*	Sklep Sveta z dne 23. aprila 2012 o podpisu Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo na eni strani in Državo Izrael na drugi strani o spremembi prilog k protokoloma 1 in 2 Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, v imenu Unije	1
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 551/2012 z dne 21. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 7/2010 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke	3
	*	Uredba Sveta (EU) št. 552/2012 z dne 21. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 1344/2011 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske, ribiške in industrijske proizvode	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 553/2012 z dne 19. junija 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	18
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 554/2012 z dne 19. junija 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	20
	*	Uredba Komisije (EU) št. 555/2012 z dne 22. junija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb v zvezi s posodobitvijo zahtev za podatke in opredelitev	22
	*	Uredba Komisije (EU) št. 556/2012 z dne 26. junija 2012 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za spinosad v ali na malinah ( 1 )	67
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 557/2012 z dne 26. junija 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	81
		SKLEPI
		2012/339/EU
	*	Sklep Komisije z dne 13. julija 2011 o državni pomoči št. SA.26117 – C 2/10 (ex NN 62/09), ki jo je Grčija dodelila družbi Aluminium of Greece SA (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4916) ( 1 )	83
		2012/340/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. junija 2012 o pripravi začasnega poskusa na podlagi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES v zvezi z poljskim pregledom pod uradnim nadzorom za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 4169) ( 1 )	90